49757
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
■'' #-i'V
Izhaja vsako drugo soboto.
Naročnina:
5 Din četrtletno, 10 Din pol-1 letno.	; ;ji*:
DELO
Uredništvo: Ljubljana, šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo:	Ljublja-
na, Prešernova ulica 54.
Štev. 1
V Ljubljani, dne 1$, Sebruarja 1932
Leto V.
€tospoelarsko - polltlren pomen obratnih zaupnikov
Pri nas so podjetja proti sistemu obratnih zaupnikov v .glavnem nerazpoložena in vidijo v tej instiuciji modernega delovnega prava neko neutemeljeno in nepotrebno poseganje v njih svobodno razpolaganje z usodo podjetja. Sistem obratnih zaupnikov je ipri nas skrajno nepopolen in je le skromna senca podobnih ustanov v naprednejših državah. Delokrog in pristojnost naših zaupnikov je skromna in predstavlja v glavnem ; prav rahlo vez med delavstvom in podijet' nikom. —■ nobene vezi pa nima med podjetjem kot takim in med delavstvom kot najvažnejšim produkcijskim faktorjem.
Drugod po svetu razmišljajo — in to. resni podjetniki, o vseh mogočih potih in sredstvih, kako gospodarsko življenje ojačiti in mu dati večji in sigurnejši razmah. Pri tem Se padla misel o ustvaritvi delovnih Skupnosti delavcev in delodajalcev. Uvidevni pod' jetniki so spoznali, da je minul čas, ko je moglo in smelo podjetje prezreti važnost delavstva v podjetju. Uspeh podjetja more biti le takrat zajamčen, ako se med delavstvom ustvari zavest, da mora biti na usodi
! podjetja soodgovorno. To zavest pa je možno zbuditi le, ako dobi delavstvo primerno sooidločujočo besedo pri vodstvu podjetja. Ta zavest je do najskrajnejših posledic prodrla zlasti med angleško delavstvo in podjetništvo. Ko je v 1. 1926 velika Stavka rudarjev prinesla angleškemu gospodarstvu milijardno škodo, je predrlo is oglasno ms’je" nije, da do podobnih stavk ne sme več priti, i In ustvarili so najtesnejše delovno skupnost delavstva. in podjetij, katera naj iz obeh ustvari enotno odgovorno silo za napredek gospodarstva.
Nemški kancelar dr. Brtinštig je Izjavil: v času najtežjih gospodarskih neprilik, katere preživlja Nemčija, mora priti do solidarne delavne skupnosti delavcev in podjetij, ker tako skupnost zaideva kultura nemškega naroda.
iV tej funkciji leži važnost obratnih zaupnikov •— v tej smeri morajo težiti delavci in podjetniki. Obratni zaupniki morajo postati član velike solidarnosti delavcev in podjetij.
ni 124»$s, zavarovanja za’ saik&aj
brezposelnosti
/Pri nas zavarovanja za, slučaj brezposelnosti dejansko nimamo. To zavarovanje postelji samo na papirju. Po zakonu o borzah dela in po naredbah, izdanih v okvirju tega zakona, imajo borze dela priznavati in izplačevati brezposelne podpore, katere pa so skrajno nizke in jih more biti deležno le prav neznatno- število delavstva. Od te pod" pore pa so biti prav do zadnjega časa izključeni delavci, kateri so zavarovani. pri .bratovskih slkladnicah. Šele pred kratkim je bil tudi za to delavstvo ustanovljen poseben foiri-d, kateri naj , služi za podpiranje /brezposelnih članov bratovskih skladnic.
. Sredstva, katera so borzam- dela mu razpolago, so skrajno minimalna. Ko maij en'milijon dinarjev letno, morejo uporabljati za podpore brezposelnim. Da je tak znesek tudi v, času ugodnejših delovnih prilik popolnoma nezadosten, je jasno. Po veljavnih naredbah bi. morala sicer država ta. fond iz lastnih sredstev izpopolniti/ toda do sedaj' še to ni ■ zgodilo in izgleda, da se-tudi v bodoče ne'bo.
; Poleg borze dela priznavajo brezposelne ■podpore tudi nekatera večja mesta iz svojih lastnih , -proračunov, toda samo svojim lastnim občanom. Skromno skušajo krizo ■brezposelnosti blažiti tudi delavske- strokov' ne organizacije, katere pa.ravno v času gospodarskih -kriz same preživljajo najtežje finančne krize.
Kolikor je danes sredstev za pomoč brezposelnim na razpolago, ne zadošča niti za najlslkromnejše potrebe v normalnem gospodarskem življenju ■— kaj šele v času najostrejših gospodarskih in socialnih kriz! Pri nas se važnosti problema brezposelnosti no" čemo zadosti resno zavedati in s-e obnaša-
mo tako. kakor da ta problem ne bi z vsemi svojimi nevarnostmi prav nujno- in resno trkal na vrata. Žal nimamo točne in zanesljive statistike o številu brezposelnih delavcev in nameščencev, toda ta nedostatak problema brezposelnosti ne odpravlja, nasprotno: ipo-ostruje ga, ker se pojavlja v raztreseni in neurejeni obliki.
Ne vemo, kako dolgo bo trajala sedanja gospodarska kriza in -tudi ne vemo, v koliko .se more še poostriti. Optimizem je sc ar močna življenjska gonilna sila, toda samo od optimizma dobro urejeno in organizirano gospodarsko in socialno življenje ne sme živi ti. Potrebni so varnostni ukrepi, da se preprečijo in onemogočijo vsa presenečenja, število brezposelnih je vsak dan večje in beda teh, kateri so brez vsakdanjega kruha, .je naravnost strašna. 'SBkjer ■ ne morejo naj-' ti ■ zatočišča. Pristojni ho navadno v revne kmetske občine, kateref nimajo- proračunskih možnosti,. da bi blažile to krizo. Nekatere večje -občine s-e zatekajo k raznim podpornim akcijam in skušajo na hitro roko od do' brili in premožnejših ljudi zbrati nekaj sredstev. za'blažitev posledic brezposelnosti. Toda itake akcije so samo najskrajnejši zasVen -izhod m . pogosto tudi bolj problematične vrednosti. Javil* oblasti, h katerim se navadno v množicah odpuščeni delavci po svojih deputacijah zatekajo, nimajo- sredstev, da bi priskočile na pomoč 'n morejo nuditi le skromno moralno pomoč.
Kakor vsako zavarovanje sloni na načelu, da v času sreče zbiramo sredstev za čas nesreče in potrebe, talko- se mora to načelo uveljaviti tudi v zavarovanju za slučaj b^ez" poseki osti. Podjetja morajo v času ugodne
gospodarske konjunkture misliti tudi na čas reducirane produkcije in zaposlitve ter poleg na -dividende misliti tudi na nevarnost nezaposlenosti svojega delavstva.
-Resnost časa zahteva moderniziran in efekteh zakon o- zavarovanju za slučaj b ez-iposelnosrti. Kakor država skrbi za pasivne kraje, tako mora skrbeti tudi za lačne jiudi, katerim sicer sobice ni posušilo pridelkov, pač pa so se za njimi zaprla vrata de’av nic.
Weiiha
kriza brafovsklla skladnic
j Tisočem naših delavcev in upokojencem, I njihovim vdovam in sirotam ue. pokojninska ! blagajna bratovske skladni-ce edina opora za njihovo skromno eksistenco v. starosti in invalidnosti. Finančna ureditev bratovskih skladnic je zato- -važno socialno vprašanje in neodložljivo, ker izkazuje pokojninska blagajna deficite, ki ogrožajo nadaljnjo redno izplačevanje pokojnin.
O krizi bratovskih skladnic se je na zadnjem zasedanju bavil tudi banovinski svet, ki je sklenil, da se v banovinski proračun vnese vsoto 1 milijona dinarjev v svrho sa-


j milijona dinarjev pa še zdalekn v . bo zado-. sto val za kritje obvezne siti bratovskih sfclad-j ni c. Prisk-oČiti bo -morala na pomoč tudi še država.
Kakšen položaj vlada pri bratovskih sklad" nicah, naj -Osvetle naslednja dejstva:
'Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, katere območje se razteza na vso dravsko banovino, je ob. svoji uistano-vitvi na podlagi pravil, predpisanih od gosp. ministra, za šume in -rudnike pod R. ibr. 11.324/24, s 1. januarjem 1925 prevzela ‘izvajanje pokojninskega zavarovanja rudarskega delavstva, ki so ga vršile dotlej na popolnoma nezadostnih osnovah samostojne krajevne bratovske skladrnce pri posameznih podjetjih. Glavna bratovska skladnica je prevzela tedaj vsega 16.721 zavarovanih članov, med njimi že mnogo sta' rih in za delo nesposobnih, a premoženja je prevzela od prejšnjih 18 samostojnih krajevnih skladnic vsega okrog 4 milijone dinarjev knjižne vrednosti (od katerih je radi raz-vredbe vrednostnih papirjev bilo treba odpisati preko 2 milijona), dočim bi za popolno kapitalno kritje obveznosti, ki so ji bile naložene, morala imeti okrog 400 milijonov dinarjev premoženja.
-Tako ogromen primanjkljaj se z normalnimi sredstvi ne bi bil mogel kriti miti z amortizacijo na zelo dolgo dobo, saj je bilo jasno že od početka, da bo efektivno premoženje z vsemi nadaljnjimi vplačili vred (prispevek je znašal tedaj 5% zavarovanega kategorijskega zaslužka) v kratkem času popolnoma porabljeno. Zato je rudarsko glavarstvo v Ljubljani takoj v začetku odredilo, da s3 upokojevanje sme vršiti samo na podlagi ,zdravniško dokazane dvotretjinske nesposobnosti za delo. S tem j-e bila odpravljena starostna renta, ki bi po določbah čl. 92 novih pravil pripadala vsakemu zavaro-
van em u ičlamu po 30 letih iza var o vanja, in so ostale samo rente za do!kaza:no dvdtretiji'nsko ravalidiniost iter posmrtne rente za vdove in siroite. A navzlic tej ibistveni izpremetnbi v strukturi zavarovanija !je kalj kmalu prišlo do prve krize.
Prvo leto poslovanja (1925) je pokojninska blagajna moigla 'zaključiti še s precej znatnim prebitkom, ker je urejevanje upravnega aparata zadrževalo upokojitve. V drugem letu (1926) so izdatki iže skoraj' dosegli tekoče prejemke, v .tretjem letu (1907) so jih pa že prekoračili, tako da je nastopila nevarnost, da se med tem nabrano premoženje (10.14 milijonov) v doglednem času zopet izčrpa.
iDa se ta nevarnost odvrne, je (temeljeni odredbe gosp. ministra iza šume in rudnike IR. ,br. 11.464/27 iglavni upravni odbor dne 27. XII. 1927 sklenil, da se z veljavnostjo od 1. februarja 1928 prispevki povišajo od 5 na 7% kategorijskega zaslužka, dajatve pa de" loma reducirajo, in sicer na ta način, da je za na j višjo dosegljivo pokojnino (80% kategorijskega zaslužka) bil določen pogoj 40-letnega članstva, dočim je dotlej zadostovalo 30-letno članstvo. Obenem so bile na enak način znižane tudi dotlej že priznane pokojnine in rente.
Ta ukrep je omogočil, da se je v četrtem letu (1928) in v petem letu (1929) zopet dosegel prebitek prejemkov nad izdatki im tudi v šestem letu (1930) se je v celoti še moglo vzdržati ravnovesje, toda v zadnjih mesecih poslednjega leta so izdatki že zopet prese" gali tekoče prejemke in je mesečni primanjkljaj že tako pričel naraščati, da je vnovič nastopila akutna nevarnost, da se dotlej nabrano premoženje (14.71 milijonov) v doglednem času zopet porabi.
Poslovni rezultati pokojninske blagajne v teh šestih letih so razvidni iz naslednjih podatkov; blagajna ije imela
v letih 1926 1926 1927 1928 1929 1930 1931 (v uniliijoniih dimarijev)
dohodkov 8.25 7i.i83 7.57 9Ali 11.46 10.88 13.17 izdatkov	1.81 7.47 8.32 8:30 8.86 10.51 12.25
in koncem leta ičistega premoženja 10.52 10.89 10.14 11.76 14.34 14.7)1 15.63
Spričo dejstva, da je proti koncu leta 1930 višina .mesečnih prejemkov 'že zopet pričela izaostajati za izdatki in da je deficit stalno naraščal, je po 'brezuspešnem poskusu, da bi se v pogledu nadaljnjih sanacijskih ukrepov dosegel kak konkreten soglasen sklep 'glavnega upravnega odbora, ministrstvo za šume in rudnike z odločbo R. br. 1373/31 povišalo prispevke ter jih obenem diferenciralo, tako da znašajo prispevki od 1. marca 1931 dalje v -območju krajevnih skladnic Celje, Jesenice, Krmelj in
Ljubljana	8	%
Štore	9	%
Hrastoik, Kočevje, Laško, Rajhen-
burg, Trbovlje	in	Zagorje	10.2	%
Velenje	10.8	%
Lese, iMeižica in	Ravne	12	%
Do te diferencijacije je prišlo iz razloga, ker je razmerje med prispevki in izdatki pri posameznih krajevnih skladnicah bilo tako različno, da se je Kranjska industrijska družba uprla enakomernemu povišanju in stalnemu idopilačevanju za deficitne krajevne skladnice drugih podjetij.
Novo povišanje prispevkov je le začasno zopet upostavilo ravnovesje med prejemki in izdatki, kajti stalno naraščanje števila upokojencev in njihovih rent ob istočasnem stalnem padanju števila aktivnega članstva izpreminja položaj bolj in bolj na slabše. Posebno učinkuje v zadnjem času padanje števila aktivnega članstva, povzročeno po redukcijah, ki so posledica vedno težje gospodarske krize.
Pokojninska blagajna je črnela
koncem	aktivnega	rentnikov (po novih pravilih)			
leta:	članstva:	upokojencev	vdov	sirot drugih	
1925	16 666	216	58	95	—
1926	14.420	756	109	196	—
1927	13.890	971	159	269	—
1928	14.306	1.0 SO	214	336	1.
1929	15.587	1.114	282	385	1
1980	12 853	1.467	324	426	2
meseca					
junija 1931	11.729	1.553	365	458	2
meseca					
julija 1931	11.676	1.565	373	474	2
koncem leta 1931	11.592	1.604	398	493	2
Na enega upokojenca (rentnika) je prišlo koncem leta 1925 še 44, v sledečih letih pa 13, 10, 8, 8, 6, koncem meseca julija 1931 le še 5 in koncem leta 1931 le še 5 aktivnih članov.
V	zadnjih mesecih je položaj ta, da 'tekoči prejemki navzlic povišanim prispevkom ravnokar še krijejo izdatke. Ker je pa izven dvoma, da se bo število aktivnega članstva še nadalje znižalo in da bodo pokojnine in rente še naprej naraščale, je sedaj vnovič nastopila nevarnost, da se načne sama glavnica doslej nabranega premoženja in da se tako sanacija sploh onemogoči.
V	tem usodepoilnem trenutku, ko je zadnji čas za kakršenkoli ukrep, da ise pokojninsko zavarovanje našega rudarskega delavstva reši pred grozečim polomom, in ko je jasno, da so moči bratovskih skladnic za izvedbo sanacije prešibke, je intervencija države in banovine neodložljiva.
Da bi taka .intervencija bila upravičena, izhaja iz dejstev, ki so zakrivila sedanji katastrofalni položaj in ki leže skoraj izključno izven območja udejstvovanja interesentov isamih. Ako namreč analiziramo vzroke sedanje situacije, moramo ‘Ugotoviti, da iso to v glavnem sledeče dkokiosti.
1.	Razvredba premoženja bratovskih skladnic v vojni dobi in po vojni; zlasti popolna izguba premoženja, prisilno vloženega v vojna posojila;
2.	dejstvo, da se do 1. I. 1925 za pokojninsko zavarovanje prispevki niso niti najmanj prilagodili izpremenjenemu valutarne-mu stanju, tako da so se vplačevali še meseca decembra 1924 prispevki po tabelah, veljavnih od 1. I. .>593, preračunjeni v dinarje po ključu 1+4;
3.	napake reforme, izvršene s pravilnikom R. br. 11.324/24, in sicer Zlasti: a) pomanjkanje vsake matematične podlage pri izvedbi te reforme, b) polno vštetje prejšnjih članskih let v zavarovanje po novih pravilih, brez vsakršnega kritja, c) centralizacija prejšnjih samostojnih krajevnih pokojninskih blagajn v glavnih bratovskih skladnicah: ta centralizacija je namreč lizpodrezaia prejšnje vezi med zavarovalno ustanovo in zanjo merodajnimi lokalnimi činitelji in zločin na ta način pokojninsko blagajno iz interesne sfere teh činitelje v;
4.	slaba gospodarska konjunktura v zadnjih letih, zlasti v premogovni industriji; gospodarska depresija je povzročila nazadovanje števila aktivnega članstva 'in s tem nazadovanje prispevkov, z droge strani je pa pospeševala upokojitve; v istem smislu je učinkovala tudi tehnična racionalizacija, izvedena v zadnjih letih v obrat h prizadetih podjetij.
Spričo teh vzrokov grozečega pcloima, od katerih so prvi trije v "rektni zvezi z javnopravnim ustrojem zavarovanja, četrti pa posledica .okolnosti, ki '.majo za prizadete značaj višje sile, bi bilo (e pravično in v javnem interesu utemeljeno, da sodelujeta pri sanaciji tudi v prvi vrsti poklicana javna činitelja: država in banovina.
Ta intervencija ni samo utemeljena, temveč tudi neobhodno potrebna kajti brez nje bi sanacija bila popolnoma nemogoča, ker bi presegala moči interesentov samili. Saj ;e iz navedb razvidno, da s > doslej bili storjeni za sanacijo najresnejši napori: odprava starostne rente; povišanje prispevkov od 5% najprvo na 7% in potem še na 8 do 12%; podaljšanje članske dobe, potrebne za pravico do polne 80% pokojnine v slučaju invalidnosti, od 30 na 40 let; znižanje vseh pokojnin in rent, računjenih po članski dobi izpod 40 let. Nadaljnje žrtve bi pa bile nemogoče in nesmiselne, ako ne bo verjetnosti, da sanacija uspe. Taka verjetnost bo dana le tedaj, ako dobe bratovske skladnice iz javnih sredstev pomoč, ki naj bi se smela vsaj subsidiarno uporabiti, tako da nabranega skromnega kapitala, ki naj bi se v teku dolgih desetletij povečal na višino potrebnega kritja, ne bi bilo treba načenjati.
Kakor rečeno, je banovima iže votirala 1 milijon dinarjev. Pričakujemo sedaj še subvencijo kakšnega milaj ona dinarjev od države. Upamo, da bo država pokazala prav tako kot banovina .svojo resno voljo pomagati, da se kriza bratovskih skladnic vsaj za silo oblaži.	___
Dimnikarski mojstri še vedno umirijo
Še lansko leto- so započeli dimnikarski po-momčiki, včlanjeni pri Narodno'strokovni izvezi, akcijo, da se njihov položaj zboljša. Predlvsem so .zahtevali odpravo naturalnih dajatev in sicer stanovanja in hrane. Zahtevali .so plačo v denarju, kakor jo dobivajo vse ostale 'stroke. Nekateri dimnikarski mor isitri so pozdravili tako zahtevo in pokazali vso dobro voljo, da -se ugodi tej upravičeni 'zahtevi pomočnikov. Le melkaij" starokopitne-žev je v dimikarslki organizaciji, ki ovirajo sporazum med delodajalci im njihovimi po-•močniki. iPri izadnjih pogajanjih za tak -sporazum so mojstri štavili pogoj, da se maj -tu" di pomočniška organizacija zavzame za ra-joniranje dimnikarske obrti, nakar bodo oni radi ugodili željam pomočnikov. Narodna strokovna zveza je p odvzela vse potrebne korake iza rajoniranje, ki se je tudi doseglo. ■Ko pa so mojstri dosegli Svoje, so kratkama-lo pozabili na želje svojih pomočnikov in se tudi na dopise niso odzvali. Zato jih moramo tem potom prositi, maj držijo dano besedo. Rajomiirainje se je doseglo in sedaj s polno upravičenostjo izahtevamo, da se .ugodi stavljenimi 'zahtevam pomočnikov, naj se srednjeveški način plačevanja pomočnikov odpravi. Pomočnikom naj se plača v denarju, oni -sami si bodo že poskrbeli stanovanje im, hra' no. Pričakujemo, da bodo -gg. mojstri sedaj vendar odgovorili na naše stavljene zahteve.
Protestiramo 2
Že opet-ovano smo naglašali, da ne bomo trpeli, da bi kdo izrabljal javno funkcijo v partizanske svrhe. V nedeljo 14. t. m. se je zopet zgodil grd čin partizanstva, katerega -obsojamo in proti katermu javno p-ro-testira-m-o. Načelnik II. rudarske skupine v Hudi-jami g. Peter Lešnik je sklical za nedeljo 14. t.X m. dva javna shoda v imenu H. -rudarske skupine. Na shodih je poročal podpredsednik Bratovskih skladnic g. Šober, ki je bil v svojih izvajanjih nadvse lojalen, medtem ko je načelnik II. -rudarske skupine priporočal očigled volitvam v krajevno bratovsko s-kladnioo listo krščanskih so-cialcev m pobijal listo nacionalno zavednega delavstva. II. rudarska skupina mora stati visoko nad vsako organizacijo in ne sme noben njen funkcionar uganjati partizanstvo. V tem primeru pa je načelnik -te skupine v tiudijami grobo kršil to načelo.
Volitve v
Trboveljskim rudarjem!
V nedeljo oddajte vsi svoj glas za kandidatno listo Narodno strokovne zveze, katere nosilec je tovariš
IVAN JAZBEC, rudar, Separacija.
Na tej listi so odločni zagovorniki rudarjev, ki so že neštetokrat pokazali, da niso irazerji, ampak možje dela. Pomislite, da gre za veliko stvar in da ni vseeno, kdo Vas zastopa v krajevni bratovski skladnioi. Le odločni in zreli možje bodo lahko izpolnili Vaše nade in z vso odločnostjo branili Vaše interese. Zato oddajte vsi do zadnjega glasovnico za našo listo.
Povejte vsem, da je nosilec naše liste: Ivan Jazbec, rudar na Separaciji.
Kdor hoče sebi in svojcem dobro, naj glasuje le za listo Narodno strokovne zveze.
VOLITVE V BRATOVSKE SKLADNICE V TRBOVLJAH.
Ker 'je letos potekla triletna furikcijslka doba delegatom in upravnim odbornikom bra' tovske skladnice, se vršijo volitve. V Trbovljah se vršijo volitve v nedeljo 21. t. m. Za volitve sta postavljeni dve kandidatni listi. Eno je postavila Narodno strokovna zveza, drugo so postavili marksisti in klerikalci skupaj. Marksisti, ki so venomer peli eno santo pesem, da narodnljalkanjev v Trbovljah ni, so ravno sedaj ipoikazali, da se nacionalnega delavstva boje, tako da so se zvezali s klerikalci. Marksiste bo še glava bolela vsled zveze s klerikalci!
Strnite svoje vrste in pokažite svojo zrelost. Oba nasprotnika sta se združila proti Vam, ker se zavedata, da bi gladko propad" la, če bi se pojavile njihove liste posamezno.' Marksistična in klerikalna zvezda je v zatonu. Ne ustrašite se skupnega nasprotnika, nego še bolj poprimite za delo in popeljite 'do zadnjega našega moža na volišče.
V nedeljo 21. t. m. vsi do zadnjega v borbo za zmago liste Narodne strokovne zveze.
RUDARJEM IZ HUDE JAME.
V nedeljo 21. t. m. ste pozvani, da izvršite svojo dolžnost kot polnopravni člani krajev ne bratovske skladnice. Narodna strokovna zveza Vas poživlja, da volite samo kandidate, ki jih je postavilo nacionalno zavedno delavstvo. Dosedanji delegati v tej važni socialni instituciji niso izvršili tega, kar ste od njih pričakovali. Storite tedaj vsi do zad" njega svojo dolžnost in volite našo listo, ki se glasi:
1.	Budna Anton	17. Kačur Alojz
2.	Bovha Alojz	18. Klepej Alojz
3.	Brezovšek Andrej 19. Knez Miloš
• 4. Dornik Ferdo
5.	Dragar Ludvik
6.	Dornik Franc I.
7.	Flis Martin
8.	Goznikar Alojz
9.	Gabrič Ernest
10.	Grilc Franc I.
11.	Golob Miha,
12.	Hribar Anton,
13.	Hriberšek Justin
14.	Hojnik Anton
15.	Jazbinšek Konrad
16.	Jakopič Jože II.
20.	Košič Miha
21.	Kajtna Anton
22.	Klanjšek Jože
23.	Krašek Ivan
24.	Krašovec Franc
25.	Knez Jože
26.	Krese Filip
27.	Lapornik Rudolf
28.	Lapornik Vinko
29.	Lenart Franc
30.	Lapornik Ferdo
31.	Lapornik Jože II.
32.	Lupče Anton
bratovske
skladnice
33.	Lapornik Gašper
34.	Mlakar Ivan
35.	Mrak Jože
36.	Planko Martin
37.	Petek Karl
38.	Pirman Ivan
39.	Pirc Martin
40.	Peklar Maks
41.	Primon Ivan
42.	Primon Jakob
43.	Primon Filip
44.	Rehar Ludvik
45.	Resnik Alojz
46.	Rak Matevž
47.	Rifl Martin
48.	Rukavina Štefan
49.	Rehar Ivan
50.	Stradar Robert
51.	Sluga Ludvik
52.	Skalič Ciril
53.	Stradar Ernest
54.	Senica Alojz
55.	Sinka Jurij
56.	Šeme Karl
57.	Selič Jože
58.	Salamon Franc
59.	Šunter Franc
60.	Štancer Ivan
61.	Špan Jože
62.	Štante Miha
63.	Špende Ivan
64.	Terbovc Martin
65.	Teršek Leopold
66.	Vodičnik Ignac
67.	Vrečar Rudolf
68.	Vigele Jurij
69.	Zalokar Ivan
70.	Zelič Ciril
71.	Selič Martin I.
Ne dajte se begati od ljudi, ki mnogo govore in obetajo, stvarno delo v prid delavstva jim je pa postranska stvar. Volite vsi kandidate Narodno strokovne zveze!
DVA RUDARSKA SHODA PRI SV. JE-DERTI NAD LAŠKIM.
V nedelijo 14. t. m. sta se vršila dva rudarska shoda pri Sv. Jederti nad Laškim. Prvega je sklical načelnik II. radarske skupine odnosno II. radarska skupina in je na njem poročal g. Šober iz Zagorja. Shod se je vršil ob 11. uri dopoldne in je bil prav dobro obiskan. Večino so tvorili člani NSZ, ki so se oglasili tudi k besdi, kar je revoltiralo načelnika II. rudarske skupine g. Leš" nilka, da je shod predčasno zaključil. Medtem ko je bil g. Šober stvaren in objektiven, je g. Lešnik v svcijstvu načelnika II. radarske skupine znova pokazal svoje partizanstvo in priporočil samo listo krščanskih so-ciadcev za volitve v bratovsko skl adute o. Tajnik podružnice NSZ iz Hude jame tov. Knez mu je javno stavili vprašanje, zakaj
zlorablja funkcijo načelnika II. rudarske skupine in zakaj v tem svojstvu blati listo NSZ ter jo nazivlja podjetniško listo. G. Lešnik >je skušal nekaj odgovarjati, kar mu pa ni uspelo. Ko je videl ogorčenost zborovalcev, je kratlkomalo zaključil shod, češ, kaj se bomo kregali. Zborovalcev se je polotila še hujša razburjenost in zahvaliti se je le prr šotnim funkcijonarjem NSZ, da se je shod zaključil mirno. Po shodu se je razvila živahna debata, pri kateri je moral slišati gospod Lešnik marsikatero pikro na svoj račun. — Popoldne ob 5. mri se je vršil shod NSZ. Veliko pred 5. uro se je jela polniti velika gostilniška soba in se zborovanje začelo točno ob 5. uri ob nabito polni sobi. Zbo" rovanje je o tvoril predsednik podružnice gospod Šmmtar, ki je pozdravil tajnika tovariša Kravosa, predsednika trboveljske podružnice tov. Korena, s reske ga tajnika g. Švaba in odbornika tov. Jamška. Prvi je govoril tov. Kravos o važnost: volitev v bratovsko skladnim. Orisal je položaj te važne rudarske instiucije in kazal na pogrešno mišljenje nekaternikov, ki smatrajo volitve za manj važne. Kot drugi je govoril predsednik trboveljske podružnice tov. Miha Koren, ki je pokazal marksiste in krščanske socialce v njihovi pravi luči. Povedal je, da imajo ti ljudje dva obraza. Enega rabijo za rudarja, drugega pa tam, kjer ni rudarja. Govornik je obrazložil še zahtevo trboveljske podružnice, da se analogno z ustanovitvijo podpor" nega brezposelnega fonda za rudarje ustanovi tudi borza dela za rudarje in predlagal tudi tozadevno resolucijo. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Govor tov. Korena so pozdravili rudarji z vidnim zadovoljstvom. Ob koncu se je zborovalcem priporočalo, naj vsi kompaktno volijo kandidate NSZ, katere prinašamo na dragem mestu. Zborovanje, ki je trajalo nad dve uri, je znova dokazalo, da je trdnjava nacionalno zavednega delavstva pri Sv. Jederti močna in nezrašljiva. Tako je prav.
Pok ret narodnega delavstva
OBČNI ZBOR PODRUŽNICE NSZ V PTUJU.
Podružnica Narodne strokovne zveze v Ptuju je imela v torek, dne 2. februarja svoj redni občni zbor v gostilni Wagrandl. Občini zbor je otvoril in vodil dosedanji predsednik tov. Anton Blažek, ki je uvodoma pozdravil vse zborovalce in podal potem svoje poročilo. Sledila so nato poročila tajnika, blagajnika in revizorjev. Po poročilih se je izvolil nov odbor, v katerem so: predsednik tov. Ivan Brumen, podpredsednik rtov. Mihael iHercoh, tajnik Antom Blažek in blagajničarka Milka Mojzer. Poleg mjih je izvoljen še odbor in namestniki ter pregledovalci raču" nov. Kakor je pokazal občni zbor, je podruž" niča delavna!
OBČNI ZBOR PODRUŽNICE NSZ V STRAŽIŠČU.
Naša podružnica je imela na Svečnico 2. februarja vsaikoletni občni zbor, katerega se ja udeležilo lepo število članov. Občnemu zboru je predsedoval agilni predsednik tov. Tomaž Kavčič, ki je podal tudi predsedniško poročilo. Po poročilih odbora se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik Tomaž Kavčič, podpredsednik Anton Oman, tajnik Valentin Oman, blagajnik Franc Hafner, odborniki: Janez Hafner, Ludvik Češenj, Jože Kavčič, Vinko Bernik, Gregor Bajželj in Ana O vin, namestniki:: Jožef Oman, Jožef Benedik in Meta Benedik, pregledovalca
računov Janez Bajželj in Nikolaj Gros. No' voiz volj eni predsednik se je zahvalil članstvu za zaupanje in obljubil, da bo odbor kot doslej posvečal vso svojo' skrb napredku NiSZ in članstva.
PREDAVANJE PODRUŽNICE NSZ NA LOKAH.
Podružnica NSZ na Lokah pri Zagorju je priredila v nedeljo 24. januarja socialno predavanje. Predaval je podpredsednik NSZ tov. dr. Joža Bohinjec o kolektivnih pogodbah. Predavanja se je udeležilo kakih 80 članov, ki so' z zanimanjem sledili lepemu predavanju tovariša predavatelja, ki je sezna" mil članstvo z vprašanjem kolektivnih in .drugih službenih pogodb. Članstvo je bilo s predavanjem izredno zadovOlljino in je predsednik podružnice izrekel predavatelju toplo zahvalo za res krasno predavanje. Članstvo si želi še več taikih strokovnih predavanj.
ŽALOSTNE RAZMERE MED DELAVSTVOM GORNJE SAVINJSKE DOLINE
Iz Luč nam sporoča podružnica, da tako žalostnega stanja med delavstvom še ni bilo kakor je letos. (Domala vse delavstvo je brezposelno in s strahom gleda v bodočnost. Potom podružnice NSZ se je obrnilo delavstvo za pomoč na vse merodajne kroge. Da je stanje res žalostno, nam dokazuje dejstvo, da se je javilo na imserat, potom katerega 'so se iskali lesni delavci za Turčijo,
na stotine delavcev, ki bi pustili domovino, ženo in otroke in pohiteli v tujino. Glad pri* ti^ka in so ljudje odtočeni iti kamorkoli, samo da dobe zaslužek in kruh.
LEPA ZMAGA NACIONALNIH KOVINARJEV NA JESENICAH.
Na naše trditve, da se nacionalni pokret delavstva jača, so se nam nasprotniki sme-9ali m nam ob vsaki priliki napovedovali skorajšnjo smrt. Mi pa smo vedeli, da naš pokret, ki je zdrav in soliden, raste in se Siri. Pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov v podjetjih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Javorniku smo lahko ugotovili, da smo imeli prav. Doslej )je naša organizacija imela vedno samo enega obratnega zaupnika in sicer na Javorniku, pri zadnjih volitvah pa smo dobili dva nova zaupnika na Savi. Članstvo naše organizacije ije z zadoščenjem pozdravilo ta uspeh, ker vidi v njem plod dolgotrajnega neumornega dela. Naša organizacija de dobila dva mandata več, ta dva mandata je moral nekdo izgubiti, in sedaj se kosita med seboj marksistična in klerikalna organizacija, ker nobena noče priznati te izgube. Marksistični listi, pišejo, da so narodni socialci dobili dva zaupnika več na račun klerikalcev, krščan" skl socialci pa pišejo v svoji »Pravici«, da so narodni socialci dobili dva mandata več na iračun marksistov. Kje je resnica, ni težko uganiti. Po naših računih je vsaka izmed navedenih organizacij izgubila po en mandat. Značilno pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov je bilo to, da ni smel znani predsednik obratnih -zaupnikov Jeram kandidirati, ker bi -sicer marksisti slabo odrezali. Nekaj se kuha med rdečkarji. Mi smo že večkrat poudarili, da fraze še niso pokret, kakor ni pokret širokoustenje. Nekateri, ki nam toga niso verjeli, bodo vsaj sedaj priznali, da smo imeli prav.
USTANOVITEV NAŠE NOVE POSTOJANKE V ZABUKOVCI V SAVINJSKI DOLINI.
Narodno zavedni rudarji državnega rudnika v Zabukovci si bodo ustanovili podružnico Narodno strokovne zveze. V Zabukovci obstoja sicer mala skupina marksistov, ki pa se udejstvujejo največ v »Svobodi«, med-Item ko pozabljajo na strokovno borbo. Narodno zavedno delavstvo pa ne more y marksistično organizacijo, ki je pri zadnjih volitvah bila popolnoma pasivna in je s tem pokazala, da ji je država in narod deveta briga. Tudi ne more narodno delavstvo mirno gledati, kako se zastruplja mladina z internacionalnimi gesli, ki odtujujejo mladino svojemu narodu. Zato si bodo ustanovili svojo organizacijo, ki bo širila ljubezen do države in naroda. Mi rudarji v državnih rudnikih ne smemo nikoli pozabiti, da nam daje država kruh in da smo zato dolžni biti za državo in narod. V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor naše nove nacionalne strokovne organizacije, kateri- že v naprej želimo veliko uspeha.
SIJAJNO USPELI OBČNI ZBOR PODRUŽNICE NSZ V ŽIREH.
Podružnica Narodno"strokovne zveze v Žireh je imela dne 16. januarja -t. 1. svoj redni občni zbor, ki se je vršil v dvorani Sokol-skega doma. Udeležba na občnem zboru je bila nepričakovano lepa. Zanimanje za občni zbor izredno veliko.
Občni zbor je otvori! predsednik tov. Pavel Zajc, ki je uvodoma pozdravil zborovalce in zastopnika izrvrševalnega odbora, tajnika tov. Kravosa. Podal je potem v kratkih potezah svoje poročilo. Tajnik tov. Mrevlje Delfin je podal izredno lepo tajniško poročilo, v katerem se je dotaknil vseh vprašanj, ki se tičejo delovanja podružnice. Tudi je omenjal krizo čevljarske obrti v žirovski
kotlini, ki je vedno hujša im ki grozi, da bodo pomočniki izgubili še oni mali koščdk kruha, ki ga imajo. Poročal je tudi o stanju podruž-uice in članstva. Ob koncu je pozval zborovalce, naj se trdno oklenejo organizacije, ker časi so preresni in je le v skupnosti moč. Iz poročila smo posneli, da je podružnica priredila tudi nekaj ,predavanj, med njimi zelo posrečeno predavanje o higieni delavca. Predaval je zdravnik g. dr. Gregorčič iz Gorenje vasi. Blagajnik je poročal, da je bito denarnega prometa 13.358.50 Din, kar je vsekakor lep znesek z ozirom na težke prilike, ki vladajo v Žireh. Podružnica je izplačala tudi nekaj podpor, kar so vzeli člani z zadošče-inijem na znanje. Na predlog revizorjev je bii izglasovan blagajniku absolulorij.
Tajnik tov. Kravos je v daljšem govoru orisal položaj delavstva v Jugoslaviji, dotaknil se je predvsem vprašanja tovarne »Bat’e« pri nas, z ozirom na svoječasho polemiko v časopisju in z ozirom na razburjenje, ki je vladalo med članstvom. Tajnik je pojasnil to vprašanje iz treh vidikov, tako da so dobili člani jasno sliko o tem za nje tako važnem vprašanju. Z izvajanji tov. Kravosa so bili zborovalci zadovoljni, kar so dokazali z aplavzom.
Volitve novega odbora so se vršile z vzklikom in so bili v odbor izvoljeni: predsednik tov. Rudolf Drmota, podpredsednik Friderik Hoja, tajnik Franc Oblak, blagajnik Anton Bogataj, odborniki Andrej Andrejulzi, Vinko Gladek, Ivan Tratnik, Anton Žokelj in Karol Rettelj. Revizorja tov. Pavel Zajc in Mrevlje Delfin. Vsi novoizvoljeni odborniki so sprejeli mesta v odboru in izjavili, da bodo hodili pota svojih prednikov v korist marodne-ga delavstva.
Tov. tajnik Kravos se je zahvalil vsem bivšim odbornikom za njih požrtvovalno delo, posebno pa bivšemu predsedniku Pavlu Zajcu in vzornemu tajniku Mrovljstu Delfinu. Tudi tov. Pavel Zajc kot bivši predsednik se je zahvalil svojim kolegom, ki so mu pomagali v odbora in izrekel željo, naj novi odbor uspešno nadaljuje delo v podružnici.
Novoizvoljeni predsednik tov. Drmota je nato zaključil sijajno uspelo zborovanje, katerega se je udeležilo -do 150 čevljarskih pomočnikov — članov podružnice NSZ.
Le naprej 'do zmage.
NAIVNOST VEVŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV.
Zadnija »Delavska pravica« prinaša dolg uvodnik o bivšem predsedniku zaupnikov g. K. Pintarju, katerega je tovarna odpustila potem, ko mu je potekla funkcijska doba obratnega zaupnika. Vse prav in v redu. Nas veseli, da se je 'Organizacija tako postavila za svojega voditelja. Iznenadilo pa nas je, da so krščanski socialci porabili tudi to priliko, da lopnejo po nas, ki smo organizirani pri NSZ. Mi smo baje izdajice, ker smo kršili dogovor delavstva, ki se je izreklo za to, da gredo vsi kompaktno pri volitvah obratnih zaupnikov v borbo za Pintarja. Čudno naivni so krščanski socialci, če mislijo, da velja dogovor nekaterih njihovih petelinov obvezno tudi za naše članstvo. Od kdaj pa so člani NSZ pod skrbstvom in komando klerikalcev? Naša -organizacija je sklenila, da nastopi samostojno, kakor je nastopila vselej in pri vsakih volitvah. Radovedni smo, če bi bili kršačnski -socialci šli v borbo v slučaju, da bi kdo naših izletel na cesto. Koliko naših je bilo že odpuščenih, pa niso rekli ne bev, ne mev. Res, naivni so krščanski socialci, pa jim nismo zamer Hi, ker je list izšel ravno -ob pustu in sm-o vzeli to za ismeth in šalo-. — Volitve obratnih zaupnikov so se izvršile. Proti volitvam se je vložila pritožba, ker je volilni -odbor, katerega s-o imeli v rokah klerikalci, kršil načela zakona in potrdil listo, na kateri je delavec, ki ni več 'zaposlen v to-
varni. Nerazumljivo- nam je, kako more nekdo, ki ni v podjetju, braniti interese onih, ki sp 'V podjetju. Ali se pri vevških klerikalcih res vse začne in neha pri eni osebi. Izgleda vsaj talko in to Ije žalostno. — Še nekaj diz Vevč, kar ni veselo. Naši člani prav radi zahajajo v Sokolski dom in so navdušeni Sokoli. Nekaterim klerikalnim petelinom pa to ni všeč in se zaganjajo v naše članstvo. Da ne bi temu ali onemu škodovali, smo zaenkrat zamolčali -imena. Svarimo pa vsakogar pred novimi napadi. Povemo enkrat za vselej. Mi smo -dosle jbili popustljivi in prizanašali. Po nesramnih napadih pa ne bomo več. Brez -pardona bomo obračunali z vsakomur, ki bo pljuval na nas zaradi tega, ker -smo Sokoli in nacionalisti.
USPELO ZBOROVANJE NAŠIH RUDARJEV V TRBOVLJAH.
Podružnica Narodno strokovne zveze v Trbovljah je priredila v nedeljo 31. januarja ob pol 10. uri v dvorani ge. Fonte na Vodah javno zborovanje z dnevnim redom: 1. Položaj rudarjev. 2. Socialna zakonodaja in brezposelnost. Zborovanje je bilo prav dobro -obiskano in je na njem poročal podružnični predsednik tov. Miha Koren. Na -zborovanju se je razpravljalo tudi -o volitvah v bratovsko skladuico in se je pozvalo volilce, naj agitirajo in glasujejo za -listo nacionalno zavednih radarjev. Zborovanje je poteklo mirno in je topo uspelo. — Podražnica NSZ se pridno pripravlja na volitve v bratovsko skladnico. Dala je navodila tudi vsem ostalim podružnicam v revirjih, da se na volitve dobro- pripravijo.
USTANOVNO ZBOROVANJE PODRUŽNICE NSZ V HUDI JAMI.
Nekaj zavednih rudarjev je sklicalo v nedeljo 17. januarja pri Sv. Jeder ti nad Hudo jamo zborovanje za ustanovitev podružnice NSZ. Velika soba gostilne pri Siokavniku je bila nabito potna še -pred začetkom, četudi so klerikalci sklicali za isti dan in nekoliko preje svoje zborovanje, na katerem so rotili rudarje, da -se naj ne udeležijo z-bo-ro vanja pri Stokavniku. Zborovanje je -otvoril rudar tov. Franc Šunitar, ki je pozdravil zborovalce, me-d njimi tajnika NSZ tov. Kravosa in predsednika trboveljske podružnice NSZ tov. Miha Korena. Pojasnil je potem, -da si je narodno zavedno delavstvo zaželelo svoje strokovne organizacije, vsl-ed česar se je sklicalo zborovanje. Tajnik tov. Kravos je potem v daljšem izvajanju -obrazložil namen in pomen NSZ in se dotaknil tudi strclkov-nega pokreta vobče. Tov. Miha Ko-ren je v imenu trboveljskih rudarjev pozdravil zborovanje in izrazil veselje nad dejstvom, da rudarji sami dajejo inicijativo za ustanovitev novih postojank narodnega delavstva. Po govorih se je izvolil pripravljalni odbor, v katerega so bili izvoljeni predsednik tovariš Franc šuntar, f. podpredsednik tov. Ivan Spende, II. podpredsednik Ferdo- Dornik, tajnik Drago Knez, blagajnik Ludvik Sluga in odborniki Joško Kaplja, Maks Reklar, Anton Majdič, Robert Stra-dar, Alojz Kačur, Rudolf Lapornik, Matevž Rak, Slavko Požun in Anton Hribar.
Po volitvah se ije oglasilo k besedi več govornikov, ki so izrekli svoje veselje nad ustanovitvijo podružnice NSZ, katera je že pokazala z dejanji, da razume položaj rudarjev in da ijiih zna ob vsakem času pravilno zaščititi.
Zb o rovanja se je u deležilo nenavadno lepo število 'članov Sokola, ki so vsi pristopili k novi podružnici. Zbor Sokolov je ob zaključku zborovanja zapel »Hej Slovane« -in več dragih narodnih pesmic. Ob splošnem navdušenju za pokret nacionalnega delavstva je novoizvoljeni predsednik tov. Šuntar zaključil krasno zborovanje.
ZA ZNIŽANJE STANOVANJSKIH NAJEMNIN.
INa liinicijaltivo Udnuženjja jugoslovenskih narodinih železničailjev iin Ibradarljev, oblasit--nega odbora v iLljulbljani, iso -usitanovile na' rodne istroikovne organizacije državnih nameščencev, uipoikdjencev, privatnih nameščencev in delavcev akofelki1 odbor, iki si je nadel nalogo ipriredlti javen shod v protest proti visokim stanovanjskim najemninam v dravski ibanovmi. V akcijskem odboru je iso-delovala itudi naša organizacija.
'Akcijski: odbor je sklical dne 12. januarja zvečer javen shod v veliko dvorano Uniona. Dvorana je bila nabito polna, dokaz, kako je bil shod potreben. Shodu je predsedoval tov. Ivan Denžič, Iki je uvodoma objasnil namen shoda. 'Glavni referent je bil predsednik NSZ tov. (Rudolf Juvan, ki je v daljšem referatu iznesel pravo sliko stanovanjske mizerije v Ljubljani in dokazal, da so najemnine res previsoke. Govorili so še zastopniki oštalih v akcijskem odboru soudeleženih organizacij, nakar se je sprejela resolucija, ki zahteva znižanje najemnin.
Akcijski odbor je resolucijo odposlal na vse merodajne faktorje, udeležil pa se je tudi po dveh odposlancih ankete o tem vprašanju, ki se je vršila v Beogradu.
Želimo, da bi uspeh ne izostal, ker čutijo predvsem delovni sloji pezo predragih na" jemnin.
MESARSKI POMOČNIKI, ORGANIZIRAJTE SE!
Ljubljanski mesarski pomočniki so bili svojčas prav dobro organizirani. Polagoma je njihova organizacija prenehala z delom in že so podjetniki smatrali, da je prišel ugoden čas, ko se da marsikaj pridobiti na račun pomočnikov. Predvsem se je zvišal delovni čas, ne da bi pomočniki od tega kaj imeli. Pomočniki so molče prenašali nova in nova bremena, vendar so končno uvideli, da ne more več tako, če nočejo delati kar 24 ur na dan. Vsi pomočniki neke 'tovarne ,na Viču so se organizirali pri Narodno-strofcovni zvezi, ki je takoj podvzela potrebne korake, da se pomočnikom iplačajo nadure po zakonskih predpisih ali pa se jih odpravi. Tovarnar je nadure raje odpravil, kakor bi jih plačal. Po' -močniki iso seveda bili s Item zadovoljni, ker so preje delali po 14 in 16 ur dnevno-, sedaj delajo za isto plačo samo 8 ur. Edino kar so izgubili, je popoldanska kava, katero jim je tovarnar vzel, češ, da je bilo to- za priboljšek k naduram, ilz tega se vidi, kako poceni ■so delali pomočniki nadurno delo. Za belo kavo in kos kruha. Sedaj izhajajo brez tega, a imajo veliko več počitka. Ta primer bi moral okoraijžiti vse pomočnike mesarske obrti, da bi znova pristopili v strokovno organizacijo in si zaščitili svoja prava.
POKRET NAŠIH CESTNIH ŽELEZNIČARJEV.
Podružnica Narodno-strdkovine zveze cestnih železničarjev v Ljubljani je imela dne
4.	januarja t. 1. svoj -občni zbor v d-mštve-nih prostorih. -Občni zbor se je vršil ob 23. -uri in je bil z -ozirom na pozno uro prav do" bro -obiskan. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zastopnik izvrševalnega -odbora -tovariš -Kravos. Po- poročilih odbora so sledile volitve -odbora, kateremu na čelu je izvoljen kot predsednik tov. Edvard Terkuč. Tovariš Kravos je v lepem govoru -podčrtal naloge, ki -čalkajo novi- -odbo-r in vse članstvo. Na -občnem zbora se je tudi sklenilo- prirediti zborovanje -o priliki. volitev obratnih zaupnikov.
Volilni -odbor podražlnice NSZ za volitev obra-tmih 'zaupnikov je sklical dne 25. januarja ob 22. uri v gostilni »pri Franceljnu« v Šiški javno zborovanje. Zborovanja se je udeležilo izredno lepo število- članstva. Zbo-
-rovanje je idtvoril tov. Terkuč, ki je pozdravil navzoče im podal besedo podpredsedniku -NSZ tov. dr. Bohinjcu. Le ta je v daljšem govoru -orisal del-o -občinskega sveta in se pri tem dotaknil velikega -razmaha ECŽ ter po' udaril, da se imajo nameščenci zahvaliti ravno sedanji upravi, če se je njih položaj zboljšal iin jih je toliko- prišlo h kruhu. Trdo je prijel nekatere nerazsodneže, ki ne znajo drugega kot zabavljati in kritizirati, pri tem pa ne pomislijo, da s tem samo škodujejo interesom uslužbencev, ne pa ikorMij-o. Pojasnil je tudi, da so nekateri v -zmoti, ker očitajo upravnim -odbornikom ECŽ, da so kapitalisti, ki grdo 'delajo- z uslužbenci. Upravni odborniki ECŽ niso kapitalisti, ker je ECŽ občinsko podjetje in ne delniška družba. Oni samo v imenu občanov to podjetje upravljajo in morajo pri tem varovati tudi inte' rese vseh občanov in občine. Komsit alti ral je tudi , da niso- uslužbenci od prejšnjih občinskih -uprav imeli nikoli toliko novih lugo-dlno-sti, da pa niso nikoli tako zahrbtno napadali teh uprav. Priporočal je uslužbencem raz-sodnoist, ker le potem smejo pričakovati, da bodo tudi inljilh upravičene želje izpolnjene. Kot drugi je govoril predsednik NSZ tovariš Juvan, ki je pojasnil veliko važnost volitev -obratnih zaupnikov. Dotaknil se je tudi drugih vprašanj, ki so si jih Stavili -uslužbetici ECŽ kot njihov minimum in obljubil, da bo NSZ storila vse, da se bodo njih upravičene želje uresničile. Tretji je govoril tajnik tov. Kravos, ki je povedal, -da je NSZ bila ona organizacija, ki je že -nekaj storila za usluž-bem' ce ECŽ. Ravno NSZ se imajo uslužbenci zahvaliti, da se je službena pragmatika nekoliko spremenila v korist uslužbencev. Ostro je žigosal baharijo- marksistične organizacije, k: ni doslej p-okazala n-obemih -uspehov, pač pa je vsak uspeh NSZ reklamirala zase in na vsa široka usta hitela zatrjevati, da bi tega ali onega uspeha ne bilo, če ne bi bila internacionalna organizacija posegla vmes. Govornik je končal s konstatacijo, da je bila ma-r-ksMinča organizacija v vsem pasivna, aktivna je bila l-e v toliko, da se je znala ob vsaki priliki našopi-riti s pavovim perjem, katerega imajo marksisti na stote. Zborovalci so z navdušenjem ip-oizdravi-U odkrite besede tajnika, iki jim je razgalil bahavost m-aiksi" stov do popolnosti. Govorili so potem še drugi govorniki iz vrst uslužbencev samih, -med rijimi -dva, ki -sta se zahvalila NSZ, ker je -za nju intervenirala in dosegla luspe-h. Shod, ki je trajal nad dve uri, je zaključil predsednik tov. Terkuč. — Zanimivo je bito, da -so nekateri vodite® marlkisstov, med nji" mi funkcionar J. stali pred vrati in prisluškovali. Pozvani1, naj vstopijo in se -oglasijo k besedi, so po stari navadi stisnili rep med -noge in izginili v temi.
BOLEST »UEDINJENEGA ŽELEZNIČARJA« V AKUTNEM STADIJU.
.»Uedirtjenamiu železničarju« kar ne gre v glavo, -da je mogoče, da so marksisti izgubili pri ECŽ kar -dva -obratna zaupnika. Doslej so jih namreč imeli 6, -odslej se bodo morali zadovoljiti, s štirimi. In prav nič -ni pomaga’-o, da so poklicali na pomoč tudi Delavsko zbornico, ki je poslala svojega agitatorja na volišče, narodno- zavedni uslužbenci so- volili svojo listo in izbili marksistom dva mandata. Sedaj se pa list zaganja v NSZ in grozi. Počasi, počasi sodrugi, saj še ni vseh dni konec. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, pravi naš pesnik. In tudi pri ECŽ se bodo. Takrat bo pa vaša bolest še hujša in vam niti Delavska zbornica ne bo pomagala.
DELAVSKA ZBORNICA IN VOLITVE ZAUPNIKOV PRI ECŽ.
Po zakonu je Delavska zbornica pozvana, da sod-elUje pri -volitvah obratnih zaupnikov, vendar mora strogo varovati svojo -nevtral-
nost in mora njen predstavnik pozabiti na partizanstvo. Pri volitvah ECŽ pa ni bilo tako. Predstavnik Delavske zbo-rtnice, referent g. Kopale, je očitno pokazal, da mu gre za zmago marksistične liste in je tako tudi nastopal. Ko -so predstavniki liste NSZ protestirali, ker se je iz seznama volilcev izpustilo 8 voililcev, je g. Kopač -med drugim dejali: »no, ja, vam jih pa pustimo, saj tako vam ne bodo pomagali«. S tem je ta predstavnik kršil -objektivnost, ki bi jo- moral pokazati kot oficijelni zastopnik javnega urada. NSZ je ugotovila še drage nepravilnosti pri vo" liltvah v dragih podjetjih in -zbira tozadevni material ter bo vložila na prisft-ojno mesto protest.
KOVINARJI STROJNIH TOVARN V LJUBLJANI V NAŠIH VRSTAH.
Delavstvo v ljubljanskih Strojnih tovarnah j-e bilo- dolga leta včlanjeno- -pri marksistih. Razočarano po delu voditeljev te organizacije jo je zapustilo in bito nekaj časa neo-rga-m-izi-rano. Vendar pa ne dolgo. Discipliniran delavec, posebno iz kovinske stroke, me more pogrešati strok-o-vne organizacije in so- se .zato -organizirali pri ljubljanski podružnici Narodno-sltrolk-ovne zveze. V podružnici bo' do imeli svoj poseben -odsek kovin-ailjev s svojim zaupinilštvom. Novi ičlani- -so se sestali že večkrat v -našem tajništvu, kjer -so se pogovorili o svojem -delu v organizaciji. Nekaterim prevroičakrv-nim marksistom v tovarni, med njimi je tudi ten mojster, pa ni šlo, oziroma ne -gre v glavo, kako je mogoče, da -so se -odločili nekateri narodno- zavedni kovina S pristopiti -v -našo organizacijo- in so jim pretili. Te pretnje so začeli izvajati s tem, da jih nekateri predpostavljeni šikanirajo. Tajništvo je takoj pod vzeto potrebne korake pri novem direktorju g. Jurasu, ki je kolt skrajno uvideven človek-obljubil, da bo preprečil vsak poskus takega preganjanja. Vse vročekrvneže svarimo pred kakimi ne-prem-išli-enimi dejanji. Zaenkrat zamolčimo imena, vendar bomo v bodoče brez p-ardona javno žigosali one, ki si lastijo pravico monopola -nad delavstvom. Delavstvu je pustiti popolnoma svobodna volja, kje malj bo organizirano-. »Svobodne« -strokovne organizacije pa hočejo s t-eroij-em doseči »nesvobodno« -organiziranje delavcev v inljih-ovih vrstah. Gospodom s-odragom povemo enkrat za vselej, da smo mnogo prezrli in pardonirali, odslej -ne bomo več. Če hočejo na vsak način bo-r-bo, prosimo, ravno v Strojnih tovarnah zna' mo precej čednih stvarčic iz delovanja marksistov.
TUDI KOVINARJI »SATURNUSA« V LJUBLJANI V VRSTAH NSZ.
V tovarni »Saturnus« v Mostah je delavstvo skrajno nezadovoljno s poslovanjem marksistične organizacije. Nekateri teh delavcev so se obrnili na našo- centralo in dobili vsa pojasnila za pristop v vrste Narod' no-strokoivne zveze. Hočejo- .slediti primeru svojih tovarišev iz (Strojnih tovarn in pristopiti k narodni strokovni organizaciji. Vsi -oni, ki hočdj-o- pristopiti k NSZ, naj se javijo v tajništvu, v palači Delavske zbornice na -Miklošičevi cesti, vogalni Vhod -nad knjižnico v II. nadstroplju. Tam dobijo vse potrebne informacije. Delavstvo samo kaže v zadnjem času, da je naveličano marks-isitičnih fraz -in terorizma in hoče izpod tega jarma. Tako j-e prav!
ZAHTEVA ZVIŠANJA MINIMALNIH PLAČ JE PROTIDRŽAVNA.
(Podružnica Narodno- ' strokovne zveze -Stavbinskih delavcev v Ljubljani je započela akijo za ureditev -delovnih razmer stavbin-slkega delavstva, ker so razmere naravnost obupne. Plače so se zadnja leta kot za stavo zmižavale -in so prišli sta-Vbi-nški delavci s plačami pod m-in-imalo. Nihč-e ne pomisli, da
dela stavbinski delavec samo 8 mesecev v letu in. mora v teh 8 mesecih zaslužiti toliko, da je preskrbljen za vseh 12 mesecev, ki jih na njih nesrečo ima leto. Ravno vsled tega dejstva šo ti sezonski delavci izvzeti od vsakih javnih podpor in jih borze dela nočejo niti vpisati kot brezposelne. Štiri zimske mesece so ti sezonski delavci pravi berači im moledujejo od vrat do vrat za košček kruha. Ko so torej stavili zahtevo za zvišanje (prejemkov, vsaj na višino, ki bo odgovarjala tudi zimski preskrbi, je poslalo poverjeni-'štvo mariborske zadruge stavbenikov dopis, v katerem n a valja, da je taka zahteva proiti-državna in da je niso niti komunisti nikoli stavili. Če kdaj, smo se morali takrat nasrne1 jati takim trditvam. Zniževati delavcu plačo izpod minimale, odvzeti mu trd košček kruha im ga pognati v zimi na cesto brez vsake (preskrbe in brez potrebnega koščka kruha, ni protidržavno, protidržavno naj bi bilo, če izahteva ta delavec na zimo košček kruha, da ne pogine lakote. Kdaj pa se poredijo v glavah ljudstva prevratne misli, če ne takrat, ko hodi lačno po ulicah, zmrzuje in prosi-košček kruha. In kdor zakrivi to, da imamo dnevno na stotine, na tisoče takih ljudi, mar misli, da dela to v korist države in naroda? O sveta naivnost, ti! Pa je šel še delj g. poverjenik iz Maribora in pravi, da je proiti-državna taka zahteva tudi iz tega razloga, ker bi potem stavbinski delavci prejemali večjo plačo kot jo prejemajo delavci železniških delavnic v Mariboru in bi se pri teh pojavilo nezadovoljstvo. Stavbinski delavci smo popolnoma zadovoljni, če nam podjetniki dajo- plače delavstva železniških delavnic v Mariboru, seveda pa pod vsemi pogoji, ki veljajo za to delavstvo. Fredvjsem stalno delo, zaposlitev v toplih delavnicah, dopuste, starostno preskrbo itd. če nam vse to garantirajo, umaknemo zahtevo po boljši plači. Poverjeniku mariborske zadruge stavbmcev povemo prav odkrito, da znamo ločiti interese za in proti državi in smo vselej postavljali svoje zahteve strogo v smislu zakonskih predpisov. To smo storili tudi v tem primeru. — V svojem dopisu pa pohvali g. poverjenik razna socialistična društva, ki so zadovoljna s sedanjimi mezdami stavbinskih delavcev, kar dokazujejo s tem, da doslej niso vložila nobenih zahtev za zvišanje prejemkov. Mislimo, da ne more biti merodajno za zahteve stavbinskih delavcev, če katero socialistično društvo-, tu namreč g. poverjenik misli pod socialisti marksiste, ne stavlja takih zahtev in da govori večinska organizacija za vse ostale. Sicer pa moramo pripomniti, da so se naši akciji pridružile vse ostale strokovne organizacije, katere je k sodelovanju povabila Delavska zbornica. Da končamo: ko smo stavili zahtevo- po ureditvi naših mezd, inism-o mislili na nobeno protidržavno dejanje, ne na svoj luksuz. Mislili smo- le na svojo preskrbo v zimskem času in gospodje stavbinski podjetniki nam bodo morali pritrditi, da se s 600 Din mesečno, katere pa prejemamo le skozi osem mesecev, ne da živeti celih 12 mesecev. Po statistiki, izdelani po Delavski zbornici, je ugotovljeno, -da je prejemalo 65.41 odst. stavbinskih delavcev izpod 40 dinarjev -dnevne mezde, kar da z ozirom, da delajo -stavbinči le -osem mesecev, po 22, 25 in 28 Din dnevno- skozi celo leto. Kako naj se stavbinski delavec s temi prejemki preživlja, če ima družino, in družino imajo skor-o vsi ljubljanski stavbinski delavci, ja vprašanje zase. Sedaj ima rešitev tega vprašanja v rokah Delavska zbornica in upamo, da se ji bo- posrečilo s sodelovanjem vseh treh strokovnih organizacij -dokazati poslodavcem, da ne želimo nič več nego- samo pošten košček kruha, da nam ne bo treba na zimo prosjačiti po hišah in se uvrstiti v vrste prosjakov, katerih je itak preveliko.
Stavbinski delavec.
OBČNI ZBOR MARIBORSKE PODRUŽNICE NSZ.
Mariborska podružnica Narodlno' strokovne zveze je imela v nedeljo 31. januarja dopoldne svoj redni letni Občni zbor. Občni zbor je bil razmeroma dobro obiskan, bil bi pa lahko -tudi še bolje. Predsedoval mu ge predsednik tov. Ladislav Sage, ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika izvrše-valne-ga odbora tov. Antona Brandnenja in zastopnika Narodne odbrane g. dr. Vauhnika. Po- poročilih funkcijonarijev, -ki so bila vsa -sprejeta, je pozdravil občni zbor tov. Bran-dner, ki je v lepih besedahpcris-al položaj delavstva in se ozrl specijelho na prilike nacionalno orientiranega delavstva. Občni zbor je v iskrenih besedah pozdravil tudi zastopnik Naredne -odbrane ig. dr. Vauhnik, ki je izrazi! s vej e zadovoljstvo nad lepim pokretom nacionalnega delavstva, kateremu bo (NO posvetila vso pažnjo. Občni zbor jc nato . izvolil nov odbor, kateremu na čelu st-olji -dosedanji blagajnik tov. Viktor Vouk. Na občnem zboru se je ugotovilo, da pokret narodnega delavstva ne uživa one pozornosti, ikalk-or bi jo z -ozirom na nacionalni program moral uživati. Občni zbor je sklenil naprositi 'Centralno- vodstvo, naj podvzame vse potrebne korake, da ne bo pokret narodnega delavstva zapostavljen. V Mariboru je opažati hud terorizem marksističnih voditeljev, katerega imajo v zakupu predvsem Nemci, ki itak niso naklonjeni nobenemu narodnemu pokretu. Občni zbor je rešil še nekatera draga vprašanja, nakar ga je novoizvoljeni predsednik tov. Vouk zaključil in se zahvalil članstvu za zaupanje ter obljubil, da bo vse svoje sile posvetil NSZ.
PROSVETNI ODSEK NSZ V LJUBLJANI V POLNEM RAZMAHU.
Prosvetni (odsek NSZ v Ljubljani do zadnjega časa ni mogel razviti svoje delavnosti, ker ni imel pripravnih prostorov. Ko je dobil dvorano v Delavski zbornici, se zbirajo člani prosvetnega -odseka dvakrat . tedensko in gojijo glasbo in dramatiko. Pod vodstvom učitelja g. Venturinija je tamburaški -odsek
Zahtevaite „IM©44 v vsakem javnem lekalss!
začel s teroretičniim poukom in praktičnimi vajami. Dramatični odsek pa študira pod -vodstvom dveh režiserjev -dve igri, kateri prideta v kratkem na oder. Prosvetni odsek priredi , v kratkem tudi govorniško šolo združeno s • ipredavanlji o vseh socralmlih Vprašanjih. Prosvetni odsek vabi vse one ljubljanske člane, ki bi se radi udeležili govorniške šole in predavanj, da se prijavijo pri (tajniku NSZ v tajništvu, palača Delavske zbornice, vogalni vhod, II. (nadstropje. 'Govorniška šola Je omejena le na ozek krog ■obiskovalcev in ne bo javna. K predavanjem in poduku bodo- imeli pristop le oni, ki se bodo predhodno javili pri tajniku. Tovariši, posebno mladi, ki čutijo v (sebi dar govornika, naj se udeležijo- važnega tečaja.
PROSVETNO DELO MED NAŠIMI RUDARJI.
V okviru naše trboveljske podružnice se je osnoval poseben prosvetni odbor, ki je pridno na delu. Vzgojil si je dober dramatični odsek, ki pod spretnim vodstvom mladega režiserja kaže lep napredek. Dramatični odsek je dal že nekaj dobrih iger in -je njegovo delo pohvalila tudi javnost. Pazumlji"
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskarno odgovoren: F. Jezeršek.
vo je, da -se ne -sme zahtevati od delavca, ki trdo- dela in nima visokih šol, tega, kar lahko nudijo diletanti, -ki. so sami izobraženci. Dramatični odsek v Trbovljah je mlad in so nastopajoči isam-o mladi, ambiciozni rudarji in delavke. Svoj prosti čas preživijo v svojem lokalu in pridno vežbajo, da postanejo kdaj tudi dobri igralci. Začetek je, ledina je trda, toda trdna in jeklena rudarjeva volja bo to ledino preorala in postala bo dobra njiva, ki bo rodila lepe sad c ve. Naši mladini v Trbovljah iskreno čestitamo in ji želimo kar največ uspeha. Mladina naj bo vzor. Naše geslo pa bodi: <;V prosveti je naša moč, naša sila.
OŽIVITEV NAŠE PODRUŽNICE V KRANJU.
Kranj je trd oreh. Delavstvo Kranja je teško -dostopno -strokovni -organizaciji, to priznavajo vse strokovne organizacije, ki 'majo najmanj uspeha ravno v Kranju. Naš pokret je imel lepo podružnico, katero pa je teror podjetnikov razbil. V zadnjem času pa -se živo dela na tem, da se poživi delo v naši podružnici. Vršil se je 'tozadevni razgovor v Sokolskem domu in so tamkaj obljubili svojo pomoč mladi in agilni delavci, ki bedo izvršili reorganizacijo naše podružnice. Prepričani smo, -da ne bo -dolgo, ko bomo tudi v prestolnici 'epe Gorenjske imeli svojo močno postojanko, ker je tam delavstvo -v pretežni večini nacionalno zavedno. Delavstvo Kranja je prvi ognjeni krst s-Tokovne borbe že prestalo, padle so že tudi -prve žrtve, zato je postalo -odpornejše in si bo znalo v močni -organizaciji zasigurati svoje pravice. Želimo (pripravljalnemu odboru obilo sreče.
OBČNI ZBOR PODRUŽNICE NSZ V MEDVODAH
Podružnica Narodno strokovne zveze v
Medvodah je imela v nedeljo, dne 24. januarja popoldne ob 14. url v Goričanah svoj tredni letni občni zbor, katerega sta -se med drugimi udeležila tudi predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan in blagajnik tov. Trne Stopar. Podružnični predsednik je otvoril zborovanje in pozdravil številne zborovalce ter podal predsedniško poročilo. Za njim so poročali -ostali funkcio-na-rji odbora, nakar je bil izglasovan blagajniku absoluto-rij. Po poročilih -odbora je imel na zborovalce daljši govor predsednik tov. Juvan, ki -se je v svojem govoru dotaknil vseh aktuelnih delavskih vprašanj, predvsem pa je -obravnaval današnjo- težko gospodarsko krizo in brezp-o-selno-st. Zborovalci so bili z govorom -tov. predsednika zelo- zadovoljni, kar so pokazali z živahnim aplavzom ob koncu govora. Sledile so nato volitve. Vsi dosedanji -odborniki so-obdržali svoje funkcije. Podružnica v (Medvodah je s tem občnim zborom pokazala, da je življenjsko sposobna, le pri -odboru bo treba -nekoliko več agilnosti. Prepričani smo, da je -občni zbor poživil podružnično delo.
PODPIRANJE BREZPOSELNIH SEZONSKIH DELAVCEV PRI BORZI DELA.
Narodna strokovna zveza' je prejela -od kri Ihanske uprave v Ljubljani rešitev na vlogo, katero je NSZ naslovila na kr. bansko upravo radi podpiranja brezposelnih stavbinskih delavcev. V rešitvi sporoča kr. banska uprava, -da smejo sezonski delavci v slučajih nujne potrebe prejemati izredne podpore piri javnih borzah dela. Intervencija NSZ je bila tedaj vsaj delno uspešna in bodo stavbinski delavci lahko prejemali vsaj izredne podpore, dokler si ne pribore pravico do rednih podpor. Stavbinski delavci naj se -obrnejo na pristojno borzo dela in zaprosijo za izredno podporo. Doslej so bili namreč stavbinski delavci kot sezonski delavci izvzeti tudi od izrednih podpor.