IZVOZ - VENTIL TEKSTILNE INDUSTRIJE
Te dni se je v Leskovcu sestal svet tekstilne industrije gospo-darske zbornice Jugoslavije in ob tradicionalnem leskovškem sejmu razpravljal o gospodarskih gibanjih v letošnjih prvih mesecih, o problemih in možnostih za boljše rezultate. Člani sveta so razpravljali tudi o osnutku zakona o združenem delu in ustavnem transformiranju poslovnih združenj ter o oblikovanju cen tekstilnih proizvodov.
Ocene gibanja proizvodnje in plasmaja v tekstilni industriji za letošnje prve mesece niso ravno optimistične. Proizvodnja je v aprilu padla za 6 % in rezultat štirih mesecev je precej skromen. Z enim odstotkom zvišanja je tekstilna industrija komq nekaj boljša od povprečja vse industrije in rudarstva, kjer je zabeleženo 0,8 % zvišanj e.
Majhno proizvodnjo je spremljalo tudi skromno povpraševanje. Kljub zaviranju rasti cen, olajšavam pri kreditnih pogojih in manjšim davčnim obveznostim tekstilne industrije le počasi napreduje. Zaloge se še zmeraj kopičijo in resno "^ro-žajo normalen potek proizvodnje. V posameznih sektorjih dosežejo celo raven trimesečne
oz. celo štirimesečne proizvodnje.
Največ zalog je v skupini tkanin. Pri volnenih tkaninah dosegajo vrednost tri in polme-sečne proizvodnje, pri bombažnih tkaninah 70-dnevne, pri trikotaži tri do štirimesečne in pri perilu dvomesečne proizvodnje. V oblačilni konfekciji zaloge presegajo dvomesečno proizvodno raven. Največ zalog pa je v konfekciji posteljnine, kjer dosegajo že raven štirimesečne proizvodnje.
Ob zmanjšani proizvodnji, katere dinamika je daleč pod planirano, je tudi slaba prodaja na domačem trgu, zato se zaloge večajo. Izhod iz te situacije je samo izvoz, izvoz tekstila, ki se je zvišal za 27 %, skupen izvoz v industriji in rudarstvu pa se je zvišal za 35 indeksnih točk. Skupen štirimesečni rezultat pa je znatno boljši: v tekstilni industriji seje zvišal za 16%, v industriji in rudarstvu za 12 %, v skupnem izvozu pa za 15 %.
Ta ventil tekstilne dejavnosti pa ni pomemben zaradi večjega plasmaja na svetovnem trgu. Izvoz tekstila, uresničen v prvih štirih mesecih v vrednosti 2357 milijonov din, ima poleg viso-
j«'
kega deviznega učinka tudi ugodno regionalno strukturo: zvišal se je na vseh valutnih področjih, zlasti v razvitih zahodnih državah, kjer so zabeležili 25-% zvišanje. Še ugodnejši so aprilski rezultati, ko je bilo zabeleženo 30-% zvišanje na trgu razvitih zahodnih držav, in to v glavnem pri končnih proizvodih.
Večji izvoz proizvodov tekstilne industrije spremlja tudi občutno manjši uvoz. V prvih štirih mesecih se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal po indeksu 79. Aprilski uvoz je za 7 % višji od lanskega aprila, kar pomeni, da je bil v prvih treh mesecih rezultat uvoza še nižji. Kot vsaka ima tudi ta medalja dve plati. Ena je ugodna, saj prispeva k naši plačilni bilanci, druga pa neugodna, kar zadeva potrebe proizvodnje. Zmanjšanje vrednosti skupnega uvoza po indeksu 88 je povzročil manjši nakup opreme, surovin in reproma-teriala. Upadanje uvoza, zlasti iz razvitih držav, kjer so zabeležili indeks 77, ter držav v razvoju z indeksom 95, pomeni slabšo preskrbo proizvodnje z opremo, surovinami in repro-materialom, predvsem pa s tkaninami, predivom in vlakni. Poleg temeljnih tekstilnih surovin zaostaja tudi uvoz sintetičnih vlaken.
Boljše z lastno bazo
Kritika, ki jo tekstilci često slišijo, da je njihova rast proizvodnje skoraj v celoti vezana na uvoz surovin, je samo delno opravičena. Prirodnih domačih surovin ni. Dovolj je umetnih vlaken, ki jih uvažamo v skromnih količinah, saj bo v letu 1976 le v nekem kompenzacijskem poslu uvoženih le 2.000 ton celuloznih vlaken. Del sintetičnih vlaken proizvajamo doma — žal tudi te iz uvoženih surovin.
Zmanjšanje uvoza -povečanje izvoza
Jugoslovanska tekstilna industrija je v preteklem letu povečala izvoz in zmanjšala uvoz. Stopnja pokritja uvoza z izvozomje porasla od 65 na 82,7 %. Celotna menjava je znašala
13.5	milijarde v predpreteklem in
14.5	milijarde v preteklem letu. Pri tem je bil uvoz zmanjšan za 24 %, izvoz pa povečan za 25,7 %. V prvem četrtletju je bil izvoz v vzponu, sledilo mu je zelo slabo drugo četrtletje. Močno poživitev izvoza pa smo zabeležili konec leta.
Regionalna usmeritev uvoza je 24,4 % iz držav s klirinškim in
75.6	% s konvertibilnim sistemom plačil. Izvoz pa je obratna slika uvoza, saj smo 72,5 % izvozili v klirinške in 27,5 % v konvertibilne dežele. To nesorazmerje je resna slabost, ki močno prispeva k plačilnemu deficitu s konvertibilnimi deželami.
Ko pridejo gotovi konfekcijski izdelki - hlače in krila, iz tekočega traku, morajo še v likalnico, na zadnjo „olepšavo“ - nato pa v trgovine po vsej Jugoslaviji ter veliko še v tujino . ..
I to se, eto dogadja
Povod ovome tekstu je,,sitnica" koja se nedavno dogodila u ,,Novoteksovom“ pogonu u Trebinju, koja je sve radnike, na žalost, neugodno iznenadila. A, evo o čemu se zapravo radi. Kao i obično rodnica N. K. je u svoj garderober ostavila tašnu, presvukla se, i otišla na rodno mjesto. Za vrijeme pauze, navratila se do garderobera da uzme nešto iz tašne, ali koda je ormar otključala, ne malo se iznenadila. Tašna je bila prazna, a sadržaj tašne (kozmetika i novac) bili su odnešeni. Počela je da plače i o ovome upoznala rukovodioce. Izvršen je pretres i ukradeni (nestali) novac i ostalo nadjeno je u ormaru rodnice B. B. Ova mlada žena, dosta neuvjerljivo se branila, govoreči da joj je sve ovo podmetnuto. Ali, to sada i nije tako važno. Ostaje činjenica i stiče se utisak da medju radnicima ima onih koje zavemo lopovi. Možda je ova riječ, i suviše teška, ali kako ih imenovati drugčije.
Odma po otvaranju pogona radnicima su počele da nestaju olovke, gumice i druge sitnice. Od toga se počelo, a za tim novac, šalo vi, pa čak i pantalone-gotove iz proizvodnje. Ali, koda je rodnica D. A. pokušala da falcifikuje (ispravlja cifre) na platnom lističu i koda je to službenik banke otkrio, pokazalo se opravdano vjerovanje da medju radnicima ima i onih koji su manje pošteni. I to se zaboravilo, i skoro svakodnevno radnicima je ponešto nestajalo. Tako dodje vrijeme da se i ova „sitnica“ dogodi.
Nekakav poseban komentar i zaključak ovoj priči koju ispričasmo i nije potreban. On se sam po sebi nameče i mi ga nečemo ni napisati. Samo, tek toliko da se zna, da se i ovake stvari dešavaju ...
MEHO BARAKO VIČ
Tekstilne odpadne vode
Ker sem štipendist naše tovarne, sem med počitnicami vezana, da pridem v tovarno na počitniško prakso, ki traja en mesec. Letos opravljam tretjo in zadrgo prakso v svojem srednješolskem obdobju.
Delo na praksi mi je zelo všeč, saj sem vsako leto delala v drugem oddelku oz. v drugi pisarni. Tako sem kar dosti spoznala in se tudi veliko naučila. Spoznavaš nove ljudi, njihovo delo, ki ti pripomore, da izpolniš svoje znanje, ki si ga prinesel iz šole. Moje delo je predvsem tipkanje, ker obiskujem upravno-administrativno šolo. Zato mi strojepis niti
TRETJIČ V NOVOTEKSU
ne dela velikih težav. Edino znanja iz stenografije na svoji počitniški praksi še nisem preizkusila, vem pa, da ga bom lahko pokazala prihodnje leto, ko se bom zaposlila v tovarni.
Svojega bodočega službovanja se ne bojim, ker poznam že veliko uslužbencev, približno pa tudi vem, kaj in kako bom delala. Seveda je vse drugače, če prideš iz srednje šole še ves boječ in nesamostojen v delovno organizacijo, nato pa moraš še spoznavati ljudi in vse, kar te spremlja pri delu. Zato sem res vesela, da ne bom imela takih težav.
Na prakso hodim z veseljem, ker vem, da me čaka delo, kjer lahko pokažem svojim predpostavljenim, da že nekaj znam; nekaj pravim zato, ker šele praksa in izkušnje dajejo več znanja.
Težko je le to, ker nisem navajena tako zgodaj vstajati, saj se moje delo prične že ob 6. uri. Vendar se bom morala tudi na to navaditi, saj drugo leto ne bo smelo biti nobenih izgovorov, kajti takrat bom delavka in seveda s tem tudi obvezna, da redno hodim na delo in svoje delo opravim dobro ter se s tem oddolžim tovarni za pomoč, ki mi jo je nudila med šolanjem. Upam, da ne bom razočarala.
BOGDANA IUCIN
Problem varstva okolja, ki v zadnjih desetletjih postaja vedno bolj pereč, je logična posledica naraščanja števila prebivalstva na zemlji in s tem povezanega hitrega razvoja industrije. V problem sta vključeni dve osnovni prvini, ki sta neobhodno potrebni za življenje na zemlji: voda in zrak.
Onečiščenost zraka in zamazanost vodovja sta danes najnevarnejši obliki nezadržnega in vedno hujšega propadanja našega okolja. Voda je najbolj razširjena, najvažnejša in do nedavnega najcenejša surovina oziroma pomožno sreflstvo v vseh vejah industrije. Na prvem mestu je po porabi vode vsekakor kemijska industrija, medtem ko je tekstilna industrija po porabi surove vode šele na šestem mestu. Ta voda pa že dolgo ni več najcenejša surovina, ki bi jo lahko brezskrbno in neodgovorno trošili in uničevali.
Reševanja problema varstva okolja se pri nas lotevamo zelo počasi. Redka so namreč podjetja, ki že imajo lastne naprave za čiščenje odpadnih voda. Verjetno so glavni vzroki za tako neodgovoren odnos nezadostno povezavanje kompleksne problematike, začetniške težave pri reševanju problema in veliki stroški za nakup zelo dragih čistilnih naprav.
Po zahodnonemških podatkih izpred nekaj let je na svetu
okoli 20 milijard m3 sveže vode. Tekstilna industrija potroši za svoje potrebe na leto 250 milijonov m3 surove vode. Od te količine jo uporabljajo približno 32 % kot hladilno vodo, 7 % kot napajalno vodo, ostalih 61 % pa je tehnološka voda (za primerjavo: v Novo-teksu porabimo na leto okoli 1,2 milijona m3 surove vode).
Vprašamo se lahko, kakšne posledice nam grozijo pri odvajanju neočiščenih odpadnih voda v reke in vodovja? Naj omenimo le najnevarnejše snovi v odpadnih vodah: organske in anorganske snovi, fenoli, spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in fosfor, ter še cela množica nič manj nevarnih spojin. Te snovi ne uničujejo le življenja v rekah, ampak uničujejo tudi bakterije in s tem onemogočajo naravno, biološko čiščenje vode. Prav zaradi tega kvaliteta pitne vode danes vidno pada. Zastrupljanje okolja se je torej vključilo v naravni krogotok ter nas tako posredno in neposredno ogroža.
Kot smo že omenili, je tekstilna industrija po porabi vode med industrijskimi vejami na šestem mestu. Od celotne količine vode, ki jo potrebujemo, je 60 % tehnološke, ki jo pri nas večinoma neočiščeno odvajamo v reke in potoke. Vse snovi — razne odpadne koloidne raztopine škroba v različnih stopnjah razgradnje, dek-
strini in vodotopna škrobilna sredstva — tvorijo polegprostih vlaken, ki nastajajo pri vseh fazah obdelave v odpadnih vodah, ogromne količine težko razgradljivega blata. V izpiral-nih vodah iz barvam so poleg različnih vrst organskih barvil tudi pomožna sredstva, kot npr. razna omakalna sredstva, silikonski preparati, sredstva proti penjenju itd. Iz apreterskih obratov pa prihajajo v odpadne vode poleg ostalih še specifična apretuma sredstva: parafinske emulzije, umetne smole, katalizatorji.
Strokovnjaki so izračunali, da od celotne porabljene količine vseh snovi (kemikalij, barvil in pomožnih sredstev) ostane po končanem tehnološkem procesu oplemenitenja približno 48% na blagu, 50% vseh preostalih snovi je v odpadnih vodah, ostala količina, 2 %, pa izhlapi.
Snovi, ki ostanejo v odpadnih vodah, so lahko v taki obliki, kot so bile dodane, ali pa v spremenjeni. Zato lahko ocenjujemo sestavo odpadnih voda le približno s sklepanjem na osnovi dodatnih snovi. Pri barvanih odpadnih vodah npr. ne moremo ocenjevati stopnje onesnaženosti na podlagi intenzivnosti obarvarga, ker so lahko brezbarvne odplake veliko bolj onesnažene in strupene kot močno obarvane raztopine barvil. (Nadaljevale prihodnjič)
Vsakdanji prizor ob slovenskih rekah: veliko tovarn popolnoma nekontrolirano spušča v vodo ogromne količine odpadnih voda in s tem „načrtno“ uničuje naše naravne lepote. Na sliki lahko vidimo nekdanji odtok Novoteksove odpadne vode v Krko; danes, ko imamo že nekaj čistilnih naprav, pa je stanje veliko boljše
ZNIŽEVANJE
REALNEGA
ZASLUŽKA
IZ TREBINJA
SLABA AKTIVNOST MLADIH
Za leto 1976 je značilno, da se nadaljuje padanje realnih osebnih dohodkov in sploh zaslužkov. Medtem ko so se lani povečali OD v Sloveniji v poprečju za 0,7 %, so se v istem časovnem razdobju prvih petih mesecev letos zmanjšali za 0,8 %. Dejali bi morda, da to ni veliko. Vendar bomo kasneje videli, da je to odsev stalne razvojne težnje, ki ni zdrava. Manjši realni dohodek je kajpak vzrok za padanje kupne moči, ta pa ima za posledico manjše povpraševanje po blagu in storitvah.
Podatki o poprečnih nominalnih dohodkih, kakršni so delavcu v resnici izplačani, povedo, da so se v družbenem sektorju stalno povečevali. Od 1970 do 1975 so najbolj porastli z regionalnega vidika — v SAP Kosovo za 181 %, skoraj prav toliko v Vojvodini (180%), a najmanj v Sloveniji — 156 %. Toda vsa ta povečanja so rezultat neenake izhodiščne ravni v letu 1970, za katero je znano, da je bila najvišja v Sloveniji in Hrvaški, najnižja pa v Makedoniji in na Kosovem.
Podatki o življenjskih stroških kažejo, da se zadnjih šest let v vseh republikah in pokrajinah izdatki za vse vrste potro-šnih dobrin in storitev stalno povečujejo in da so lani dosegli najvišjo stopnjo rasti. V dokaz tega ne bomo navedli kopice številk, pač pa le nekaj podatkov, ki so najbolj značilni.
Gornja primerjava rasti življenjskih stroškov v vsej SFRJ in Sloveniji ponazarja vedno večje podraževanje, ki mu botruje dviganje cen Hkrati kaže, da zadnj a leta stroški v Sloveniji prekašajo tiste, ki veljajo za povprečne v državi. Samo v SAP Vojvodina je indeks stroškov (127 %) bolj narastelkot v Sloveniji, v Bosni in Hercegovini (126%) v celotnem razdobju prikazanih let. Najmanjši porast pa beleži SR Čma gora.
Vprašanje je sedaj, ali so življenjski stroški naraščali hitreje od nominalnih osebnih zaslužkov, oz. dohodkov, kot jim uradno rečemo.
Realni osebni dohodki se po svoji stopnji gibanja vedno manj gibajo. V letu 1973 in 1975 kakor tudi letos pa celo pad^o in so pod ravnijo prejšnjega leta. Iz omenjene statistične dokumentacije smo videli, daje to posledica rasti življenjskih
stroškov, ne pa posledica zaostajanja nominalnih OD. Če še upoštevamo, da je bilo v preteklosti nihanje stroškov majhno, rast pa velika in splošna, potem moramo tudi sklepati, da padanje realnih zalužkov zadeva zlasti nekatera pridobitna področja; drugače povedano — odvisno je od področja zaposlovanja. Tako statistika pove, da so bili v letu 1973 realni zaslužki pod ravnjo prejšnjega leta v vseh področjih gospodarstva in negospodarstva, razen gozdarstva.
Naj večje povečanje kljub splošni tendenci upadanja realnih OD je zabeleženo pri poslovnih združenjih in družbenih organizacijah, največje zmanjšanje pa v lesni, tekstilni in industriji gradbenega materiala ter kmetijstvu in gozdarstvu. V letošnjem letu situacija pravzaprav ni kdo ve kaj spremenjena — življenjski stroški rastejo hitreje od nominalnih dohodkov. Od decembra 1975 do konca junija so se povzpeli za 5,8%, tako da potrošnik v primerjavi z lanskim junijem plačuje življergske potrebščine v povprečju že za 12,5 % dražje; in to kljub zadržani rasti nekaterih cen.
Aktivnost omladinske organizacije čiji je predsjednik Bosa Banovič u „Novoteksovom“ pogonu u Trebinju je slaba. Mladi kojih u ovom kolektivu ima dvije trečine, izmedju 20 i 25 godina starosti, kao da još nisu našli pravu „formulu“ aktiv-
nosti. Svakako, torne u mnogo-me doprinosi i rad u dvije smjene, tako daje veomateško okupiti sve mlade, usvojiti program aktivnosti i nastojati da se on realizuje. Ipak, to nije opravdanje za aktivnost, koja za sada nema prolaznu ocjenu ...
PONOVO NA RADNIM M JESTI MA
Poslije kolektivnog odlaska radnika ,,Novoteksovog“ pogona u Trebinju na odmor koji je trajao od 3. do 19. jula, mašine u proizvodnim halama su „progovorile“ i proizvodnja je otpočela. Iz razgovora sa radnicima saznali smo da su se za vrijeme odmora, malo udalja-
vali iz Trebinja (uglavnom odla-zili su na kupanje na more ili bazen) i največi broj odmarao se kod kuče u roditeljskom krugu. Sve su nam kazale dasu se dobro odmerile i svima je odmor prošao jako brzo, kao lijep san, kako neko reče u šali.
MEHO BARAKOVIČ
V slovenski tekstilni industriji je zaposlenih 49.600 delavcev, od tega skoraj tri četrtine žensk. Lani je panoga ustvarila za 13.255 milijona dinarjev celotnega dohodka, kar je 10,6 % celotnega dohodka slovenske industrije.
O obremenitvi slovenske tekstilne industrije pričajo naslednji podatki: njene zaloge končnih izdelkov so bile 16,9 % zalog v industriji, zakonske obveznosti federaciji 14 % vseh obvez te vrste v industriji in ugodnosti, ki jih je morala dati, da je blago prodajala, kar 30 % vseh ugodnosti, ki jih je lani trgovini dala slovenska industrija.
Potrošnja tekstila se v svetu skokovito veča. Leta 1950 je bilo izdelanih 9,1 milijona ton tkanin, 0,86 milijona ton pletenin in 0,01 milijona ton netkanega tekstila. Leta 1980 bo predvidoma proizvedenih 22,2 nulijona ton tkanin, 6 milijonov ton pletenin in 1,8 milijona ton netkanega tekstila.
Julija so obiskali našo tovarno pionirji in pionirke iz tabora ,jSutjeska“. Na tem taboru se vsako leto zberejo mladi iz vse Jugoslavije, ki v času svojega bivanja v dolenjski metropoli spoznavajo širšo Dolenjsko z vsemi svojimi kultumimi in zgodovinskimi znamenitostmi. Na slici: pionirji, ki so že kot ena sama velika družina, poslušajo tov. Kovačiča, ki jim pripoveduje o razvoju našega podjetja
PRVA FAZA JE ZA NAMI
Sedaige ocene o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih samoupravnih okoljih so ugodne. Več kot 300 tisoč delavcev je sodelovalo na zborih, kjer so razpravljali o osnutku zakona in soočali njegove rešitve s svojimi samoupravnimi rešitvami in izkušnjami. Po predvidevat)ih sekretariata za spremljanje javne razprave pri RS ZSS bo do konca tega meseca več kot pol milijona delavcev razpravljalo o osnutku zakona. To priča o široki politični akciji, ki sojo organizirali sindikati.
V večini temeljnih organizacij je tekla javna razprava tudi
o konkretnih samoupravnih razmerah in v mnogih primerih so se premaknila kolesja razvoja samoupravnih odnosov. Če skušamo povzeti misel, ki je bila izrečena na seji sekretariata, bi morali zapisati, da sicer akcija še ni končana, vendar so postavljeni temelji za njeno nadaljevanje. Na tem najširšem referendumu, kot bi lahko poimenovali javno razpravo, so se delavci izrekli za določila zakona o združenem delu, sedaj pa ga bo treba vnesti v življenje in delo slehernega delovnega kolektiva.
Če smo lahko zadovoljni z dosedanjimi rezultati javne razprave med delavci v temeljnih
Dodatek za delo v stroki
V spremembah in dopolnit- mesecena, je tudi člen, ki vah samoupravnega sporazuma govori o dodatku na strokov-o osnovah in merilih za razpo- nost. rejanje dohodka in za delitev
sredstev za osebne dohodke — Delavcu pripada dodatek v sprejeli smo ga pred dvema točkah na uro,in sicer:
a) za DM, kjer se	10-15	15-20	20-25	nad 25 let službe
zahteva KV ali NS b) za DM, kjer se	2	3,5	4	5,5
zahteva VKV aU SS c) za DM, kjer se	2,5	4	5,5	6
zahteva VSS d) za DM, kjer se	3	4,5	6	6,5
zahteva VS	3,5	5	6,5	7
organizacijah združenega dela, od koder je prišlo tudi največ predlogov in dopolnil, pa so rezultati javne razprave v krajevnih skupnostih in temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih slabi. Sindikati in organizacije Socialistične zveze bodo morali kljub počitniškemu času usmeriti svojo akcijo tudi v ta okolja. Če ne bo tako, tudi rezultati ne bodo takšni, kot smo jih pričakovali. Pe ne gre samo za to. Gre za zelo pomembne oblike organiziranja
delavcev in delovnih ljudi za tista mesta, kjer združujejo del svojih interesov in sredstev za njihovo uresničevarje, kjer morajo prav tako zavladati novi odnosi.
Dogovorjeni roki v javni razpravi veljajo. Že ob koncu avgusta bomo morali analizirati rezultate javne razprave na občinskih sindikalnih konferencah in zatem v septembru na republiški konferenci Zveze sindikatov.
— Kaže, da ima tovariš administrator danes nekoliko neprijetne delovne sanje ...	I. Antič
Pravico do dodatka za delo v stroki pridobi delavec, ki priloži komisiji za osebne dohodke tozda oziroma delovni skupnosti skupnih ki predloži komisiji za osebne dohodke tozda oziroma delovni skupnosti skupnih stroki — v tej ali drugi delovni organizaciji.
Dokazila, ki jih mora delavec predložiti komisiji za osebne dohodke, so uradni dokumenti, ki dokazujejo, da je delavec delal na delovnem mestu, kjer se zahteva določena strokovnost.
Delavec uveljavi zahtevek za ta dodatek na lastno iniciativo in mu pripada od prvega dne v naslednjem mesecu, po izpolnitvi zahtevanih pogojev. Delavcem, ki ta dodatek že prejemajo, ni potrebno ponovno dokazovanje upravičenosti do njega.
Bolniška I - V1976
	Bolniški do 30	izostanki %	nad 30		%	porodn.	%	Skupaj bolniška	%xboln. na ure
TOZD Metlika	11.788	4,3	5.008	1,8	7.416	2,8	24.212	brez DP 8,9
Predilnica II	6.712	3,9	3.696	2,2	2.000	1,1	12.402	7,2
priprava	8.641	5,4	8.718	5,5	7.004	4,5	27.362	15,4
dese natura	680	3,9	348	2,1	2.052	4,7	3.080	17,7
tkalnica	10.392	5,6	5.538	3,5	928	2,5	16.258	9,1
oplemenitilnica	13.662	5,8	11.204	4,8	10.466	4,4	35.332	16,0
pletilnica	—	—	22	0,3	1.824	18,1	1.856	18,4
SS—tkanine	2.156	2,7	914	1,2	2.208	8,8	5.278	6,7
TOZD Tkanina	42.243	4,9	30.450	3,6	26.482	3,1	99.175	11,6
Krojilnica N. m.	1.008	5,9	632	3,7	544	3,2	2.184	12,8
Konf. N. m.	9.559	3,8	8.732	3,5	16.783	6,4	34.071	13,7
Trebinje	8.481	4,4	10.905	5,6	2.844	1,5	22.230	11,5
Vinica	8.070	3,8	1.904	0,8	16.800	7,9	26.774	12,5
SS—konfekcije	2.460	3,1	800	0,9	3.472	4,3	6.732	8,3
TOZD Konfekcija	29.578	3,9	12.973	3,1	39.440	5,2	91.991	12,2
Strešnik	6.032	7,2	3.708	4,4	—	—	9.740	11,6
Trgovine	1.512	2,4	323	0,4	2.992	4,8	4.736	7,6
IVS	2.960	3,1	1.432	1,4	—	—	4.392	4,5
SS—centrale	1.752	1,7	1.456	1,4	3.336	3,3	6.544	6,4
Menze	1.216	5,5	180	1,3	416	1,8	1.912	8,6
SKUPAJ NOVOTEKS	97.081	4,3	65.539	2,9	80.082	3,6	242.702	10,8
V prvih petih mesecih letos	Naj višji odst. bolniških	odsot-	pletilnica. Naj nižji	odstotek pa
je odstotek bolniških odsot-	nosti je zabeležen v	tozdu	ima investicijsko	vzdrževalni
nosti za celotno podjetje 10,8.	TKANINA, in sicer v	obratu	sektor.
Rak na dojki
Med boleznimi, ki jih s skupnim imenom označujemo kot rakaste, je rak na dojki ena najpomembnejših. To pomembnost bolezen zasluži zaradi nekaterih neugodnih značilnosti:
gre za vrsto raka, ki zelo pogosto, če ne celo najpogosteje, prizadeva ženske, ki so komaj dobro zakoračile v četrto desetletje življenja; zdravljenje raka na dojki je navadno dolgotrajno, neprijetno in - neredko brez uspeha ; odkrivanje raka na dojki je v zgodnjem razvojnem obdobju bolezni težavno.
Rak na dojki vznikne iz celic žlez, namenjenih izdelavi mleka, ali pa iz celic izvodil, po katerih prispe mleko iz žleze. Razumljiveje, da tako zgodnjega dogajanja ne moremo opaziti drugače kot z drobnogledom. Sčasoma pa moremo tako spremembo otipati, ker se bolno tkivo loči od zdravega po trdoti. Ni pa redko, da se začne bolezen v več predelih v dojki ali v obeh dojkah hkrati. Zaradi enostavnosti sledimo poteku ene same rakaste zatrdine: s svojo rastjo uničuje zdravo tkivo dojke, vraste se vkožo, ki se vname ali celo razpade, tako da se na tem mestu pojavi rana. Po drugi strani pa se razraste rakasta tvorba tudi v steno prsnega koša in povzroči, da se bolni organ povsem zraste s podlago.
Čeprav torej rak prej ali kasneje uniči dojko, v kateri je zrasel (na pozabimo tega, kadar govorimo o kirurškem zdravljenju raka na dojki!), pa je vendar bolezen bolj usodna zaradi neke druge lastnosti: celice „raka-vine“ lahko zapuste in tudi praviloma zapuščajo kraj, kjer so nastale, in se po mozgovič-nem in krvnem obtoku selijo v pazdušne bezgavke in notranje organe. Na srečo ne najdejo vedno ugodnih tal za naselitev in rast, pogosto pa se to zgodi. Jasno je, da delovanje organa, v katerega se je zaselila „raka-vina“, slabi in končno preneha. Kaj to pomeni pri kakem življenjsko potrebnem organu, ni treba posebej povedati.
Zdravljenje raka na dojki je odvisno od njegovega obsega in razsežnosti. Dokler vidimo, da je rak zajel le dojko in njeno najbližjo okolico, naravnamo zdravljenje le v ta predel, bodisi da ga odstranimo z operacijo, bodisi da zavremo rast „raka-vine“ z obsevanjem. Pri tem velja načelo, da je kirurška odstranitev bolezni zanesljivejša kot pa njeno uničevanje in zaviranje z obsevanjem. Kadar pa najdemo znake razsoja v notranjih organih, takrat posvetimo vso pozornost zdravljenju zasevkov in se manj oziramo na obolelo dojko. Pri zdravljenju
zasevkov, ki so praviloma številni, uporabimo spoznanje, da vplivajo na rast ,,rakavine“ zavirajoče ali pospešujoče nekateri hormoni, izločki spolnih žlez. Vrsta zdravilnih postopkov temelji na tem spoznanju, pa naj gre pri tem za odstranitev žlez, kjer hormoni nastajajo ali pa za preprosto vnašanje teh snovi v telo. Poleg tega so v zadnjih desetletjih našli vrsto kemičnih spojin, ki prav tako uničujejo rakaste celice, predvsem s preprečevanjem njihove delitve. Te snovi imenujemo citostatiki. Seveda bi bila ta zdravila idealna, če bi prizadevala le rakaste celice, ne pa tudi zdravih. Tako pa se ta zdravila hitro sprevržejo v strup, če niso v veščih rokah.
Kaj pa je z ozdravljenjem? Rak na dojki je zahrbtna bolezen in zato težko govorimo o ozdravljenju. Govorimo pa lahko o obdobju, ko je bolnica brez znakov bolezni, govorimo lahko o obdobju, ko sicer najdemo znake bolezni, vendar bolnici ne povzročajo težav in podobno. Ne izmikamo se odgovoru o ozdravljenju, le pojasniti moramo, kaj ozdravljenje v našem primeru sploh pomeni. Zaradi enostavnosti odgovora recimo takole: če začnemo zdraviti bolnice z rakom na dojki v tako imenovanem zgodnjem stanju bolezni, lahko računamo, da jih bomo srečevali čez deset let brez znakov bolezni osmero od deseterice. Če pa začnemo zdraviti raka na dojki v napredovabem stanju, ne moremo pričakovati, da bi sploh katera teh bolnic dočakala deset let.
Iz tega preprostega odgovora je moč razumeti, zakaj in vedno znova govorimo o zgodnjem odkrivanju raka na dojki. Drugi vzrok velikega zanimanja za zgodnje odkrivanje raka na dojki pa je dejstvo, da je zgodnje odkrivanje te bolezni izredno težavo, kot je nasprotno zdravljenje take zgodaj odkrite bolezni razmeroma preprosto in — uspešno. Upoštevati moramo, da ni vsaka zatrdina v dojki rak, nasprotno, rak je vir neznatnega dela zatrdin, ki se
pojavljajo v dojkah. Zato mora- starosti. Ženske, katerih mater mo omeniti sicer nenevarne	ali sestro je prizadel rak na
zgostitve žleznega tkiva dojk,	dojki, pogosteje zbole za to
kar učeno imenujemo masto- boleznijo, patije ali displazije. Te spremembe so odraz delovanja R^a na dojki večinoma organov z notranjim izloča-	odkrijejo bolnice same. Žal pa
njem, predvsem jajčnikov, skri- jjh več kot polovica pride vajo pa nevarnost, da zaradi pozno na zdravljenje. Ženske njih prezremo rakasto zatrdino. navadno vedo za spremembo v Upoštevati moramo še resnico,	dojki mesece in mesece, ne
da nobena od danes znanih,	gredo pa k zdravniku, misleč,
enostavnih preiskovalnih me-	da spremembi ne velja posve-
tod, ki jih lahko na široko	čad pozornosti, ali pa zato, ker
uporabljamo, ne more zaneslji-	prav dobro slutijo nevarnost,
vo pojasniti, kakšna je narava	bqje pa se izvedeti resnico,
zatrdine v dojki. Pred nedavnim Očitno je, da moramo teh nekaj je morda v javnosti zbujala take	dejstev posredovati našemu pre-
upe rentgenska preiskava dojk. bivalstvu; predvsem pa seveda Ta način preiskave je postal	ženskam; prepričati jih mora-
sicer eden od temeljnih preisko-	mo, da ni izgubljen čas, ki ga
vabih načinov dojk, za mno-	posvetijo mesečnemu pregledu
žično uporabo, kot je to primer	lastnih dojk; prepričati jih mo-
pri fluorografiji, pa ni primeren. ramo, da velja prepustiti zdravniškim rokam vse spremembe v Pri odkrivanju raka na dojki	dojkah, pa naj gre za zatrdine,
imamo opraviti s skoraj nepre-	izcedek iz bradavic, „vnetja“ v
gjedno množico sprememb, pri	dojkah ali v koži dojk, ki v
katerih moramo ločiti nevarne	mesecu dni ne izginejo. Ne-
od nenevarnih. Pri tem si	dvomno pa je potrebno prepri-
moramo pomagati z nekaterimi	čari ženske, daje treba prema-
mediemskimi ugotovitvami, da	gati strah pred trenutkom, ko
rak na dojki prizadeva določen	bo morda zdravnik povedal
del žensk pogosteje kot druge,	neugodno resnico. Bolj ko bodo
Med značilnosti tega dela žensk	premagovale ta strah, manj bo
sodi starost, višja od 35 let; rak	resnica o raku na dojki neugodna dojki je pogostejši pri	na in manj usodna,
ženskah, ki niso nikoli rodile ali
pa so prvič rodile po 30. letu	Dr. Jurij LINDTNER
Eden izmed važnejših delovnih procesov v naši tovarni — priprava listov
Alkoholizem - bolezen današnjega časa
Alkoholizem predstavlja v današnjem času velik zdravstveni in socialni problem. To ni le bolezen posameznika temveč bolezen celotne družbe. Ker se tudi v naši delovni organizaciji srečujemo s tem problemom, bi želela seznaniti ljudi s tem, kdo je sploh alkoholik in kakšen vpliv ima alkohol na delovno storilnost.
Alkoholika lahko imenujemo človeka, ki iz kakršnegakoli razloga občuti močno potrebo po alkoholu. Karakteristično za človeško psiho je, da se v njej javlja potreba, da se vedno znova vrača k tisti dejavnosti, ki mu nudi užitek. Tako se tudi alkoholik vedno znova vrača k pijači, ker mu je ta nudila nekoč občutek ugodja in pozabo vseh življenjskih težav. K alkoholizmu so nagnjene predvsem čustveno labilne, nedozorele osebe. Te osebe navadno samo v alkoholu vidijo izhod iz svoje duševne stiske v katero jih je privedel nek težak življenjski problem. Alkohol namreč zmanjšuje sposobnost treznega razsojanja težke objektivne situacije v kateri seje znašel človek; zmanjšuje kritičnost in smisel za realnost, povzdigne samozavest, odstrani neugodne čustvene občutke. Vzporedno s tem pa spremeni tudi razpoloženje, ustvarja lažen občutek lastne moči.
Zaradi tega bo čustveno nezrela oseba segla avtomatično po alkoholu, kadarkoli bo doživela kaj neprijetnega, razočaranje ali neuspeh in sčasoma se tako ustvari v človeku navada na alkohol. Tak človek sedaj že v vsaki najmanjši neprijetni situaciji najde razlog, da se lahko opije. Na koncu pride stvar tako daleč, da ni več potreben poseben razlog, da bi se alkoholik opil. Pil bo vedno kadar mu bo alkohol dostopen, ker se je pri njemu ustvarila že čustvena in organska potreba po alkoholu.
Pri pravem alkoholiku postane torej uživanj e alkohola osnovni motiv obnašanja in najbolj pomembna življenjska potreba, ki
potisne vse ostale potrebe v ozadje. Zato tak človek zaradi alkohola zanemarja svoje delo, svojo družino in svoje družbene obveznosti.
V lahno opitem stanju ima človek občutek povečane energije in s tem tudi občutek o večji delovni sposobnosti. Toda ta občutek je varljiv. V bistvu gre za zmanjšano kritičnost do samega sebe in svojih nalog, ki jih mora opravit; gre za varljiv optimizem, ne pa resnično povečan delovni elan. V bistvu je človek v opitem stanju manj sposoben za delo, bodisi za fizično ali pa intelektualno delo. Fizična sposobnost je zmanjšana, ker je zmanjšana mišična moč a gibi postanejo počasni in netočni. Zato človek, ki je vinjen često opravlja svoje delo počasi in nespretno, njegov delovni učinek je zato majhen. S tem pri delu često ovira sodelavce, ki so pri delu vezani na njega, pa bi želeli delati hitreje in bolje. V takšni situaciji obstaja tudi velika možnost, da pride do nesreče pri delu.
Težki alkoholiki često sploh ne morejo opravljati svojega dela, dokler niso nekaj popili. Toliko so že zastrupljeni z alkoholom, toliko razdražljivi, napeti, izčrpani, da jih samo alkohol lahko vsaj začasno spravi iz mrtvila, brezvoljnosti.
Notranja razrvanost, ki jo povzročajo številne čustvene krize in odvisnost od alkohola onemogočajo alkoholiku, da svoje delo dobro opravi tudi takrat, kadar je trezen. Konflikti v katere je zašel zaradi svoje odvisnosti od alkohola povzročajo neprestano čustveno napetost, ki blokira njegove sposobnosti in motivacijo za delo.
Modni
kotiček
V_____________y
Ustaljene modne oblike dopuščajo veliko variant, pretežno športnih. Glavno živahnost dajejo barve. Kontrasti so ostri: črna, rumena, zelena ali tirkiz-na in rumena na črni podlagi.
Kombinacija beige in črne barve pa bo modni hit prihod-150 sezono.
Hvala za vašo kri,
{ W ki rešuje življenja! j
Od 15. junija do 6. julija so na novomeški transfuzijski S ! postaji darovali kri naslednji NOVOTEKSOVI delavci: " S Branka Bojanič (do sedaj že 4-krat), Ana Kralj; (14), Rudi S ! Zupan (28), Drago Žučak (1), Magda Zupančič (13), Aojz S j Kristan (21), Draga Kajtazovič (25), Janja Koblar (15), * j Danica Marjanovič (6), Anton Junc (15), Marjan Golob (6), ■ 1 Franc Ribič (8), Minka Perc (5), Jože Smrekar (23), Srečko S Serčič (12), Avguštin Stipič (11), Ida Špringer (8), Marjan S S Gregorčič (6), Ludva Novak (4), Marija Novak (3), Karel S S Barbič (19), Anica Cesar (14), Jože Cimrmančič (8), Tine ! S Filip (5), Jože Luzar (14), Martin Mohar (23), Franci I ! Šlajkovec (7), Janez Prosen (3), Janko Dobovičnik (15), S j Antonija ljubi (5), Jože Erlah (4), Stane Jurak (3), S j Ljubomir Jenko (2), Milan Stipič (8), Anica Župevec (27) in | J Ciril Kukman (26).
Alkoholik torej zaradi svoje odvisnosti od alkohola ne škodi samo samemu sebi in svojim najbližjim, ampak celotni družbi. Žato je nujno, da alkoholika pripravimo do tega, da se gre zdravit. O tem, kako
pomagati alkoholiku, kje in kako zdravijo alkoholike pa vas bom seznanila v naslednji številki našega časopisa.
Anica
Trenutek poezije
■
SAJ TI NE VEŠ . ..
Saj ti ne veš, kako mi je Saj ti ne veš, da ljubim te Saj ti ne veš. ..
la•aaa■■al
To ve le drobnih trav šepet
In tih cik lamin cvet
In pa večer, ko pride spet...
a
Saj tako sem trepetal Tako sem se ljubezni bal A vendar prišla je, kot sen lahak Kakor po nebu bel oblak ...
MARTIN
Prišli-
Od 2. julija do 26. julija so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Tkanina: delovna enota predilnica: Kaferle Ciril, Potočnik Alojz, Grgič Darko; delovna enota oplemenitilnica: Bohte Anton; TOZD Konfekcija:	delovna
enota Novo mesto: Kisovec Vesna, Novakovič Mara. TOZD Trgovina: prodajalna Arandelo-vac: Relič Kata. TOZD Strešnik Dobmška vas: Pucelj Jože.
V istem času so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: TOZD Tkanina: de-
odšli
lovna enota predilnica: Bratkovič Jernej; delovna enota oplemenitilnica: Damjanovič Nataša; delovna enota priprava: Milenkovič Marija; TOZD Konfekcija: delovna enota Novo mesto: Tončič Darko; skupne službe: Zajc Alenka, Nemec Štefan; TOZD Strešnik Dobmška vas: Anderlič Franc.
VAJENO: Gfflič Darko, Planinšek Zvonko^ Svener Slavko, Kaferle Ciril, Zupevc Vojislav, Skenderovič Hajra, Dujmovič Željka.
Rešitev vretena iz prejšnje številke: R, RO, ORA, ROKA, KORAK, KROKAR, KAKOR, KARO, RAK, RA, A.
Vreteno
-O
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
1.	3. črka abecede
2.	avtomobilska oznaka Celja
3.	ves, neokrnjen
4.	prižnica
5.	knjižnica
6.	ime naše atletinje na 01 v Montrealu
7.	pokrajina v Italiji
8.	žensko ime
9.	ameriška obveščevalna služba
10.	Ivan Cankar
11.	Italija
POLETNI TRENINGI
V času poletne vročine je za kegljanje prevroče. Vendar se na treningih Novoteksovih kegljačev še vedno zbere okoli 20 do 30 kegljačev. To so tisti najbolj vneti, ki hočejo obdržati stik s kegljaško kroglo tudi poleti, da bi jeseni hitreje prišh v dobro formo. Z rezultati, ki jih dosegajo sedaj na treningih, d^ejo garancijo, da bodo nadaljevali odlične igre iz spomladanskega dela prvenstva.
Uspeh Veharja in B. Mijajloviča
V nedeljo, 1. avgusta, je bila po ulicah Kraija krožna kolesarska dirka. V kategoriji mlajših in starejših mladincev so se te dirke udeležih tudi kolesarji „Novoteksa“.
Mlajši mladinci so morali prevoziti 8 krogov — skupaj 24 kilometrov. V izenačenem boju je skozi cilj prvi pripeljal Novomeščan Srečko Vehar. Starejši mladinci so morali prevoziti 12 krogov — 36 km. Z enominutno prednostjo je zma-
gal Bulič (Siporeks), drugi pa je bil Božo Mijajlovič iz Novega mesta. Med prvimi desetimi pa so bili še: Turk, S. Mijajlovič in Zrimšek — vsi „Novoteks“.
Vsi tekmovalci so bili utrujeni, saj so se vrnili iz etapne dirke Avnqj-a v Jajcu, kjer so vozili za člansko ekipo. Zato tudi niso dosegli kakšnega večjega uspeha, kajti tekmova-nje med člani je za njihov organizem le še nekoliko pretežko.	Z. LUZAR
S	'
i Sporočilo zavarovalnice j	Sava
s
\ Zavarovalnica Sava je v letu 1975 v življenjskem zavaro-£ vanju dosegla zelo ugoden pozitivni finančni rezultat, ki s znaša za celotno zavarovalnico 46,700.000 din. Od tega od-s pade na poslovno enoto Novo mesto din 2,845.300 din. s Zbor rizične skupnosti za osebno zavarovanje je sprejel
1	sklep, da se ta celotni znesek razdeli življenjskim zavarovan-£ cem v dveh oblikah:
\	1) Zavarovancem, ki imajo sklenjena življenjska zavaro-
^ vanja z začetki do 31. 12. 1964, se iz presežkov plačajo ^ premije njihovih zavarovanj vse do poteka zavarovalne dobe,
^ obdrže pa vse pravice iz zavarovalne pogodbe.
^	2) Zavarovancem, ki imajo življenjska zavarovanja z za-
s četki od 1. 1. 1965 dalje, se pripišejo presežki v obliki do-
2	datnih zavarovalnih vsot.
Po vključitvi presežkov iz preteklih let se vsem življenj-
skim zavarovanjem z začetkom od 1. 1.				1965 dalje povišajo
zavarovalne vsote za odstotke po naslednji tabeli:				
Začetek	Trajanje zavarovanja			
zavarovanja	5 let	7 let	10 let	12 let
1965				49,0
1966			50,0	42,5
1967			42,2	35,7
1968			34,1	28,7
1969		36,8	26,3	22,1
1970		28,0	20,0	16,7
1971	28,7	20,8	14,7	12,3
1972	20,3	14,6	10,2	8,4
1973	12,9	9,1	6,2	5,0
Iz tabele je razvidno, da prejmejo na primer zavarovanci, ki jim letos poteče zavarovanje z desetletno dobo, povprečno 50 % višjo zavarovalno vsoto, kot je dogovorjena po polici.
Vse dodatne zavarovalne vsote izplača zavarovalnica skupaj z osnovnimi zavarovalnimi vsotami, to je ob doživetju, odkupu ali ob primeru smrti zavarovanca.
Samoupravljalci Zavarovalnice Sava so doslej vsako leto namenili skoraj celotni pozitivni rezultat za deleže življenjskim zavarovancem, ki znašajo doslej skupno 144,300.000 din, za poslovno enoto Novo mesto pa 7,615.500 din. Vsa sredstva iz naslova življenjskih zavarovanj celotne zavarovalnice pa znašajo 662,000.000 din, od tega odpade na poslovno enoto Novo mesto 32,375.600 din.
Zavarovanci, ki so imeli 31. decembra 1975 življenjsko zavarovanje v veljavi najmanj tri leta, bodo prejeli pismena obvestila o pripadajoči zavarovalni vsoti pri svojem zastopniku oziroma pri blagajni podjetja, na kateri plačujejo premije.
KONDICIJSKI
TRENINGI
Kegljaški klub obvešča vse svoje člane in ostale člane kolektiva, da smo tudi letos v poletnih mesecih -ko ni tekmovanj, organizirali kondicijske treninge. Ti so na stadionu „Bratstva in enotnosti4', obsegajo pa teke — kros, razgibalne vaje in igre z žogo. Treringi so vsak petek ob 17. uri. Vodi jih Vinko Istenič, trajajo pa približno dve uri. Vabimo vse, predvsem pa člane kegljaškega kluba, da se treningov udeležujete.
Na Loki -plastične steze
Na kegljiščih po svetu se vedno bolj uveljavljajo plastične steze, saj se na njih dosegajo veliko bolj realni rezultati. Tako se je tudi kegljaška zveza Jugoslavije odločila, da bodo vsa uradna tekmovanja na kegljiščih s plastičnimi stezami.
Da bi omogočili kvaliteten razvoj kegljanja novomeškim kegljačem, se je podjetje Gorjanci—Metropol odločilo, da obstoječe kegljišče na Loki opremijo s plastično podlago. Dela bodo opravili koncem avgusta, tako, da se bo jesenska sezona že začela na novih — plastičnih stezah.

NOVOTEKS j« glasilo tekstilna tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2900 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet Mira Kovačič, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Franc Pavlin, Andrej Počrvi-na in Slavko Polak. Predsednik izdajateljskega sveta je Andrej Počrvina. Odgovorni urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto.