123
Vera Smolei
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani 
obliki na primeru vzhodnodolenjskega 
šentruperskega govora
Prispevek obravnava spajanje v soglasnik (ali en zlog) oslabelih glagol-
skih in zaimenskih naslonk z drugimi naslonkami v naslonskem nizu ali 
naglasnicami v nove fonetične besede (npr. Una-j tərdila, de-jh je vidla, 
pa kanc; Prav-cajt ga-mo šli pužjèt; Pêd kədàl, pa-vš dubu kèj). To-
rej so obravnavane samo naslonke v novih fonetičnih besedah, pri čemer 
so tudi te še vedno lahko naslonke. Poimenovali smo jih vezane naslonke 
kljub temu, da so ali še vedno naslonke ali je naslonski le en njen del, dru-
gi pa naglašen pod besednim naglasom ali stavčnim poudarkom. Termina 
predslonka in zaslonka sta tu rabljena kot prvi oziroma drugi del vezane 
naslonke.
Nastanek vezanih naslonk je možen v tistih narečnih govorih, ki imajo 
visoko stopnjo slabitve kratkih samoglasnikov v zelo različnih pojavnih 
oblikah, predvsem pa onemitev, saj jih te povzročijo. Kot gradivska osnova 
je bil zato izbran šentruperski krajevni govor, ki spada v vzhodnodolenjsko 
podnarečje dolenjskega narečja, za katerega je hkrati na voljo dovolj ustre-
zno zapisanega besedilnega gradiva.
Ključne besede: onemitev samoglasnikov (vokalna redukcija), vezane 
naslonke, naslonske oblike, dolenjsko narečje, Šentrupert
Reduced forms of verbal and pronominal clitics in the case 
of the Šentrupert Eastern Lower Carniolan subdialect
The paper deals with the merging into a consonant (or one syllable) of we-
akened verbal and pronominal clitics with other clitics in the clitic cluster, 
and their merging into new phonetic words with stressed words (e.g. Una-j 
tərdila, de-jh je vidla, pa kanc; Prav-cajt ga-mo šli pužjèt; Pêd kədàl, 
Jezik in slovstvo, 70(4), 123–161
DOI: 10.4312/jis.70.4.123-161
1.01 Izvirni znanstveni članek
i Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; vera.smole@ff.uni-lj.si
124
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
pa-vš dubu kèj). Therefore, only clitics in new phonetic words are discus-
sed, and these can also still be clitics. We have called them bounded clitics 
despite the fact that they are either still clitics or only one part of the clitics 
is  stressed, while the other is stressed under word stress or sentence stress. 
The terms proclitics and enclitics are used here for the first and second parts 
of a bounded clitics.
The formation of bounded clitics is possible in those dialects that have 
a high degree of weakening of short vowels in very different forms of oc-
currence, especially muteness, as these cause them. The Šentrupert dialect, 
which belongs to the Eastern Lower Carniolan subdialect of the Lower 
Carniolan dialect, was therefore chosen as the focal case, for which there is 
also sufficient appropriately written textual material available.
Keywords: vowel muting (vocal reduction), bounded clitics, clitics forms, 
Lower Carniolan dialect, Šentrupert speech
1 Uvod
1.1 
Toporišič naslonko opredeli takole:
naslónka -e ž Beseda, ki je (ker po definiciji nima naglasa) ena na-
glasna enota z naglašeno besedo pred ali za seboj (smejáti se, smejáli 
so se iz srcá, in se od srcá smejáli). Kadar je obe vrsti naslonk treba 
ločiti, prve imenujemo zaslonke (enklitike) druge predslonke (prokli-
tike). (Manj natančno tudi enklitika.) – Sopom. klítika. Prim. še brez-
naglásnica. (Toporišič 1992: 125.)
V prispevku obravnavamo spajanje v soglasnik (ali en zlog) oslabelih gla-
golskih in zaimenskih naslonk z drugimi naslonkami v naslonskem nizu ali 
naglasnicami v nove fonetične besede (npr. Una-j tərdila, de-jh je vidla, 
pa kanc; Prav-cajt ga-mo šli pužjèt, pa buo; Pêd kədàl, pa-vš dubu kèj) 
v enem izmed narečnih govorov. To pomeni, da ne bodo obravnavane vse 
naslonke, ampak samo tiste v novih fonetičnih (glasovnih) besedah, pri 
čemer so tudi te še vedno lahko naslonke; imenujmo jih vezane naslonke,1 
kljub temu da je lahko naslonski le en njen del (drugi je lahko naglašen 
1 Koren vez- je uporabljen po naliki na termin navezna oblika (Toporišič 1992: 127).
125
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
pod besednim naglasom ali stavčnim poudarkom). Prav tako bosta rabljena 
termina pred- in zaslonka, pri čemer bosta pomenila le prvi oziroma drugi 
del vezane naslonke, medslonka pa ostaja v prvotnem pomenu.
1.2 
Odgovoriti želimo na naslednja raziskovalna vprašanja: a) katere nas-
lonske glagolske in zaimenske oblike oslabijo v soglasnik (ali en zlog), b) 
ali se take slabitve dogajajo še kakšni drugi besedni vrsti, c) katera od sme-
ri naslanjana je (pri kateri od oblik) pogostejša, č) ali onemitve vplivajo 
na njihov besedni red in d) ali so nizi s takimi oblikami možni na začetku 
stavka ali povedi.
Stavo naslonk so do nedavna avtorji redkih besednorednih raziskav slo-
venskih narečnih govorov sicer vključevali v svoje raziskave (Bajc 2020; 
Škapin 2014; Zorko 1998; Zuljan Kumar 2003, 2008), večjih sistematičnih 
raziskav pa do Marije M. Gromove ni bilo. Najprej je obravnavala nas-
lonske nize v sodobnem slovenskem (knjižnem) jeziku (Gromova 2014), 
nato v zgodovini slovenskega jezika (Gromova 2015) ter nadaljevala s 
članki o njih v slovenskih narečjih govorjenih in pisanih besedilih (Gromo-
va 2023a, 2023b, 2024). Z njenim delom bo vsaj z narečnimi raziskavami 
zadoščeno želji Mojce Smolej (2022: 110), ki je med zadnjimi raziskovalci 
opravila pregled normiranja besednega reda v slovenskem knjižnem jeziku 
in za nekaterimi drugimi avtorji ponovno izpostavila problem prepovedi 
stave naslonk na začetek stavka, čeprav praksa danes in v zgodovini kaže 
drugače (Smolej 2022: 97–110).
1.3 
Vzhodnodolenjski govori2 imajo razmeroma visoko stopnjo t. i. moderne 
vokalne redukcije ali slabitve kratkih samoglasnikov v zelo različnih po-
javnih oblikah, in sicer pri nenaglašenih – ti nas zanimajo pri tej raziskavi 
– položajno akanje in ukanje ter preglas, v izglasju tudi udvoglašenje *ǫ, 
2 Takih narečnih govorov je še veliko, npr. govori gorenjskega in sevškega narečja, ne-
kateri govori narečij rovtarske narečne skupine, a zapisovalci žal običajno povezajev ne 
delajo; izjema je še zapis 440 povedk v 53. knjigi iz zbirke Glasovi Pošten bodi in delaj 
(Košir in Igličar 2020) s približno 800 pojavnicami iz poljanskega narečja rovtarske 
narečne skupine.
126
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
upad v polglasnik visokih *i in *u ter vseh e-jevskih samoglasnikov (*ě, 
*ę, *e), v ustreznem glasovnem okolju pa je prisotna tudi onemitev *i, *u, 
*ě ter izglasnega *-o, zelo redko *e, *ę v notranjih zlogih (Smole 1998: 
80–83, 85–86). Iz povedanega sledi, da po glasovni strani lahko pričakuje-
mo onemevanje tistih naslonskih glagolskih in zaimenskih oblik, ki imajo 
v izglasju *i, *u, *ě (ter izglasni *-o), npr. mi, ti, mu, ne pa tudi npr. je, jo 
in še manj celih zlogov, npr. ma < bova, mo < bomo, na- < ne bo ipd., pa 
vendar se to v spontanem govoru zgodi.
Tako regularne kot neregularne onemitve omenjenih samoglasnikov in 
celo zlogov, ki imajo za posledico spajanje teh večinoma enozložnih be-
sed, omogočajo opazovati, ali se oslabela oblika pogosteje pred- ali zasla-
nja. V našem primeru k relevantnosti analize pripomore tudi relativno ve-
lika količina spontano govorjenih besedil različnih vsebin (okrog 690 dalj-
ših in krajših), nastalih s fonetičnim transkribiranjem, pri katerem so bile 
nastale glasovne besede zapisovane z vezajem. Ta je bil postavljen takrat, 
kadar med obema deloma ni bil narejen niti najmanjši premor, ampak je 
bilo besedici res slišati kot eno. To poudarjam zato, ker med naslonkami in 
naglašeno besedo še vedno obstaja neke vrste minimalen premor ali pa se 
nam ta zdi možen; v takih primerih vezaj ni zapisovan (kot ga ne pišemo 
v knjižnem jeziku).
1.4 
Analizirana besedila so iz vzhodnodolenjskega šentruperskega govora, iz 
vseh pripadajočih vasi z zaselki (skupaj 21), zbirana skozi tridesetletno ob-
dobje med letoma 1984 in 2018, 87 pripovedovalcev pa pripada različnim 
starejšim generacijam (od rojstne letnice 1901 do 1961). Gradivski vir so 
torej narečna besedila, ki so bila pretvorjena v strokovno poenostavljeni 
zapis,3 in skoraj pod vsakim besedilom se nahajajo enostavni slovarčki 
narečnih besed (zadaj je tudi abecedno urejen), ki jih je bilo treba pojasniti 
s knjižnimi ustreznicami, in med njimi je veliko prav teh novih glasov-
nih besed. Besedila so objavljena v 52. knjigi iz zbirke Glasovi Naruobe 
prav: folklorne in spominske pripovedi iz šentruperske fare na Dolenjskem 
(Smole 2019).
3 Načela zapisovanja in literatura o govoru se nahajajo v gradivskem viru (Smole 2019: 
41–49).
127
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
2 Metoda dela
Gradivska osnova v Wordovi datoteki je predstavljala besedilni korpus, po 
katerem se da iskati samo ročno, vsaj delno samodejno iskanje z ukazom 
Najdi pa je omogočal ravno vezaj. Glede na omejen nabor oblik, ki jih pod 
geslom naslonske oblike navaja Toporišič (1992: 125–126),4 se je dalo 
izluščiti posamezne oslabele oblike in z iskanjem, npr. s- in -s ter -s- poi-
skati smer naslanjanja oslabele oblike si in jih ob izpisovanju primerov že 
pomensko ločevati, saj lahko, enako kot v knjižnem jeziku, pomenita ali 
2. os. ed. gl. biti ali pa naslonsko obliko Ded. zaimka sebe si in vse druge 
glasovno sovpadle oblike (npr. nar. j iz 3. os. ed. gl. biti in iz R, D in Ted. 
zaimka ona). Sprva sem izpisovala cele povedi, a se zaradi velike količine 
gradiva kmalu omejila na eno do dvostavčne zglede znotraj daljših pove-
di,5 vsem pa v oklepaju pripisala številko pripovedi v knjigi. Zgledi so na-
vajani v pokončnem tisku, v ležečem pa le tisti, ki so v nadnarečnem govo-
ru tako zapisani že v knjigi. Pri majhnem številu istovrstnih pojavnic sem 
izpisala vse gradivo, pri večjem pa sem začela iskati najpogostejše vezane 
naslonke v celoti in si pripisovati število pojavitev za končni izračun. Pri 
vseh je bilo treba številčno izločiti še tiste, ki so se pojavile še v slovarčku 
pod besedilom. Dobljene številke so kljub temu za večje količine pojavitev 
še vedno približne in vnesene v tabelo v poglavju Zaključek.
Vsaka naslonska oblika je obravnavana glede na to, kje v naslonskem nizu 
stoji: za (1.1) so predslonke, za (1.2) so zaslonke, za (1.3) medslonke in za 
(2) še zanikane glagolske oblike.
Nekatere pogostejše oblike so obravnavane bolj natančno, npr. 2. os. ed. 
gl. biti si, prihodnjik 1. os. gl. biti in pogojniška oblika bi, z namenom pri-
kaza najbolj tipičnih drugih besednih vrst, vezanih z njimi.
4 »Imajo jih osebni zaimki in glagol biti. [...] Pri glagolu biti so naslonske vse oblike 
sedanjika (sem si je ...), pogojnika (bi) in prihodnjika (bom). V zvezi z nikalno obliko 
te glagolske oblike izgubijo svojo naslonskost (ne bì, ne bóm), lahko pa se naglas z njih 
umakne (nê bi, nísem).« (Toporišič 1992: 125–126.)
5 V tej objavi bodo zgledi skrajšani na minimum po dolžini in tudi število bo zmanjšano 
na raznovrstne zglede.
128
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
3 Analiza gradiva
Analizo začenjam z glagolskimi naslonkami. Upoštevam tudi tiste, ki se 
v narečnem govoru ne pojavljajo kot del vezanih naslonk oziroma jih ne 
povzročajo, ker ne oslabijo v soglasnik ali za en zlog in so pojavljajo v 
podpoglavjih z naslovom v oglatem oklepaju, v tabeli pa so najtemnejše; 
mednje spadajo tudi že prej spojene (skrčene/kontrahirane) nikalne oblike. 
Za primer je podrobneje obravnavana glagolska naslonka za 2. os. ed. si, 
ki se k navedenim oblikam besednih vrst lahko pred-, za- ali medslanja.
3.1 Glagolske naslonke
3.1.1 Vezane sedanjiške oblika glagola biti
3.1.1.1 1. os. ed. sem (nar. səm [səm], zanikano nêsəm [nːsəm])
(1.2) sem kot zaslonka
Pojavila se je le v dveh primerih, in sicer kot pomožnik za pretekli čas; 
vzrok je glasosloven, saj sta se spojila končaj zaimka jaz -s in enak začetek 
pomožnika.
Js-səm [j-səm] hudila h pêvskəm vajəm, njè. (38)6 Puokaje j-biv 
tak, jəs-səm [jə-səm] misənla – ajska jè, žje kjie napada. (220)
(2) zanikano nisem
Kot v knjižnem jeziku se tudi v šentruperskem govoru pojavlja kot že spo-
jena (skrčena/kontrahirana) naglasnica, vendar z jatovim odrazom ê [äː]. 
Kot predslonke se pred njim pojavljata veznika ko (v vseh primerih v po-
menu ker) in de (iz da).
»Vêš ka səm nariedu – al səm sina pradav, k-nêsəm vêdu, de ga 
mam!« (2) Jodət, kjie səm pa vêdla, k-nêsəm nəkòl hudila nje čəz 
hribje in ənkuodar nje u Mêst. (245) Je rieku: »Al səm túk čəz úda 
6 Številka za zgledom pomeni številko povedke iz knjige Naruobe prav; če je v oklepaju 
znak /, pomeni, da je iz neoštevilčenega folklornega obrazca ali pesmi.
129
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
tieku, d-nêsəm nč zajiev.« (248) K-nêsəm smu u cierku hodət, nè 
/../ 7 (560)
3.1.1.2 2. os. ed. si (nar. s [s], zanikano nês [nːs])
(1.1) si kot predslonka (pribl. 44 pojavitev) 
Najpogosteje se pojavlja pred naslonskimi oblikami zaimkov in redko pred 
povratnoosebnim se, pred členkom pa, pred deležniki -l ter redko pred sa-
mostalnikom in pridevnikom.
si pred (naslonskimi) oblikami zaimkov (14-krat).
si mi: »Jà ga s-mə ga pa pužàru, jst pa lačən!« (3) kúk s-mi pa 
pərniesu! (494)
si me: Pa-j pa rekla: »Fərdaman, s-me vrgu! ... (548)
si ti: Pa kukú s-ti ta fəžàv kuhala! (501)
si ga: S-ga u lft vrgu (455)
si jo: Tud če s-je udaru, tu nej nč purajtala. (66) »Ti, Ludvik s-je 
purinu v uda, sa se sama na muora!« (154) Kjie s-je pa vidu, v kiero 
stran je šla? (649)
si jih: Ulavt s-jəh mògu. (455) Napru s-jəh damá natiepu, pal 
s-šù pa šje dərgàm. (457) Pa s-jəh tàvku s palca (457) 
si ves: Takàt ku dêlaš, mlatəš, s-os uvėv (286)
si pred povratnoosebnim zaimkom se (redko, 2-krat):
s-se pusrèv in puscav (450) s-sje pa lahku pjaləv (490)
si pred deležnikom -l: (7-krat pred mogel v pomenu moral, 2-krat pred imel 
in različnimi drugimi)
s-mògu pol šè-nkat pt, [pa-s šù], s-kapav (400) s-mògu kar dêlat 
naprêj (400) čəz par dni j-smərdêv, s-mògu addàt (436) s-je zgubu, 
s-mògu je [prasico, op. av.] pa ti ugajət. (452) s-mògu pa niehat. 
(457) pal s-mògu pa ugibat (468) s-mògu zmierej lovovodjetu 
7 Poševni tisk v knjigi z gradivom označuje povedke, ki niso povsem v narečnem govoru.
130
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
puvêdat (473) S-mu vajeta (490) S-mu pa žie dêv na šihti uosəm 
ur (399) de s-pəršù čiez (230) S-vidla, k-se-j dêdəc bav zaje! (339) 
dəns s-ubù si ubil S-tieku in scav (450) S-narêzav krùh pa riebar-
ca? (473) kadar s-hotu (555) S-puzabu, ja! (647)
si pred členkom pa (10-krat):
»... Kukú s-pa rieku?« Dərgač s-pa dubu kar-s atù (223) Kjie s-pa ti 
biv, səm tje takù klicav! (250) Zakaj s-pa ti Slovênka? (268) Ja kaj 
s-pa nariedu? (283) kugá s-pa zdèj nariedu atruok! (339) Baba, ti 
s-pa trapasta! (339) Mucək, kjiej s-pa biv? (/) Kukrat s-pa strêlav? 
(477) Ja, kukú s-pa rieku? (585)
si pred samostalnikom in pridevnikom:
»S-hudiče klicav, nè? (3) s-pramlada (378)
(1.2) si kot zaslonka (pribl. 90 pojavitev oz. dvakrat več)
Najpogosteje se pojavlja za vezniki in členki v naslonskem nizu, poleg 
tega pa še za osebnimi in drugimi zaimki:
si za vezniki (za če 19, za da 12-krat, za kaj v pomenu ali 12-krat, za ko 
9-krat, za drugimi po 1-krat do 3-krat):
a, ali si: Paəl, a-s šlišəv, kukú je putrkalu? (106) »Jà,« səm rieku, 
»a-s asu al nês!?« (155) Àl-s kàr prahud (7)
če si: Čə-s biv nuot s-biv fêrtik, nè. (248) Čə-s šù v sêm (33) de čə-s babo 
sriečəv (33) če-s na prste zažvižgav (36) če-s šlišəv stênsko ura bt (92) 
da si: de-s òs ujuokan? (2) in dje-s mogu plêzat (248) de-s ti glih 
tak, ku Grabienc! (178)
in si: in-s tazga junčka zraən dav (490) 
kaj si: Ka-s kierga sriečəv dəns? (11) ka-s kèj vidu kierga? ka-s kèj 
vidu (582) Ka-s vn pəršlà, sa mat že túk cajt špara zate! (13) »Jà, 
ka-s nuot?« (155)
ko si: ku-s h mn pəršù. (3) Ku-s pa kej dubu (457) kə-s biv na nuo-
tran stràn kapa, njè (36) 
saj si: sej-s rakla takú. (11) 
131
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
si za zaimki, predvsem vprašalnimi (13-krat), oziralnim kar (8-krat) in 
osebnim ti (6-krat), z drugimi po 1-krat do 3-krat):
kaj si: Ga-s pa s pənčara dêlav? (645) Ka-s nariedu? (241)
kako si: Jo, ku-s ti lêpa, pa rdieče, fèjsta! (544) Mmm, kukú-s ti fèjst 
punca (544)
kar si: kar-s atù (220) pit pa jêst, kar-s atù in kúkar-s atù (509)
kje(r) si: Jà kjie-s pa tu dubu? (8) Kam si šù, kjie-s biv pa takú (194) 
Kjier-s uziev! (100)
kolikor si: kúkar-s atù (509)
po(le) si: pa-s ga pa zakrivu (355) 
zakoga ‘zakaj’ si: Zaga-s pa hadu zgunit? (152) 
ti si: Ti-s ga mn zruoču (4) Ti-s bla zmèrej bol zapiečkar. (176) ti-s 
ta vielka (622) ti-s takù, kukar ana vêha in tak si (628)
si za členkom pa (13-krat) in to (5-krat):
pa si: ti, ka pa-s ti z-an člavk? (4) pa-s čist nadàvžən! (15) Pa-s na-
pisav listək (196) pa-s pradav (208) Pa-s ga puzdravu? (11)
to si: tu-s biv hoho, Jud, al kugá! (179) Tu-s muogu bət že sam túk 
zbrihtan u tm in navajən (277, Prelesje) In tu-s muogu hudú fajən 
fuotrat (277, Prelesje) Tu-s mogu bt na tərêni. (248)
(1.3) si kot medslonka (10-krat):
dje-s-sje ləpu pjaləv (359) de-s-ga dəržù (438) ti, k-s-pa vpisan pər 
Sakuolcəh (568) Zatu, kə-s-ga túkat prakliev dəns dapàvdne žie.« 
(4) »Ka-s-mu pa rieku?« (11) »Kugá-s-pa vidu?« (132) Səm rieku: 
»Ja ga-s-pa palij?« (152) Kulk-s-bla pa ti stara takàt, ku-j tu par-
pavdvàv? (23) Pa-s-sje tud puzabu umt (626) »Ti-s-mi žəvlaje rêšu. 
/../« (152)
(2) zanikano nisi (nar. nês [nːs])
Pojavlja se kot že spojena (skrčena/kontrahirana) naglasnica z jatovim od-
razom ê [äː] in onemelim -i. Od okrog trideset pojavitev se le enkrat kot 
zaslonka pojavi deležnik glagola imeti, s katerim je tudi sicer najpogosteje 
v kontekstu.
132
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
Tu-j blu vsjè nasielən, nês-mu kàm stuopət. (223) 
[Prav: »Nês nabjène albiezən da mne mù, nês mù me ràd,« prav, 
»ləpu te pruosəm, jəst buom adšlà, dèj atráka ràd mêt.« (15) Čje nês 
mu nč nàvga za vəliko nuč, sa rakəl, de tə-v mš u rt zlêzla – vsaj 
štunfje je blu trêba mət nove. (32) Učas, če nês mù ti disiet atruk, tu-s 
biv hoho, Jud, al kugá! (179) Pa prav: »Ka nês šlišəla? Cahən je biv. 
/../« (89) »Lubi Buh,« prav, »ti pa já nês tak.« (179)]
3.1.1.3 3. os. ed. je (nar. j [j], zanikano nêj, nej, redko n [nːj, näj])
Kot predslonka se pojavlja prek 450-krat, kot zaslonka prek 3.000-krat, 
vedno z reduciranim -e. V zanikani obliki, z refleksom za *ě, je naglasnica 
nêj [nːj] in se pogosto (42-krat) povezuje z naslonkami, predvsem z de-
ležnikom na -l glagola biti. Naglas izgubi le zaradi drugačnega stavčnega 
poudarka (npr. pà-nej-blu ənkier nəč! (74)). Za veznikom saj se enkrat 
oslabljena v n pojavi kot prava zaslonka.
(1.1) je kot predslonka:
J-biv dêc takù vəsiev! (2) Sà kupêlca j-bla bliz, u vàs. (2) vsjè j-blu v 
mudracəh (9) Tista guspa j-pa rakla (3) Jo, j-začiev pa kljèt (3) Ačje 
j-rieku, kə-j pəršù edən kè (7) mne j-strah ratav (27) kiera štəvilka 
j-òn pəršlà (77) Una j-tu vêdla (133) Pa-b rieku, j-prazna viera tu 
(295) Pa mnje j-zbuoj uziela. (362)
(1.2) je kot zaslonka:
Una-j takú parpudvala, ku de-j usjè rês. (/) Kdár se-j kej spumənla. 
(/) Ga-j djav pa v ažar (1) pa-j biv pa Pietar lačən (1) Ku-j biv pa 
prasú zrù (4) Pa-j dàvg hadu. (6) Ta drug, kə-j tu pruobav (9) dje sta 
vidla, če-j rês takú. (9) I, sa-j sam šlišəv, sa-j biv mlàd! (65) Pa mi-j 
dala jajc (69) tu-j túk zavpù (77) enmu-j spudarsniv (188)
(1.3) je kot medslonka (15-krat):
ku-j-bla mat pər maš (12), Tu-j-bla taka rêč drug dan (46) Pa-j-pa 
biv mlêk. (52) Blu-j-pa pàən kač, kə-j-blu prat sonci pa v hribi, 
pàən kač. (76)
133
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
(2) zanikano (pribl. 4-krat):
Nêj-biv talmuon, talmuoni sa bli pa kjègor naprêj (50) Pa-m nêj-tu 
puvêdat prêt (245) pa zdàlej nêj-biv kievdar (234) Sa-n trêba nč 
kusit (261)
3.1.1.4 1. os. dv. sva (nar. sma [sma], zanikano nêsma [nːsma])
Kot predslonka se pojavi le 1-krat in 5-krat kot zaslonka, in sicer vedno 
k-sma. Veže se z drugimi oslabelimi naslonskimi oblikami (predvsem vez-
niki), sama pa glasovno ostaja enaka.
(1.1) sva kot predslonka:
Jà, pa sma-j sriečən pərpəlala pal kəgòr, njè. (404)
(1.2) sva kot zaslonka:
k-sma šla ad duma (237) k-sma ga čəz tistje grabnje prakutlala (245) 
k-sma šla pujga (245) k-sma šlà ad puruokje (374) K-sma šlà pa dàl 
pu cêst (510)
(2) zanikano:
in z bratam ankat nêsma mogla spat (159) sə nêsma nəč mêla (245) 
sje nêsma damú mògla pərpjalət (374) ampək midva nêsma pupustla 
(560) ku nêsma žie listje ukp grabla (601) 
3.1.1.5 2. os. dv. sta
V gradivu se ne pojavi.
3.1.1.6 3. os. dv. sta (nar. sta [sta], zanikano nêsta [nːsta])
Kot predslonka se ne pojavi, kot zaslonka pa 11-krat, in sicer 8-krat k-sta 
in 3-krat pa-sta. Zanikano se pojavi 7-krat, od tega 2-krat s predslonko. 
Veže se z drugimi oslabelimi naslonskimi oblikami, sama pa glasovno os-
taja enaka.
134
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
(1.2) sta kot zaslonka:
Je rakla: »Buta jêla krh?« k-sta pəršlà. (1) Pa-sta pa šè šlà in šlà (1) 
Àmpək je še velik th, k-sta šje krala razne stvari (7) Pa-sta pa čist 
utihənla, k-sta se-jh bala. (12) Pa-sta šla pa nuot (21)
(2) zanikano:
Vêm pa, dje parjatla nêsta bla vjèč. (9) k-nêsta mêla več hiše (12) 
k-nêsta mêla nč atruk (361)
3.1.1.7 1. os. mn. smo (nar. sm()o [smo], zanikano nêsm()o [nːsm()o])
Kot predslonka se pojavi 19-krat, in sicer večinoma kot sm()o-j in sm()
o-jh, kot zaslonka pa 13-krat, 4-krat tudi kot medslonka. Veže se z drugi-
mi oslabelimi naslonskimi oblikami (predvsem zaimki), sama pa glasovno 
ostaja enaka. Zanikana oblika je vedno naglašena in se skoraj ne veže z 
naslonkami.
(1.1) smo kot predslonka:
In taku smo-j rakəl, de-j čarovənca. (37) Pu nivah smo-jh najdəl in 
dərguod. (70) smo-j òn vrgəl (66) takú de smo-j puznal (66) Pa 
pa smo-jh šli gliedat (344)
(1.2) smo kot zaslonka:
Po-smo mêl pa cimarmanje. (174) takú k-smo včas (193) k-smo 
sje səlil kjè (232) mi-smo že prêj usè s prstəm pujêl (304) Pa smo 
cuje dàl, pa-smo se pa na pjač pugrêl (354)
(1.2) smo kot medslonka:
K-smo-j kàr Mici klical, mat al pa Mici. (104) pà-smo-jh uskril, 
de-jh nêj nabèn najdu (609) Jst səm šla na Vihar k maš, k-smo-j 
mêl zvəčėr (108) pà-smo-jh pərnjasəl (609)
135
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
(2) zanikano:
K-nêsmo pit dubəl, ne (461)
3.1.1.8 2. os. mn. ste (nar. stje, ste [ste, ste], zanikano nêst(j)e [nːst()e])
Pojavitev oblike je v gradivu zelo malo, in sicer dvakrat kot predslonka in 
dvakrat kot zaslonka. Veže se z drugimi oslabelimi naslonskimi oblikami, 
sama pa glasovno ostaja enaka.
(1.1) ste kot predslonka:
zakvá ste-j rekəl Pípica? (212) Zaga ste-jh pa laviv? (532)
(1.2) ste kot zaslonka:
Je rakla: »K-stje ble takù pridnje.« (398) »Nà, k-ste pugrabəl? Kúk 
ste kej nagrabəl?« (598)
3.1.1.9 3. os. mn. so (nar. sa [sa], zanikano nêsa [nːsa])
Kot predslonka se pojavi okrog 50-krat, kot zaslonka pribl. 130-krat, in si-
cer kar 117-krat k-sa), nekajkrat tudi kot medslonka. Zaradi akanja je njena 
glasovna oblika [sa], sicer pa ostaja zložna in se veže z drugimi oslabelimi 
naslonskimi oblikami. Zanikana oblika je naglašena in se pojavi le 2-krat.
(1.1) so kot predslonka:
kə-j bla rieva, so-j mêl kukar za svojo (211) so-j moža po vojni ubil 
(257) dje sa-jh nasil (22) in pal sa-jh pustaəl. (22) de sa-j mògəl u 
bolnica adpjalət (35) Sa-j pa nagnale, de-j mogla unəm dàt. (10) Kə 
sa-nkàt pər ani hiš mulil (101) Sə včas sa-ldie vəlik zunej spal. (131) 
kukú lêpe sa zdèj tiste stavbe, hiše, nje, sa-ne štier, piet hiš (208) N 
in sa-s tisga nabral (237) Mama prc: »Kaze sa-t u dietəle ušlè!« 
(360) pa sa-m dal pa-na batarije (376) nmêhən sa-m pumagal drug 
(439) ên sa-nje atrakje mierkal (466)
136
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
(1.2) so kot zaslonka:
pa na muora raztrgat škuornu, k-sa žəlêzən. (3) Pa-sa pa atrác s šule 
šli (16) Po-sa pa jukal (214) Po-sa Škrlao ubil (241) Po-sa pa tist 
jêl, jêl (593) Pa kukú-sa je strašət gòr pəršli. (131) Samù hvalu se 
je, kukú-sa se tjapəl pa tu. (375) Ja tulje ti puvêm, de buš vidla, ga-
-sa strahôvi! (131) sa-sa šje pər nàs na puod stanval (347) sa-sa bli 
uzadənč ad Trêbiga tukej (411) Zda-sa pa nariedəl tuolje məluracje 
(411) 
(1.3) so kot predslonka:
Pa sa pa tistga gustilničarje in gustilničarko abêsəl za kazən, k-sa-jh 
spuot spravləl. (204) Kuliesa takje, kə sa vsak dan, k-sa-jh pulamil 
(436) səvədje, k-sa-j partizani (237)
(2) zanikano:
k-nêsa vêdəl (142) k-nêsa blie tie cêstje takù (436)
3.1.2 Vezane prihodnjiške oblike glagola biti
3.1.2.1 1. os. ed. bom (nar. m [m], zanikano na-m [na-m])
Kot predslonka se pojavi le 6-krat, kot zaslonka pa pogosto, okrog 40-krat, 
in sicer za zaimki, predlogi, vezniki in prislovi, ter 3-krat kot medslon-
ka. Glasovno oslabi v m. Zanikana oblika se pojavi 12-krat kot zaslonka, 
1-krat kot medslonka; zaradi sporadičnega e-jevskega akanja se glasi na.
(1.1) bom kot predslonka:
»m-jst ala pərviezav, pa griem ləpu pu čêəl.« (7) »Čə njè, m-pa 
na luž skuhala,« sa rakəl. (150) »M-jəst matər skuhav.« (245) M-jəst 
pa tule sam lativ sje. (295) m-jəst puvêdav, kukú-j ta žiedən narie-
du. (320) M-jəst hudila tam pu Trêbi se krêgat! (413) »A,« j-rieku, 
»m-pa jutar zjutrej paršù.« (602)
137
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
(1.2) bom kot zaslonka:
za zaimki (ti, te, ga, se, to, koga ‘kaj’):
»Tist, kar na vêm, če mam, tə-m pa žie pradav,« prav. (2) tje-m pa 
jəst u šlužbo uziev (3) Tə-m faj šlužbo skuməndierav. (3) »Tu-m pa 
že dêlav. Jà – kúk cajt pà?« (3) pa te-m naučila (3) »Zdèj tə-m dav pa 
luon.« (3) »Jəst ga-m pa plêv, njè!« (4) in jəst ga-m pužjèv (4) ga-m 
zvagav u malni (67) Pa prav sin: »Ače, zdèj se-m pa žanu.« (15) kukú 
se-m pa jəst umazala (232) jst tje-m pa niesu (394) Səm rieku: »Ku-
gá-tə-m rêšu?« (152)
za vezniki (saj, da, če, ko, pa):
Səm rieku: miš de-m zdej kiera dubu? (14) je pa rieku: »Sa-m šù.« (65) 
sej-m jəst zvagav (67) »Sej nêj važən, sej-m jəst zvagav.« (68) čə-m 
vidu kjie takole kèj (103) če-m 1x »Ku-m mu gnar, pà-m plačəv.« 
(122) Buom vidu, če-m tàm advieza dubu. (179) pa-m šla naprêj. (291)
za prislovi (po ‘potem’, kako):
pa-m pa takòle plàv (64) kukú-m jəst tu pucala (232)
(1.3) bom kot medslonka:
Takú de sə-m-je takù fəržmagalu (365) Pa-j rieku: »Kugá-m-pa tist 
piskar krapiv! (552)
(2) zanikano:
na-m nč pumagav (7) na-m ankòl puzabu (237) Jəst səm takù 
zanč, jəst na-m muogla vəlik dêlat. (260) Səm rakla: »Sə nà-m zna-
la jəst pər trêjəh mlatət.« (286)8 sa na-m mògla njèst. (291) Tule 
pa na-m vjèč gliedav (295) de na-m lačna. (307) Ne, de na-m hitar 
hodu, de na-m razbù. (317) na-m nəkòl puzabila (381) »Kə nà-m-
-mu cajta kuot pu grdəm, mòram mêt pu lêpəm.« (632)
8 Pod stavčnim poudarkom je nikalnica lahko naglašena.
138
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
3.1.2.2 2. os. ed. boš (nar. vš [š], zanikano na-vš [na-š])
Ne pojavi se kot predslonka, 25-krat kot zaslonka, nikoli kot medslonka 
in 14-krat zanikano. Z onemitvijo o oslabi v vš, pri čemer pride v izogib 
premene po zvenečnosti (pš) do okrepitve b v .
(1.2) boš kot zaslonka:
də-vš vêdu (3) pa-vš vəlik zašlužu (3) če ga-vš ti pubrav (4) Ka ga-
-vš ti prastrašla (4) pa-vš pəršù prad pəkù (6) kukú ga-vš ukràv (7) Ti 
sə təgá uržəh, dje-vš vêdla. (8) »Ti, ažánt se-vš mògu.« (15)
(2) zanikano:
Če za plačiv na-vš uziev nč druzga (3) de na-vš šu vjèč kəgòr.« (132)
3.1.2.3 3. os. ed. bo (nar. v [], zanikano na-v [na-])
Kot predslonka se pojavi le 4-krat, prek 86-krat kot zaslonka, 3-krat kot 
medslonka in prek 20-krat v zanikani obliki. Pride do onemitve o, b pa se 
okrepi v .
(1.1) bo kot predslonka:
Sa fuotra v-pa lêtas vəlik mì. (262) Za v štala v-žje duobər (276) Zdèj 
v-pəršlà pa šje listje grabət. (410) Sà nej nəč hudga, da puruoke v-že 
dabar. (627)
(1.2) bo kot zaslonka:
ku se mu-v scat mədiv (3) pa če-v zəljèn, še v čətrtəč (4) nazadje ga-v 
pa hudič uziev (4) »Ka ga-vš ti prastrašla,« prav, »mi smo bli triji, pa 
nêj zbêjžəv prad nám, pa-v prad təbuoj!« (4) in de-j rieku, de-j un tist 
hudič, de un mu-v prasú uziev, pa fêrtik. (4) »Pràv,« je rieku, »lahkù 
griem s təbuoj túk, čə-v kèj (7) Tud de se mòra navadət aldí puzdrav-
lət, če-v kierga sriečəv na cêst. (11) sa rakəl, de tə-v mš u rt zlêzla 
(32) Zdèj bum pa vidu, ka-v zdej tule nariedu! (73) Njəgov starš sa 
atli, de-v nəgàv bràt guspudar. (135) Mi pa na kuzàvc čakat, kdu-v 
139
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
mim pəršù (147) takú sa mujá tjata parpuvdval: zdè-v paršla ta, zdè-v 
paršla ta (209) k-sa vêdəl, dje-v tu šlu skuz (237) samù čakaš, gdaj 
te-v kier prabrnu (237) je pərčakvàv, de ga-v ta rêšu (250) de se-v javu 
(252) Pa-v trêba pa kej usjèt (261) Pal je misənla, dje-v pa kri utjakla 
jì (338) pa-v pa žè gliedav naje (339) un pa čš, de ga-v prastrašu, je 
pa rieku, de se-v šù ad jieze abêst (403) de-v dž (443) de-v še un šù 
(641) »Ka-ga-v hudič uziev, kdaj ga-j pa še uziev,« je rakla. (4)
(1.3) bo kot medslonka:
nêj marala, de-v-je kdu vidu (50) Sam dje ada adtêka pa buo pa se-
-v-šəšav. (261) Kukú-v-pa nasu tista sukje, njè. (513)
(2) zanikano:
pa muol, dakier na-v hudič pəršù (2) In de un ga na-v vjèč plêv. 
(4) »Faj,« je rakla mama, »mə na-v trêba kupət je.« (8) Pa na-v bn 
varjiev (26) de na-v še kàm pàv (138) sa me na-v nabn vidu (144) 
Pa-pa Mirko prav: »Ku-čma nardt, dje na-v gòr pəršù?« (152) 
U kuprivje nà-v šu Miləš gliedat (512) Vij, ka na-v šje puočəl (533)
3.1.2.4 1. os. dv. bova (nar. ma [ma], zanikano na-ma [na-ma])
Oblika se v gradivu pojavi le 2-krat, obakrat kot zaslonka; prav tako ni 
zanikane oblike.9 Onemi cel prvi zlog.
(1.2) bova kot zaslonka:
»Ka-ma pa zdèj?« (7) nmav pradrag buo, čje-ma bdvá hudila (631)
3.1.2.5 2. os. dv. bosta (nar. vta [ta], zanikano nàta [náta])
Oblika se pojavi le 1-krat kot zaslonka; zanikane oblike v gradivu ni.10 Kot 
pri drugih oblikah brez m tudi v tej pride do onemitve o in okrepitve b v  
in za razliko od polne oblike ima ta končnico priponskih glagolov -ta.
9 Polna oblika buoma je prisotna 8-krat, od tega 1-krat zanikano.
10 V gradivu se 1-krat pojavi polna oblika buosta.
140
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
(1.2) bosta kot zaslonka:
de se-vta stepla (557)
3.1.2.6 3. os. dv. bosta
Oblike v gradivu ni.11
3.1.2.7 1. os. mn. bomo (nar. mo, mo [mo, mo], zanikano na-mo 
[na-mo])
Kot predslonka se ne pojavi, kot zaslonka 16-krat, nikoli kot medslonka in 
4-krat v zanikani obliki. Onemi cel prvi zlog.
(1.2) bomo kot zaslonka:
Prav-cajt ga-mo šli pužjèt, pa buo. (4) de-mo zajce puluvəl (34) 
de-mo pər nàs amlatil ani žienski (66) Zdèle sje-mo pučil (286) 
pa-mo mav pukləpətalje (291) kugá-mo jêl (324) de-mo kusil 
(408) de-mo šli ličkat (427) Un pa gliedav za nama, kukú-mo šlè. 
(508) Səm rakla: »Sa se-mo kle u Mierna prabrnile!« (508) de-mo 
enga fazana ulúvəl, de ga-mo spekəl (561) de-mo šli nuotar (562) 
Kukú-mo pa tu, se na da! (599) pa takú-mo dêlal (599)
(2) zanikano:
de na-mo druge zbudle (284) Nč-več na-mo grabəl (308) pa usì an 
puot na-mo umərəl (385) na-mo dàvg na svêt (385)
3.1.2.8 2. os. mn. boste (nar. vtje, vte [te, te], zanikano na-vtje, na-vte 
[na-te, na-te])
Kot predslonka se ne pojavi, kot zaslonka 11-krat, nikoli kot medslonka in 
3-krat v zanikani obliki. Kot pri 2. os. ed. tudi v tej pride do onemitve o in 
okrepitve b v  in končnice priponskih glagolov -te.
11 V gradivu ni niti polne oblike buosta.
141
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
(1.2) boste kot zaslonka:
Pa dèjte puklicat me takàt, ku-vte mêl že ujieta. (64) pête h nàm u Nibi-
esa, gà-vtje cêv kòš dubəl (186) je rieku: »De ja nà-vte atrác kuot kej 
zavkril.« (358) Pa smo šli tjata klicat: »Pête, têta, de-vte ruzak uziel, de 
na-vte rakəl, de smo mi kej uziel mù.« (361) Ti ta mlad nà-vtje ənkòl 
vêdəl (402) če ne, me-vte pa vij pəlal. (518) pa-vte vidəl, de se buo 
dvignu (553) Vi ste pəršli zatu, de-vte kusil. (579) Le bltje, pa-vtje 
pubieral hruškje. (581) Pa napru ga-vte šli v Brêg. (598)
(2) zanikano:
Sa nà-vtje tukej vi dubəl (413) »Nà-vte stric,« smo upil, »nà-vte žie 
spiet miera uziel?« (646)
3.1.2.9 3. os. mn. bodo (nar. vda [da], zanikano na-vda [na-da])
Kot predslonka se ne pojavi, kot zaslonka 30-krat, nikoli kot medslonka in 
4-krat v zanikani obliki. Kot pri drugih oblikah brez m tudi v tej pride do 
onemitve o in okrepitve b v  ter položajnega akanja v izglasju.
(1.2) bodo kot zaslonka:
nej grie u škuorne, pa se mu-vda hmal raztrgal (3, Vg) spuməniški 
varstvu pa rihta nêkej, takú de-vda zvunik drug nariedəl, njè (19) pa ku 
se-vda maše pupàvdne brale (85) de se-vda s čônom uzil (214) de-vda 
pəršli žandari pujga (230) de-vda žandari pəršli (230) Sa vêdəl, dje-vda 
Nêmci šli skuz (237) pa tə-vda napisale tista propustənca (251) pa-vda 
tule nam purinəl (260) Pa dàl skuočmo, de-vda naj vidəl. (284) de-vda 
rês (284) dje mu-vda kèj nariedəl (315) de ga-vda tjapəl (349) de če 
te-vda kej tjapəl (349) de-vda pa pəršli u šula (349) ku de se-vda usak 
cajt razpuočle (360) dè-vda da kruha pəršl (384) pa mje-vda čist ukliel 
əldie (410) de-vda bol hitar stapilje (543) de ga-vda dal stran (553)
(2) zanikano:
čje na-vda pucal (262) de na-vda vidəl naj (284) dje na-vda zəmluo kar 
pustəl (411) dje sje nà-vda nam nəč pərkazál (466)
142
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
3.1.3 Vezana pogojniška oblika bi (nar. b [b, p])
Kot predslonka se pojavi 28-krat, kot zaslonka pribl. 250-krat, od tega 30-
krat zanikano, kot medslonka se pojavi 33-krat, od tega 2-krat zanikano. 
i onemi, pred nezvenečimi nezvočniki pride do premene po zvenečnosti.
(1.1) bi kot predslonka:
pred del. -l (gl. biti (33-krat) in drugimi):
čəz ta pru patak, čəz ta drug b-ble mêle jt (156) Vêm, ku b-blu 
zdle (172) tud unga b-biv u smrt zapjaləv (237) Ti štràmle ti, zdèj 
b-zavpù (12) al b-šla dàl (131)
pred povratnoosebnim zaimkom se (12-krat):
Pal b-se ga pa hudú rad zniebəl (26) atrac smo kumej čakal, de b-se 
bli vèčkat žugal (218)
pred drugimi zaimki:
tisga kaje b-midva pa tùd uziela (7) b-jəst biv mòjmu brat (172) 
Dərgač b-ga bli pa ubil (244) pieč b-mù pridət dêlat, pa nêj paršù 
(254) Lahkù b-jəh mêla túk, de-b v an štànt nadjala jəh! (372) dje čje 
b-je jəst vidla, b-je ubila (479) Pietar b-ti túk lahku puvêdav (528) rad 
se b-me zniebəl, atù pa nêsəm jt (638) al ga-b nardila (131)
pred drugimi besedami:
Dərgač na b biv, b-čist puzdravu se (60) tista črna knigo b-ràd, tist 
Kulamuon b-ràd dubu (83) b-hmal u uda pala nazaj uznak! (148) 
dərgač b-nazaj pəršli (234) pieč b-mù pridət dêlat, pa nêj paršù (254)
(1.2) bi kot zaslonka:
za vezniki:
143
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
če (nar. če (12-krat), čə (11-krat)): če-b biv saj par (7) Tu čə-b pu kile 
abêsu (34)
da (nar. de (96-krat), də (5-krat), dje (20-krat)): Ti štràmle ti, zdèj 
b-zavpù, de-b aldjie brž gasit lətêl! (12) prav, dje-b šu ràd na stràn (9)
ko (nar. ka (12-krat, ku (19-krat)): Mama, ka-b mje ti takàt (8) ku-b 
na akən putrkalu (106)
pa (nar. pa (10-krat)): pa-b mi-j un prc kupu je (172)
za drugimi besedami:
Pa-pa grunta, kukú-b jəh raztrgav. (3) al ga-b nardila (131) Ku-
gá-b usjè lahkù mêl tla nuot! (206) Tu-b mògu bət usak dan adprt, 
ta bufêt (224) pukròv-b pa žè pal nariedu (405) zagá-b klapatce 
nucav. (487) takàt na vem, ká-b nariedu s tistmu (557)
(1.3) bi kot medslonka:
Ustanje, pa hitar puglieda, kugá-b-tu blu. (9) buhdej, de-b-bla ab 
prvəm brêje. (11) dabar bə blu, čə-b-se ti žanu (14) Ka-b-bla zima 
(77) de-b-se na-ustrašla (118) Tud prəsniet, de-b-te zacuprala, de 
na-b hadu vjèč kjegòr pa tu. (132) pa ku-b-bla Marije gor, glìhta-
ku. (165) Čə-b-bla jst ankàt u nibiesəh (229) Mav kàšna səbuota, de 
nà-b-blu nč. (224) čje na-b-bla midva takàt tista sriečje mêla (237) 
pa na-b-blu trêba (413)
(2) zanikano:
dəns na-b pud gavgam stav (8) Jəst, če na-b znav jahat, bi dal pav, 
se bi ubù. (30) na-b pa nč nucav (64) Nà-b vərjiev bdən (223)
3.1.4 Kratke zaimenske oblike
3.1.4.1 Zaimek jaz
3.1.4.1.1 Red. me
V gradivu ni primerov.
144
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
3.1.4.1.2 Ded. mi (nar. mə, m [mə, m])
Pojavlja se 2-krat kot predslonka, 4-krat kot zaslonka in 1-krat kot medslon-
ka. Kot predslonka, včasih tudi kot zaslonka, se veže zaradi oslabitve nas-
lonskih glagolskih oblik, kot medslonka oslabi v m tudi sama.
(1.1) mi kot predslonka:
Kə nàrbòl mə-j pa tu hudú (366) le računstvu mə-j šlu bol təžku 
(380)
(1.2) mi kot zaslonka:
»Jà ga s-mə ga pa pužàru, jst pa lačən!« (3) de se-m je kàr vərtiv. 
(7) dje-m nêsa mama zaupal (273) s-mə zdi, dje səm hudila tri lêta u 
punavlavna šula (351)
(1.3) mi kot medslonka:
kukú sə-m-je pərkazala (104) Ka-m-če?! (179) k-mə-j dala pa Di-
biečəva Malka (289) Takú de sə-m-je takù fəržmagalu (365)
3.1.4.1.3 Ted. me (nar. me, mje, mə [me, me, mə])
Pojavlja se kot predslonka me, kar 43-krat pred j ‘je’, le 1-krat pred vte 
‘boste’ in 1-krat kot mje pred vda ‘bodo’, le 2-krat kot zaslonka in 3-krat 
kot medslonka. Veže se zaradi oslabitve naslonskih glagolskih oblik.
(1.1) me kot predslonka:
pa me-j nagnala (10) Ti, gàd me-j piču. (60) Me-j pa začiev abguvar-
jət (110) Têga me-j pa strah. (114) samù ana təsnoba me-j pa lè abšlà 
(121) Ancuoj me-j blu pa takù strah (126) Pa takù marzlu, dje mə-j 
zieblu (216) pa kaj me-j pəršlà strašət (131) pa mje-vda čist ukliel 
əldie (410) me-vte pa vij pəlal (518) 
145
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
(1.2) me kot zaslonka:
Fərdaman, s-me vrgu! (548) rad se b-me zniebəl (638) 
(1.3) me kot medslonka:
k-me-j mù strašansku ràd (172) Vêš, ku-me-j blu sram! (291)
3.1.4.2 Zaimek ti
3.1.4.2.1 Red. te
Oblika se v gradivu ne pojavi.
3.1.4.2.2 Ded. ti (nar. tə, t [tə, t])
Kot predslonka se pojavi 10-krat, predvsem zaradi oslabitve drugih oblik, 
kot zaslonka se pojavi 3-krat in 2-krat kot medslonka, takrat v t oslabi 
sama. Kot predslonka se veže zaradi oslabitve naslonskih glagolskih oblik.
(1.1) ti kot predslonka:
če mam, tə-m pa žie pradav (2) Tə-m faj šlužbo skuməndierav. (3) 
k-səm tə-jh dav (3) Zdèj tə-m dav pa luon. (3) de tə-v mš u rt zlêzla 
(32) pa tə-vda napisale tista propustənca (251) pa se tə-j takù hudú 
pər src sturlu (259) Usak tə-j dav (295) pa tə-v čižəmčkje vziev (512) 
(1.2) ti kot zaslonka:
də-t nêj prasú uzjame (4) Ka-t nêj mama naračila kure mierkat (149) 
se-t samù smêje (204) Kaze sa-t u dietəle ušlè! (360)
(1.3) mi kot medslonka:
Sə-t-je kej zgudlu?! (365) Si-t-je kàr zasmilu (530)
146
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
3.1.4.2.3 Ted. te (nar. te, tje, tə [te, te, tə])
Kot predslonka se pojavi 15-krat, 1-krat kot zaslonka v trodelnem nizu in 
1-krat kot medslonka, in sicer vedno zaradi oslabitev naslonskih glagol-
skih oblik.
(1.1) te kot predslonka:
a te-m naučila (3) tje-m pa jəst u šlužbo uziev (3) ku te-j pičla (60) 
gdaj te-v kier prabrnu (327) kə otroke te-j šè bol strah (247) pa te-v 
pu cêv Brinje kjegornuot da Škərlievga iskàv (264) Te-m žihar, 
Frànce, pratiepu dəns? (348) de če te-vda kej tjapəl (349) jst tje-m 
pa niesu (394) tu te-j takù zgaga pjakla ku hudik (400) te-m nau-
ču trugje dêlat (405) tàm te-j ena mutila (432) pa te-j vprašəv (545) 
»Čak,« səm sə mislu, »te-m žie urihtav.« (645) kə te-j pustavu atráka 
takòle na stàv (646) 
(1.2) te kot zaslonka:
Tud prəsniet, de-b-te zacuprala (132)
(1.3) te kot medslonka:
Kugá-tə-m rêšu? (152)
3.1.4.3 Zaimek on
3.1.4.3.1 Red. ga
Oblika se v gradivu ne pojavi.
3.1.4.3.2 Ded. mu (nar. mu [mu])
Kot predslonka se pojavi 82-krat, kar 78-krat pred je, kot zaslonka pa 
3-krat v dvodelnem in 2-krat v trodelnem nizu, in sicer vedno zaradi osla-
bitev naslonskih glagolskih in drugih oblik.
147
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
(1.1) mu kot predslonka:
se mu-j pa zatakniv (2) ku se mu-v scat mədiv (3) pa se mu-vda hmal 
raztrgal (3)
(1.2) mu kot zaslonka:
Zatu k-mu nêj blu usean advieza ne dabt (179) Ká-mu pa muoram? 
(378)
(1.3) mu kot zaslonka v trodelnem nizu:
»Ka-s-mu pa rieku?« (11) dje-b-mu salamo dav al kej tacga (237)
3.1.4.3.3 Ted. ga 
Kot predslonka se pojavi 169-krat, kar 132 pred j, 8-krat kot zaslonka in 
6-krat kot medslonka. Veže se z drugimi oslabelimi naslonskimi oblikami 
(predvsem glagolskimi), sama pa glasovno ostaja enaka.
(1.1) ga kot predslonka:
Ga-j djav pa v ažar (1) pa ga-j Kristus abgaúru (1) Jəst ga-m pa 
plêv, njè! (4) in jəst ga-m pužjèv (4) Prav-cajt ga-mo šli pužjèt (4) 
ga-m zvagav u malni (68) Ka misəl, de ga-m jst zdej prala! (159) 
pa ga-m prc razčjasnu. (349) de ga-vda tjapəl (349) Buom, buom, 
sam če ga-m rês dubu (521) Sam de ga-m dabiv (521) Jəst ga-m pa 
pučakala (543) pa ga-m túk nagajžləla (543) de ga-mo spekəl (561) 
de ga-mo spekəl (561) Pa napru ga-vte šli v Brêg. (598) 
(1.2) ga kot zaslonka:
sà-ga maje dàst (21) kúkat b-ga lahkù ubil (235) Dərgač b-ga bli 
pa ubil (244) b-ga nàrraj drug kar ubil (260) kə-ga je ad mame bràt 
na riedu (304) S-ga u lft vrgu (455) k-ga je pujierbav za svojmu ači-
etom (462) Jəst b-ga tkòle za ušiesa putiegnu (492) 
148
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
(1.3) ga kot medslonka:
Ka-ga-v hudič uziev (4) Pa-ga-j pa uprašəv (6) Ku-j vêdu, di-ga-j 
túk (489) pa də-ga-j uorənk navadu (490) In se-ga-j prav napiv (556) 
À, ka-ga-m pa jskala (629)
3.1.4.4 Zaimek ona 
3.1.4.4.1 Red. je (nar. j [j])
Pojavi se le 3-krat kot zaslonka, in sicer v oslabeli obliki j.
(1.2) je kot zaslonka:
Mêla je pa cvierənfabriko u Mêrik, sa-j dərgač na-b uziev. (483) Ka 
pa-j pa nêj blu vjèč in šlà jè in pa-j nêsmo vjèč vidəl. (66)
3.1.4.4.2 Ded. ji (nar. j [j])
Kot predslonka se pojavi le 2-krat, kot zaslonka 4-krat in kot medslonka 
3-krat, in sicer v oslabeli obliki j.
(1.1) ji kot predslonka:
Naše Gêli je bla pa še atràčək, ták səhú, táku, je pa mnde bla že 
túk pridna, j-je pa rieku (397) Pa mimgridie j-je zmêšəv kuhanga pa 
srávga skp. (501) 
(1.2) ji kot zaslonka:
Pa-j pa tu raztalmač (4) In pol sta bla pa tàmle v ani hiški na Vrh, 
prc tlè, sa-j rakəl Kužəmielava hiše. (331) tu-j bla taka ravna dəskà, 
sa-j rakəl dəskà. (438) Pa sa-j dapavdval, dje mamo tuod tako na-
vada (469)
(1.3) ji kot medslonka:
149
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
Pà-j-je samih tistih ziliencu pa gadu nuot napravu (10) Dje je gnar njasla 
enmu, məndje mat, pa-j-ji z ruok uziela, de-j pravjèč. (373) J-j-pa ujsta 
adpəru pa-j rieku: »Joj, tušənga pəklà pa nêsəm šje vidu!« (460)
3.1.4.4.3 Ted. jo (nar. j [j])
Kot predslonka se pojavi 7-krat, kot zaslonka 33-krat, kar 30-krat za so, in 
kot medslonka 6-krat, in sicer v oslabeli obliki j in le 1-krat jə.
(1.1) jo kot predslonka:
samù ràd j-je mù. (15) Ta nêj mògu dàt, un j-je pa lahkù dav! (179) 
Kə zdèle j-bo kàr trêba hmal pusjèt (193) j-je u šula njasla (221) 
Putuokar j-je mù na Račjəm sjal, njè (408) In sa za hêc us vàški 
fantje in dəklieta j-šli iskàt in je u škafəh njasəl damú (421) Pərpjaləv 
j-je damú (568) 
(1.2) jo kot zaslonka:
Sa-j pa nagnale (10) k-jə je praskav/bav pu rit. (/) Pa-j je Pavliha prásu, 
nej mu kej da, pa-j zmierej rakla (13)
(1.3) jo kot medslonka:
Sa-j-pa abərcale, unje, ta damačje puncje (10) Pa je pərlətêla, pa-j-je 
tàvkla, pa spt tàvkla, pa spt tàvkla. (15) pa-j-je s starəm riekəlcəm 
pukrù (15) Jadət, je pa takù zavpila, se-j-je pa túk ustrašla (479) jən 
je an làvc pəršù pa-j-je ustrêlu. (479) Pa-j-je zmierej šè-nmav nuot 
purinu (593) Po-j pa edən ji rieku, ku-j-je sriečəv (649) 
3.1.4.5 Zaimka mi, vi
Ker glasovnih sprememb v naslonskih oblikah teh dveh zaimkov ni, pri-
haja do redkih vezanih naslonk zaradi slabitve drugih oblik; v gradivu se 
pojavi samo ena za Dmn.
al kaj, k-nam je usjè sprut u dalina zlətêv (598)
150
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
3.1.4.6 Zaimka oni, one
3.1.4.6.1 Rmn. jih
Oblika se pojavi le 2-krat kot zaslonka, z onemelim i.
(1.2) jih kot zaslonka:
k-sta se-jh bala. (12, Vg) se-jh nêj umila (626) se-jh ni dav kupət 
(658) 
3.1.4.6.2 Dmn. jim
Pojavi se 1-krat kot zaslonka in 1-krat kot medslonka, in sicer z oslablje-
nim i v ə, kar pa ne omogoča pravega naslanjanja.
(1.2) jim kot zaslonka:
pa-jəm je pasalu (473)
(1.3) jim kot medslonka:
Se-jəm-je tud zasmilu in takú, dje sa ga spustəl palej. (237)
3.1.4.6.3 Tmn. jih 
Nikoli se ne pojavi kot predslonka, prek 70-krat kot zaslonka in le 1-krat 
kot medslonka, vedno z onemelim i.
(1.2) jih kot zaslonka:
k-səm tə-jh dav (3) ku de-jh nêj nč nasu (3) kə-jh buo arjè razjêla 
(3) tulkle-jh mam šjè (6) pa-jh gor na hrast njase (12) dje sa-jh na-
sil (22) in pal sa-jh pustaəl (22) Una-j tərdila, de-jh je vidla (107) 
Pa pa smo-jh šli gliedat (344) ku-jh je túk znala (362) Pa fantje 
sa tud lahkù puncje zbieral, kə-jh je blu dàst (391) Zdèj-jh je pa da 
piedəsət, da šiezdəsət puvablənəh. (464) de-jh nêj nabèn najdu (609) 
Smo-jh zakupal nuot u mro al pa u tista slamo (609)
151
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
(1.3) jih kot medslonka:
drugje jajca smo pa pubral, pa smo takòlje njasəl na snica, pà-
-smo-jh uskril (609)
3.1.5 Vezane neglagolske in nezaimenske oblike
V šentruperskem govoru se v vezanih naslonkah najpogosteje pojavljajo 
prav kombinacije glagolskih in zaimenskih naslonk, kot predslonke zelo 
pogosto tudi nekateri vezniki, vprašalni zaimki, kot zaslonke in manj po-
gosto pa deležniki -l, členki, redko celo samostalniki in pridevniki.
3.1.5.1 Vezniki
Kot smo lahko videli pri glagolskih naslonskih oblikah, so vezniki (npr. če, 
da, ko, pa) tako zaradi kratkosti kot zaradi položaja v stavku zelo pogosto 
njihove predslonke. Vendar je le veznik k- tak, ki povzroča nastanek vezanih 
naslonk in to samo v tej, reducirani obliki. Pojavi se prek 454-krat v zelo 
različnih pomenih (ʽki, kot, ko, ker, kjer, kako, za kateroʼ). Poleg reducirane 
k- se pojavi še v treh glasovnih oblikah, od katerih je le ku nesporno možno 
izpeljati iz ko, medtem ko je za k-, kə, ka izhodiščno obliko težko določiti, 
zato je ne navajam. Ker je prvič narejen izpis iz obsežnega spontano pripove-
dovanega gradiva, pridajam nekaj zgledov z njim tvorjenih vezanih naslonk 
v vseh dobljenih pomenih, na začetku izpisanih ležeče in okrepljeno:
ko: Je rakla: »Buta jêla krh?« k-sta pəršlà. ... Ata, zakaj se pa zmie-
ram takàt juokaš, k-mnə krh rêžəš? (1) K-je damú pəršù, je samù h 
starmu atət šù (16) Je blu zvičier akul šastəh, k-je pa umàru. (61) na 
svt vəčìer, k-sə nêj mlêv ənkjier. (77)
ker: al səm sina pradav, k-nêsəm vêdu, de ga mam! ... pa praklina 
tistga hudiče tam u huost, k-nêj mu kèj malcat. ... Jà sə zatu, k-səm tə 
tu nariedu ... pa na muora raztrgat škuornu, k-sa žəlêzən. (1) Pa-sta 
pa čist utihənla, k-sta se-jh bala. (12) Pal je pa buh tu žienskam pra-
pustu, k-sa blie s kura zadavuolnje. (17)
ki, kateri: Pal pa un ta star, k-je biv bagat (7) Aprav tista sujuo 
putrêbo, k-je bla kàr vəlika (9) je pa vidla pər Stariet na travənk anje 
152
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
dêdcje, k-sa kusil. (20) Jəst səm tu šlišəla ad starəh aldí, k-sa h nàm 
dêlat hudil (26) Lavričəv Puolde z Ravní, k-je mətlie dêlav (84)
za katero: Ana žienska, k-sa rakəl, de-j bla cuparənca (46)
kjer: pər uni susêdni vàs, k-ma un takù lêpga kaje (7) pud Guobo, 
tàm, k-səm bla damá. (48) Mujá tjata je bla pa tàmle damá, k-se vid 
tista bêla strêho. (124) Pa de-j pa šù, k-sa bli ti kuzàvci, tuoplər 
kuzàvci (135) Səm šu ankàt s Kuramandje, k-səm biv učas damá. 
(136) Tàm pravje Gŕdəžəvna, k-smo mêl mi nivo, k-səm blà še damá, 
k-je tist bugəc biv. (143)
kako (redko): O, k-sa me mêl za narca! K-se mn tu trapast vid! (172)
ko(t) (redko): Jà, Francè, čə buoš za sêmje mù, mòraš tulje na 
vsakəm kuonc adružət, takú k-smo včas, ˈne. (193)
Le eno pojavitev ima še veznik da, de, nar. d:
Al səm túk čəz úda tieku, d-nêsəm nč zajiev. (248)
3.1.5.2 Zaimek, števnik oziroma člen en ena eno
Kot relativno pogosta zaslonka (skupaj prek 90-krat) se pojavljajo zaimek 
(redko in v pomenu ʽneki, nekaʼ), števnik, člen en,12 ena in prislov ene (v 
pomenu ʽnekako, približnoʼ), pri čemer (prvi) e onemi. 
Zaimek: Kar nankàt se pa pujav pər nəmù pa-n člavk (3) Pər nàs 
je biv šjè-n drug bratranc (242) Za-nje ərči-j fajn. (413) ên sa-nje 
atrakje mierkal (466)
Števnik: Lè spite ga-n glàž. (15) Dèjte mì-n kuoščək kruha. (16) je 
pa-n gàd piču je (60) k-je mu hlače na-n knàf (/) Un jəh je pərpjaləv 
zmərej pu-n avto (224) an hlêbəc kruha pa-n pjahar suhəh hrušk 
(233) Tàm je bla pa-na puojstlje pa-na škrije pa-n kasən pa nč 
druzga. (234) Pa sta sje məndje za-n lêt puruočla (376) Tu-j blu štier 
12 Zaradi maskulinizacije nevter v ednini zastopa tudi obliko eno za srednji spol.
153
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
pukše pa štier štiesəlne na-n kulu (438) Tako na-n plàt səm jst, na-n 
plàt je ta moški, Rȯjc. (505) Pa griema dal skuz usak na-n stràn cêste, 
usak pu-n stràn. (510) vsje na-na rajžje (20)
Prislov: hiše, nje, sa-ne štier, piet hiš (208) Pu-ne dvêj sa, tri (224) 
pa vsè na-ne tri mêtre široku pa tu (231) pa šje-ne dva təlička pa ka-
je (358) sa pu-ne trije mlatil tist žit s takəm ləsienəm cêpcəm (416) 
Pa-jh je napravu pu-ne štier, kúkar je dubu, njè. (448) ga-j pa u gnuo-
jənca vrgu pa-ne dvêj z gajžle dav mù (582) Pa pu-nje dva avtubusa 
turistu pride tlle gòr h cierku nmav pugliedat, u cierku. (224) Takú 
de səm jəh čəz par lêt kàr pu-nje štərdəsət piedəsət na lêt. (295)
Člen: Pa tist abês kje na-n drəvu (3) ka za-n hudič mu-j malca uziev 
(3) pa pridəta na-n tak dvurišče (3) ka pa-s ti z-an člavk? (3) Nuot je 
rês ku-n tak ràv. (134) pa-n cajt bjarəm, pa-n cajt gliedam pu tistəh 
kurah (149) pa je za-n prazənk – afartən, ka-j tu za-n prazənk? (14) 
gor pər Duləh je-n pràv vjalək hrib (208) Pa-pa ta pridje čist takú 
ablêčən ku-na starka pa tu. (7) Joj, kugá pa je tu zà-na žvavca (19) 
Čist prat nuč je pa pəršù da-ne kupêlce. (6) Pride da-ne mčkəne 
kočice. (6) Pa-j pəršù da-ne hiše (16) 
3.1.5.3 Druge besedne vrste
Polnomenske besedne vrste se kot vezane naslonke tipa dober-dán pojav-
ljajo zelo redko:
Prav-cájt ga-mo šli pužjèt (4) Čas-bugú, de-b jutar šje vjèč blu! 
(171) Un je usakmu kuos-krúha adrêzav (400)
Prav tako je bil le en primer, ko je zaslonka postal predlog ob:
pa smo že-b dvêh punáč šle na nio (278)
4 Zaključek
Poglavje vsebuje najprej odgovore na vprašanja, zastavljena na začetku, 
nato pa poda še nekaj povzetkov in ugotovitev. 
154
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
4.1 Odgovori na začetna vprašanja:
4.1.1 Katere naslonske glagolske in zaimenske oblike oslabijo v soglasnik 
(ali en zlog)?
Na to vprašanje nam dajo najbolj pregleden odgovor spodnje tabele, v katerih 
so take naslonke v celicah z najsvetlejšim odtenkom, s srednje svetlim pa tiste, 
katerih slabitev vezane naslonke včasih povzročijo, včasih pa ne. Z najtemnej-
šim odtenkom so označene tiste celice, ki so sicer lahko del vezanih naslonk, a 
jih nikoli ne povzročijo, ker nastanejo zaradi slabitev drugih naslonk.
obl. nar. p. nar. f. predsl. zasl. medsl. zan. p. zan. f.
sem səm səm / 2 / nêsəm 4 nːsəm
si s s 44 90 10 nês 1 nːs
je j j > 450 > 3.000 30 nêj, nej 3 nːj, näj
sva sma sma 1 5 / nêsma nːsma
sta / / / / / / /
sta sta sta / 11 / nêsta 7 nːsta
smo sm()o sm()o 19 13 4 nêsm()o / nːsm()o
ste st(j)e st()e 2 2 / / /
so sa sa 50 130 3 nêsa 2 nːsa
bom m m 6 40 3 na-m 10 na-m
boš vš š / 25 / na-vš / na-š
bo v  4 86 3 na-v 20 na-
bova ma ma / 2 na-ma / na-ma
bosta vta ta / 1 / na-ta / na-ta
bosta vta ta / / / na-ta / na-ta
bomo m()o m()o / 16 / na-mo na-mo
boste vt(j)e t()e / 11 / na-vt(j)e 3 na-t()e
bodo vda da / 30 / na-vda 4 na-da
bi b b, p 28 220 33 na-b 30 na-b/p
Tabela 1: Glagolske naslonske oblike kot del vezanih naslonk – (približno) število 
pojavitev13
13 Okrajšave v prvi vrstici tabele pomenijo: obl. – oblika, nar. p. – narečno v poenostavlje-
nem strokovnem zapisu, nar. f. – narečno v fonetični transkripciji, predsl. – predslonka, 
zasl. – zaslonka, medsl. – medslonka, zan. – zanikano.
155
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
obl. nar. p. nar. f. predsl. zasl. medsl.
me / / / / /
mi m(ə) m(ə) 2 4 1
me m(j)e, mə m()e, mə 45 2 3
te / / / / /
ti t(ə) t(ə) 10 3 2
te t(j)e, tə t()e tə 15 1 1
ga / / / / /
mu mu mu 82 5 /
ga ga ga 169 8 6
je j j / 3 /
ji j j 2 4 3
jo j(ə) j(ə) 7 33 6
jih jh jx / 2 /
jim jəm jəm / 1 1
jih jh jx / 70 1
Tabela 2: Zaimenske naslonske oblike kot del vezanih naslonk – (približno) 
število pojavitev
Kot vidimo, spadajo med prve glagolski nezanikani naslonki glagola biti 
za 2. si (nar. s) in 3. osebo ednine je (nar. j), vse oblike, vključno z zani-
kanimi, za tvorbo prihodnjika in pogojnik bi. Od zaimenskih naslonskih 
oblik so take R je (nar. j), D ji (nar. j) in T ednine jo (nar. j(ə)) zaimka ona 
ter R jih (nar. jh) in enak T množine zaimkov oni, one.
4.1.2 Katera od smeri naslanjana je (pri kateri od oblik) pogostejša?
Glagolska naslonska oblika za 2. os. ed. sedanjika si je dvakrat pogostejša 
kot zaslonka (44 in 90, 1 : 2), še večja razlika v korist zaslonk je pri obliki 
za 3 os. ed. sedanjika je (>450 in >3.000, 1 : 6,6); obe se pojavljata tudi 
kot medslonki, in sicer si 10-krat in je 30-krat. Zanikane sedanjiške oblike 
kot take se z izjemo ni (nar. nej), ki se pojavlja v obeh oblikah, sicer lahko 
pojavljajo v vezanih naslonkah, vzrok vezave pa so vedno druge oblike.
156
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
obl. nar. p. nar. f. predsl. zasl. razmerje medsl.
sem səm səm / 2 /
si s s 44 90 1 : 2 10
je j j >450 >3.000 1 : 6,6 30
sva sma sma 1 5 /
sta / / / / /
sta sta sta / 11 0 : 11 /
smo sm()o sm()o 19 13 1,45 : 1 4
ste st(j)e st()e 2 2 1 : 1 /
so sa sa 50 130 1 : 2,6 3
Tabela 3: Smer naslanjanja glagolskih naslonk – (približno) število pojavitev
Kot zaslonke prevladujejo oziroma se z izjemo enoglasnovnih oblik za 1. 
os. ed. prihodnjika bom (nar. m) 6-krat ter 3. os. ed. bo (nar. v []) 4 krat-
-krat, kot predslonki sploh ne pojavivijo, tudi kot medslonki se pojavita le 
enoglasovni obliki, prva 3-krat in druga 4-krat.
Prav tako se kot zaslonka mnogo pogosteje pojavlja pogojna členica bi (28 
in 220, 1 : 7,8); ta se pojavi pogosteje kot predslonka celo kot medslonka 
(33). Kot zaslonka se 30-krat pojavi tudi v zanikani obliki.
obl. nar. p. nar. f. predsl. zasl. medsl.
jaz
me / / / / /
mi m(ə) m(ə) 2 4 1
me m(j)e, mə m(i̯)e, mə 45 2 3
ti
te / / / / /
ti t(ə) t(ə) 10 3 2
te t(j)e, tə t(i̯)e, tə 15 1 1
on
ga / / / / /
mu mu mu 82 5 /
ga ga ga 169 8 6
ona
je j j / 3 /
ji j j 2 4 3
157
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
jo j(ə) j(ə) 7 33 6
oni, one
jih jh jx / 2 /
jim jəm jəm / 1 1
jih jh jx / 70 1
Tabela 4: Smer naslanjanja zaimenskih naslonk
Zaradi pogostejše zaslonskosti glagolskih oblik, zaradi katerih se vezane 
naslonke z nekaterimi naslonskimi zaimenskimi oblikami ednine za moški 
spol pojavijo, so zaimenske seveda pogostejše v predslonskem položaju 
(kar ni relevantno). Kot prava zaslonka se 1-krat pojavi oblika Ded. mi 
(nar. m) v zvezi z veznikom (dje-m) in 3-krat kot medslonka (2-krat sə-m-
-je in 1-krat ka-m-če). Podobno velja za Ded. ti (nar. t), ko se kot zaslonka 
pojavi 3-krat in 2-krat kot medslonka.
Drugače je z ženskimi edninskimi oblikami, ker zaradi oslabelosti je, ji, jo 
v j same povzročijo vezane naslonke in so pogostejše kot zaslonke; Red. se 
pojavi 3-krat le kot zaslonka, Ded. 2-krat kot pred- in 4-krat kot zaslonka 
(1 : 2), Ted. pa 7-krat kot predslonka in 33-krat kot zaslonka (1 : 4,7); zad-
nji dve se 3-krat oziroma 6-krat pojavita tudi kot medslonki.
Množinske oblike zaimkov oni, one v R in T se pojavljajo samo kot zaslon-
ke, in sicer Rmn. 2-krat, Tmn. pa 70-krat.
4.1.3 Ali se take slabitve, ki povzročajo nastanek vezanih naslonk, dogaja-
jo še kakšni drugi besedni vrsti?
Odgovor je da, in sicer so to vezniki, natačneje zelo pogosto veznik k- (nar. 
k) v zelo različnih pomenih (gl. 3.1.5.1) in le enkrat da, de (nar. d), poleg 
njiju še en, ena (nar. n, na) kot zaimek, števnik in člen, ene (nar. ne) kot 
prislov ter enkrat predlog ob (nar. b). Polnomenske besedne vrste se kot 
vezane naslonke tipa dober-dán pojavljajo zelo redko.
4.1.4 Ali onemitve vplivajo na njihov besedni red?
Primeri sicer so, a je število tako majhno, le trije, da na vprašanje težko od-
govorimo pritrdilno. Četrti primer je posledica glasovne spremembe zaradi 
158
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
zaporedja dveh enakih elementov (j-j), ko se za drugim zaradi različenja 
razvije i (nêj marala, de-v-je /da bo jo/ kdu vidu (50) ti, k-s-pa /ki si pa/ 
vpisan pər Sakuolcəh (568) rad se b-me /se bi me/ zniebəl, atù pa nêsəm 
jt (638) pa-j-ji /pa ji je/ z ruok uziela, de-j pravjèč. (373))
4.1.5 Ali so nizi s takimi oblikami možni na začetku stavka ali povedi?
Odgovor je da, vendar je prvi del niza oz. vezane naslonke zelo redko 
vzrok za njen nastanek; še največkrat je to sed. oblika za 3. os. ed. je (nar. 
j) (gl. 3.1.1.3) ter naslonski nizi, občuteni kot stalne zveze, npr. Səm-s 
misənla – səm blà še mlada bòl (510).
4.2 
Raziskava je pokazala, da so kot del vezanih naslonk v šentruperskem 
govoru možne glagolske naslonske oblike glagola biti za sedanji čas, in 
sicer za 2. in 3. os. ed. (si, je, nar. s, j), vse oblike za prihodnji čas (bom, 
boš, bo ..., nar. m, š, , ma, ta, ta, m()o, t()e, da)) in pogojni 
členek bi (nar. b), od zaimenskih naslonskih oblik so take Red. (je, nar. 
j), Ded. ji (nar. j) in Ted. jo (nar. j(ə)) zaimka ona ter Rmn. jih (nar. jh) 
in enak Tmn. zaimkov oni, one ter redko Ded. mi, ti (nar. m(ə), t(ə)) za-
imkov jaz, ti. Oslabele oblike se v vezanih naslonkah veliko pogosteje 
pojavljajo kot zaslonke.
4.3 
Podobno kot imamo za spojene (skrčene/kontrahirane) zanikane sedanji-
ške oblike glagola biti, ki so postale naglasnice (nisem nisi ..., nar. nêsəm 
nês nêj/nej [nːsəm nːs nːj/näj]), bi tako v šentruperskem govoru lahko 
obravnavali tudi naslonske zanikane prihodnjiške oblike, le da so te ne-
naglašene in da obstajajo tudi še naglašene nenaslonske oblike: na-m > 
nam, na-vš > navš, na-v > nav, na-ma > nama, na-vta > navta, na-vta > 
navta, na-m()o > nam()o, na-vt(j)e > navt(j)e, na-vda > navda. Podobna 
pogojniška vezana naslonka bi v zanikani obliki na-b pa ima še naglašeno 
različico na bì (tacga sə na bì bale. (156)).
159
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
4.4 
Raziskava je nastala na obsežnem digitaliziranem gradivu raznolikih go-
vorcev enega krajevnega govora skozi daljše obdobje, sprva zapisanem 
fonetično (v slovenski nacionalni transkripciji) in nato prenesenem v po-
enostavljeni strokovni zapis, kot imenujem zapis narečnega govora s poe-
nostavljenim, priložnostno oblikovanim sistemom znakov. Oba zapisa sta 
imela le en slušni filter brez strojnih meritev in preverjanj, tj. avtoričin, ki 
je hkrati tudi materna govorka tega govora. Lahko govorimo o relativno 
obsežnem korpusu narečnih besedil, ki ima – kot ti – svoje prednosti in 
slabosti, v obeh namreč rezultati ne morejo biti 100-procentno zanesljivi, 
še vedno pa je njihova zanesljivost dovolj visoka, da iz njih izpeljemo 
relevantne ugotovitve. Žal premalo zapisovalcev narečnih besedil pri spa-
janju v soglasnik (ali en zlog) oslabelih glagolskih in zaimenskih naslonk z 
drugimi naslonkami v naslonskem nizu ali naglasnicami v nove fonetične 
besede uporablja povezaje (oblika navadnega vezaja [-] ali bolj izstopajo-
čega spodnjega povezaja [‿] ni tako bistvena), da bi bilo možno na že ob-
stoječem gradivu narediti raziskave za govore iz različnih narečnih skupin 
z dovolj visoko stopnjo onemitev nenaglašenih samoglasnikov. Pri prvem 
transkribiranju je to relativno enostavno, pri naknadnem vnašanju pa zah-
teva več dodatnega časa.
Zahvala
Delo, predstavljeno v prispevku, je sofinancirala Javna agencija za znan-
stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru 
raziskovalnega programa Slovenski jezik-bazične, kontrastivne in aplika-
tivne raziskave P6-0215.
Vir
Smole, V. (2019). Naruobe prav: folklorne in spominske pripovedi iz šentruperske 
fare na Dolenjskem (Zbirka Glasovi, knj. 52). Založba ZRC.
160
Vera Smole | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 123–161
Literatura 
Bajc, U. (2020). Besedni red v govorih Vipavske doline [Magistrsko delo]. Uni-
verza v Ljubljani.
Košir, T. in Igličar, M. (2020). Pošten bodi in delaj: folklorne in spominske pripo-
vedi iz župnij Šentjošt in Lučine (Zbirka Glasovi, knj. 53). Založba ZRC.
Smole, V. (1998). Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262). Jezikoslovni 
zapiski, 4, 73–88.
Smolej, M. (2022). Skladanje: Izbrana poglavja iz skladnje slovenskega jezika. 
Znanstvena založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610606000 
Škapin, K. (2014). Besedni red v gorenjskem govoru Podgorice in obsoškem bov-
škem govoru [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani.
Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Cankarjeva založba.
Zorko, Z. (1998). Haloško narečje in druge dialektološke študije. Slavistično 
društvo.
Zuljan Kumar, D. (2003). Nekaj besednorednih posebnosti v nadiškem in briškem 
narečju. Jezikoslovni zapiski, 9(2), 59–80.
Zuljan Kumar, D. (2008). Besedni red v govorjenih slovenskih narečjih. V J. 
Toporišič (ur.), Škrabčeva misel VI. (str. 121–135). Frančiškanski samostan 
Kostanjevica.
Гromoba, М. М. (2014). Особенности кластеризации клитик в современном 
словенском языке. Славянский альманах, 1–2, 335–346. 
[Gromova, M. M. (2014). Osobennosti klasterizacii klitik v sovremennom sloven-
skom jazyke. Slavjanskiy alʹmanah, 1–2, 335–346.] 
Гromoba, М. М. (2015). Система глагольных и местоименных клитик в 
истории словенского языка. Актуальные проблемы филологической науки: 
взгляд нового поколения: Материалы XX–XXI Международных конференций 
студентов, аспирантов и молодых ученых «Ломоносов»: Секция 
«Филология», 426–430. 
[Gromova, M. M. (2015). Sistema glagolʹnyh i mestoimennyh klitik v istorii slo-
venskogo jazyka. Aktualʹnye problemy filologičeskoy nauki: vzgljad novogo po-
kolenija: Materialy XX–XXI Meždunarodnyh konferenciy studentov, aspirantov i 
molodyh učenyh »Lomonosov«: Sekcija »Filologija«, 426–430.]
Гromoba, М. М. (2016). Особенности функционирования клитик в 
каринтийской группе диалектов словенского языка. V M. Jesenšek (ur.), Roje-
na v narečje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici (str. 257–276). Med-
narodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 
[Gromova, M. M. (2016). Osobennosti funkcionirovanija klitik v karintiyskoy 
gruppe dialektov slovenskogo jazyka. V M. Jesenšek (ur.), Rojena v narečje: 
161
Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega ...
akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici (str. 257–276). Mednarodna za-
ložba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.]
Гromoba, М. М. (2023a). Отражение диалектного порядка слов в словенских 
каринтийских памятниках «Duhovna bramba» и «Kolomonov žegen». 
Славянский альманах, 3–4, 269–285. 
[Gromova, M. M. (2023a). Otraženie dialektnogo porjadka slov v slovenskih ka-
rintiyskih pamjatnikah «Duhovna bramba» i «Kolomonov žegen». Slavjanskiy 
alʹmanah, 3–4, 269–285.] 
Гromoba, М. М. (2023b). Кластеризуемые клитики в словенских диалектах: 
архаизмы и инновации. V Е. С. Узенёва in О. В. Хаванова (ur.), Славянский 
мир: общность и многообразие: Материалы конференции молодых ученых 
в рамках Дней славянской письменности и культуры. 23–24 мая 2023 г. (str. 
201–205). Институт славяноведения РАН. 
[Gromova, M. M. (2023b). Klasterizuemye klitiki v slovenskih dialektah: arha-
izmy i innovacii. V E. S. Uzenëva in O. V. Havanova (ur.), Slavjanskiy mir: ob-
ščnostʹ i mnogoobrazie: Materialy konferencii molodyh učenyh v ramkah Dney 
slavjanskoy pisʹmennosti i kulʹtury. 23–24 maja 2023 g. (str. 201–205). Institut 
slavjanovedenija RAN.] 
Гromoba, М. М. (2024). Функционирование полных и клитических форм 
личных местоимений в словенских диалектах. Вестник Московского 
университета. Серия 9: Филология, 4, 81–90. 
[Gromova, M. M. (2024). Funkcionirovanie polnyh i klitičeskih form ličnyh mes-
toimeniy v slovenskih dialektah. Vestnik Moskovskogo universiteta. Serija 9: Fi-
lologija, 4, 81–90.]