Politični ogled. Prepovedan shod. Kakor na Štajerskem v deželnem zboru ukazujejo le poslanci zastopniki mest, trgov in grajS6in, tako tudi na Kranjskem. Kmetski poslanci so vedno v manjSini. Za to pa zabteva katolisko-narodna stranka na Kranjskem, da se odpravijo predpravice grajS6akov in meS6anov ter da se vpelje sploSna, naravnostna in enaka volilna pravica. Le 8 tako pravico bi prišlo ljudstvo do svoje veljave. Dne 12. oktobra se je imel vrSiti velik shod v Ljubljani za celo deželo, da 86 ljudstvo izre6e za sploSno in enako volilno pravico. 2e 15.000 udeležencev je bilo naznanjenih. Vlada pa je shod — prepovedala! Namena ne bodo dosegli! Na Francoskem zapirajo redovniske Sole in izganjajo redovnike. To je ljudstvo vzdramilo in marsikje, kjer prej ni bilo katoliške zavesti, za6ela se je sedaj oglaSati. Zadnjo nedeljo se je iz pokrajine Breton naredilo velikansko romanje v Lefolgoet. Udeležilo se ga je okoli 65.000 ljudi. Maša je bila pod milim nebom in ljudstvo je skupno molilo za redovnike. Po svetem opravilu so se sliSali klici, izražajo6i navduSenje za vero in redovnike. Bivši cesapičini Stefaniji je umrla zadnji petek mati, belgijska kraljica Henrieta. Tudi Štefanija je pohitela k mrtvaškemu odru svoje matere. O6e, kralj Leopold, ki ne mara Štefanije, odkar se je omožila z grofom Lonyayem, pa ji je namignil, da ne sme ostati na kraljevem dvoru. Stefanija se je jokaje odstranila. Ljudstvo jo je videlo jokati in ji kazalo svoje so6utje: Klicalo ji je: «Živela princesinja, pro6 s kraljem!* Kmetski upor v Italiji. V Candeli blizu Loggie se je uprlo 400 kmetov svojim mogo6nim delodajalcem, ki niso hoteli ugoditi njih zahtevi po zvišanju pla6e. Vprizorili so kmetje najprej stavko, potera pa zaprli vhod v kraj, da ne bi dohajali delat zunanji ljudje. Prvi poziv orožnikov je bil brezvspeSen. Na poziv je potem doSlo vojaStvo, ki so je kmetje sprejeli s kamenjem. Dvema vojakoma so pri tem iztrgali iz rok orožje in je bilo več ranjenih. Vojaki so pri tem jeli streljati na množico in pri tem ubili pet oseb, deset jih pa ranili. Mir je zavladal v kraju 3ele potem, ko je došla nova vojaSka in orožniška pomo6. Bilo je prijeto ve6 upornih kmetov. Tako je skrbela uprava za zatiranega kmeta. Protinemška strnja v Rnsiji. Rusko 6asopisje je za6elo zadnji 6as ostro pisati proti Nemčiji in opozarjati rusko vlado na to, da za6ne enkrat bolj natanko gledati na prste Nemcem, žive6im v Rusiji. Posebno pozivlja 6asopisje rusko vlado, naj nifcar ne oddaja važnih služb ruske uprave Nemcem. Protižidovski nemiri v Czestochowa. V Czestochovu na Poljskem je tekla kri. Mirni Poljaki so se dvignili proti židovski predrznosti in so postali žrtve vojaSkik puSk. O kakem dogovoru ali komplotu ni govora. Neki žid se je sprl s poljsko deklico, ki je prodajala koS sliv. Zid je udaril deklico in njegovi židovski tovariši so mu pomagali. TovarniSki delavci, ki so opoldne prišli iz tovarne, so to videli, priskožili deklici na pomo6 ter razjarjeni udarili po židovskih krčmah in prodajalnicah. Ko je žvižg iz tovarne ]ih klical na delo, so se mirno vrnili v tovarno, a zvečer so se zopet zbrali. Zdaj jih je pa sprejelo vojaStvo. Ko se niso takoj delavci razSli, je vojaStvo Stirikrat zapored ustrelilo in mnogo ljudi je ležalo v krvi. Zaprli so 140 oseb, od katerih so doslej 18 izpustili. Kakor navadno, je tudi to pot bilo ranjenih najve6 nedolžnih, ki so od strani gledali demonstracije.