Published and distributed under permit No. 424 Authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. "By order of the Pretid
A. S. Burleson, Postmaster General.
• id m koriati 4»UvskeSa
.jmlstva. D«l«v«i so oprt. viceni do TMga, br pro. ducirajo.
Tkis paper is devoted to tka interests of tke working clati. Workers are entitled to all wkat tkey produce.
fcntsrsd aa saeoad-class astUr, Dm. «, 1»«7. el tbs post off»ca et Chiceso, 111., undsr th. Act of Congraaa ot March Srd. 117».
Office: 4008 W. 31. St., Chicago, III Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE
na itevilko v oklepaj«, ki ae nahaja poleg vaioge naslova, prilepljenega «podaj ali aa ovitku. Ako j« (561)
številka ........
tedaj vam s prihodnjo i to« vtfko našega lista potafe naročnina. Prosimo, ponovita jo takoj.

STEV. (NO.) 560.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL., DNE 4. JUNIJA (JUNE 4th) 191«.
LETO (VOL.) XIII.
Bolgari in jugoslavija.
w
V elevelandski izjavi, s katero si je S. N. Z. t a ko rekoč naredila nekakšen program, je, ne sicer v meritoričnem delu, ampuk v privesku, izrečeno, da se je bolgarski narod v sedanji vojni postavil kot eksponent pruskega kajzerizma, in zaradi tega odklanja 8. X. Z. Bolgare ter jih ne smatra za sestavili del bodoče Jugoslavije. To stališče ne pomeni uiČ novega; od vsega začetka je londonski odbor preziral Bolgare in za njim so dosledno korakale ameriške organizacije, ki so z njim sogla-iale. Odgovori na vprašanje, zakaj se to godi, so se menjavali; toda odklanjanje samo je ostalo. Pravilo se naiu je, da niso Bolgari nikakršni Slovani, ampak Tatari. Dr. Lcontič je nekoč v Chica-gi posebno vrtoglavno telovadil, ko je prepovedoval, da so Bolgari pač južni Slovani, a ne Jugoslovani. Najbolj priljubljen je pa vendar še izgovor, da se Bolgari bojujejo s Srbijo in da se zaradi tega ni mogoče združevati z njimi.
Ako prihajajo take i/.jave od srbske strani, je še razumljiva strast, ki jih narekuje. Kajti Srbi so sedaj faktično v boju z Bolgari iu bolgarska armada je pomagala napraviti iz Srbije to, kar je sedaj. Strast seveda tudi v tem slučaju ni naj-l>oljši učitelj.
Toda najmanje se prilega tako govorenje slovenski organizaciji. Bolgarsko-srbski spori ne zadenejo Slovencev neposredno. Lahko so v teh rečeh hladnokrvni in vsled tega bolj objetktivni. l*o situaciji, kakršna je, bi bili Slovenci še najbolj poklicani, da bi posredovali med Srbi in Bolgari. Ampak ^la bi mogli posredovati, bi morali od začetka postopati objektivno in si s tem pridobiti zaupanje enih in drugih. Tega zaupanja pa ne more biti, če kažejo bolgarskemu narodu neprenehoma sovražen obraz.
l>a sta Srbija in Bolgarska danes v vojni, je pač resnično. I/, tega pa vendar ne sledi, da mora-
jo Srbi iu Bolgari na večne čase ustati sovražniki. Iz tega niti ne sledi, da morajo biti sovražniki že sedaj.
Tudi če se ne bi ozirali ua dejstvo, da je bolgarski narod eno, bolgarska vlada pa drugo, lic bi smeli pozabiti, da so iz sovražnikov že p&go-stoma v kratkem času pust ali prijatelji. Koliko časa je minilo od msko-japonske vojne.. A v sedanji vojni sta bili Japonsko in Rusija zaveznici. Tudi od angleško-burske vojne še ni minilo sto-^ let je; a Buri se sedaj lojalno bojujejo na strani Anglije. Podobnih slučajev se ne manjka v zgodovini. Iz dejstva, da so Srbi in Bolgari dana* drug piotu drugemu v vojni, ne sledi torej nikakor, da bi moralo biti sovraštvo večno.
Delo posredovanja Imš od strani Slovencev ne bi bilo breuzpno. Slovenci so imeli dobre stike s Srbi, in imeli so jih tudi z Bolgari. Koraki, -¿katerimi se uničuje zaupanje ene ali druge strani, so terej temeljito zgrešeni.
Slovenska organizacija pa še iz drugih razlogov, nikakor ni poklicana, da bi delala Bolgarom take očitke, kakršni so izrečeni v elevelandski izjavi. Zakaj če bi taki argumenti kaj veljali, bi se Slovencem samim lahko prav to očitalo, kar o^ita S. X. Z. Bolgarom.
V čigavi službi se pa danes bojujejo Slovenci, Hrvati in avstro-orgski Srbi? Tudi oni stoje na fronti proti zaveznikom, tudi oni so se bojevali s Srbijo. Ampak vsako jugoslovansko delo v Ameriki bi bilo neopravičeno, če bi iz tega izvajali, da so iz sebe napravili eksponente nemškega ali avstrijskega kajzerja. Bojujejo se pač tako, kakor jih je brez pardona prisilil sistem, k je bil mirnejši od njih.
Če hočemo od sveta, da jemlje za nas v poštev razmere, ki so močnejše od nas, mora pa to plavilo veljati tudi za druge. Če.smo pri svojem na-
rodu spoznali, kako je mogoče, da mora delati proti svoji volji in proli svojim interesom, tedaj je treba vsaj vprašati, če se ne godi tudi drugemu narodu tako, in najbolj razumljivo bi bilo menda tako vprašanje, če gre za narod, ki nam je v vsakem oziru tako blizu kakor bolgarski.
V resnici pa je z Bolgari zelo podobno kakor s Slovenci. Bolgarska vlada trdi o sebi, da je kou-stitucioualna, kakor trdi avstrijska o sebi. Ali take trditve niso nikakaršen dokaz. Prt dobro je znano, da ni imela sedanja bolgarska vlada večine v tiutem sobranju, ki je zborovalo po drugi balkanski vojni in je bilo res ustavno. Znano je, da je vlada takrat izvršila eoup delat s tem, da je razpustila parlament in razpisala volitve na podlagi izpremenjene volilne pravice. Sklepi tega sobranja se torej nikakor ne morejo smatrati za izraze narodne volje.
Že za napoVed vojne ni odgovoren bolgarski narod. Ali če ne bi bila njegova vlada proti kon-stituciji na svojem mestu in če ne bi bil kralj Ferdinand kljub ustavi avtokrat, bi od bolgarskega naroda odpadla omenjena odgovornost, ker se je aktivno branil vojne, kolikor je mogel in dokler je mogel. To dokazujejo demonstracije in punti; to dokazuje dejstvo, da so morali na bolgarskih tleh rabiti turško vojaštvo; razmere so pa bile take, da bolgarski narod pač ni mogel storiti več kakor slovenski. Saj ni trajalo dolgo, da je imel kajzer Bolgarsko prav tako pod pestjo kakor Avstrijo.	>
To so reči, ki bi jih morala vpoštevati vsaka pravična slovenska organizacija.
S. X. Z. je prezrla, kako prihaja s svojim apodiktičnim izključevanjem Bolgarov sama s seboj v protislovje, ker se ji sicer večkrat pripeti. Ona, kakor .sploh vsa struja, ki sledi londonskemu odl>oru, pravi, da se mora jugoslovanski) vpraša-
nje popolnoma rešiti in da odklanja vsako nepopolno rešitev. To je zahteva, m katero se popolnoma strinjamo.	<»
Zelo bi nas pa zanimalo izvedeti, kako naj se jugoslovansko vprašanje reši v celoti, če se izključijo Bolgari? Kako naj se reši makedonsko vprašanje brez Bolgarov?
Kavno Maeedonija je zelo važna točka v jugoslovanskem in balkanskem vprašanju. Macedonija je bila največji kamen razdora na Balkanu. In trajnega, zanesljivega miru na Balkanu, prijateljstva med balkanskimi državami ne bo, dokler sc macedonsko vprašanje ne reši, in sicer dokler ••¿c ne reši zadovoljivo.
I)o take rešitve ni in ne more biti nobene enostranske poti. Zanjo je treba sodelovanja Srbov in llolgarov, a ker živita v Maeedoniji oba elementa, morata oba imeti gotove pravice do nje. Ker sta pa oba elementa pomešana in se ne more dežela tako razrezati, da bi bila oba dela zadovoljna in da bi bili Mileedonci sami s tem zadovoljni, je edini izhod iz zadrege ta, da dobi dežela svojo avtonomijo, a da se obrnem vzame v jugoslovansko federacijo, v kateri morajo biti Srbi prav tako kakor Bolgari in Bolgari prav tako kakor Srbi. V taki federa« iji bi bila garancija, da bodo v Maeedoniji varovane .srbske iu bolgarske pravice, av-touomija bi pa dajala varnost, da ne more en del nadvlada vat i na škodo drugega.
Seveda bi prišlo pri tem načinu rešitve vprašanje koburške dinastije na površje. Toda če naj se jugoslovansko vprašanje reši v interesu naroda, je koburška ali pa katerakoli dinastija čisto postranska stvar in vsi dinastični problemi so radikalno rešeni, če se Jugoslovani organizirajo v republiki.
Dokler.ne spozna S. X. Z. takib resnic, bo pa za njo zaman govoriti.
Disciplinirani e na Ruskem
Iz Moskve poročajo, da je dejal Ljenin na plenarni seji centralnega izvrševalnega odbora vse-
rusktfga sovieta sledeče:
to
re nalogi sta izvršeni. Vzel t smo oblast in
jo razdelili med vse Ruse. Zdaj moramo tevršiti tretjo nalogo, to je, disciplinirati proletarijat, da bo vsa Rusija organizirana do zadnjega kota".
Ta naloga bo gotovo najtežja ed vseh. Ljenin ni povedal, da je šla vzporedno s tem, kar imenuje prvi dve nalogi boljševikov, tudt .splošna des-organizacija, katero je očividno velik del ruskega ljudstva smatral za načelo in za pravi značaj svobode. Velik kos bol j še viške ga dela je bil doslej destruktiven; ker pa masa ljudstva ni mogla šteti same zavedne in izučene socialiste, bo marsikomu težko dopovedati, da je treba tudi konstruktivnega dela in da je zidanje novega še nekoliko bolj važno, kakor podiranje starega.
Xadalje ne govori Ljenin le o organiziranju, ampak tudi o discipliniranju proletariata. S teni je torej povedano, da po Ljeninovem nazoru ta prolétariat nediscipliniran. In če označuje to za posebno nalogo boljševiške vlade, ne pa le za kak-
šno postransko delo, je s tem rečeno, da je pomanjkanje discipline spiouna prikazen.
r... Te besede načelnika krnice v HUb vlade imsu*.
zelo velik pomen. Razodevajo nam,' da je zavladala v Rusiji resnično kaotična situacija in da je morala zmedenost doseči zelo velik vrhunec. Sedaj pač ni ravno koristno filozofirati o tem, če bi bil položaj kaj boljši, če ne bi bili boljševiki izvršili svoje revolucije. Mnogo boljši skoraj gotovo ne bi bil. Najverjetneje je to, da je bila že pred to vstajo zmeda velika in najbrže je baš vsled tega bolševiška revolucija tako lahko uspela. Če je pa stvar taka, tedaj se more boljševikom mnogo odpustiti, kajti v takem položaju je bilo treba nadčloveškega dela, da se je preprečila splošna anarhija.
Moida se bo vpričo tega kdo spomnil Tro<ki-jevega apela, da naj se boljševikom ne delajo nepotrebne težave, kajti če ne ohranijo svoje oblasti, zavlada anarhija vsepovsod. Ljeninovc besede zvene sedaj kakor potrdilo tedanjih Troekijevih.
No, sedaj se pripravljajo boljševiki na (lisei-pliniranje in organizacijo. Pri tem delu šele dobe
pravo priliko,.da pokažejo svoje sposobnosti. Če se jim posreči, bo treba pošteno revidirati marsikatero prejšnje mnenje o njih.
Ljenin je sovjetu tudi prečit al brzojavko ruskega poulanika Joffa v Berlinu, ki pravi, da je nemška vlada obljubila, da ne bodo njene armade več prodirale dalje proti vzhodu in da bodo Rusom v Nemčiji podeljene pravice, kakršne imajo državljani nevtralnih držav.
» Ljenin in sovjet najbrže ne jemljeta nemške obljube za svetopisemsko resnico. Boljševiki imajo sedaj dovolj izkušenj z nemško vlado in vedo, koliko pomenijo njene slovesne besede. Ampak dokler je Rusija v takem položaju, kakršnega je slutiti |H) Ljeninovem govoru, morajo biti tudi boljševiki diplomatični, ker nimajo za proteste nobenih drugih sredstev, kakor diplomat ične note. Nedvomno je pa napovedano delo za discipli« no tudi v zvezi s podkrepitvijo ua daljni h protestov, ki postanejo še potrebni.
Centralni odbor je odobril zunanjo politiku boljševiške vlade in zaključil, da naj se vlada čim p»*ej pedviza z organiziranjem rdeče armade, da
uveljavi disciplino med delavei in uvede strožjo Kontrolo nad buri važnimi sloji.
—Kdor to čila. bi lahko mislil, da ni nameravana rdeča armada nič druzega, kakor nova polici-
j.i. Disciplinirati delavstvo z armado se glasi celo precej brutalno in diktatorično, in če bi se te besede imele vzeti tako, kaVor so bile izrečene, bi postavljale boljševike v vse drugo luč, kakor v socialistično. Z druge strani se pa zdi, da tudi bur-žvazni sloji ne delajo boljševiški vladi kaj posebne sitnosti.
- Menda pa morajo boljševiki tudi v tej stvari diplomatično govoriti. Ljenin je pri neki drugi priliki dejal, da ne bo o bodočnosti Rusije odločeval brest-litovski mir, anipak končni rezultat na zapadni fronti. Če je pa njegova sodba taka, tedaj ni zelo verjeti, da bo Rusija le z galerije gledala. kaj se godi ha zapadni fronti in z znatno gotovostjo je sklepati, da dobi rdeča armada vendar še druge naloge, kakor disciplinirsnje delavcev in kontrolo buižvazije. Zameriti pa Ljeninu gotovo ni, če ne pove dane» tega, za kar je tudi še pojutršnjem čas.
Boljševiki in zavezniki.
Odkar se je v Rusiji izv ršila zadnja, boljševi-šks revolucije, je razmerje med Rusijo in zavezniki nejasno, in odkar je podpisan brestlitovski mir, je postalo še bolj zapleteno. Vzrokov za to ni treba iskati v velikih daljavah. Boljševiška revolucija je bila marsikomu nerazumljiva in dosti je ljudi, ki še danes ne vedo, kaj naj bi z njo poee'i.
Sovjetska revolucija ni edini veliki dogodek v svetovni zgodovini, ki ima tako usodo nerazumevanja. Večje zlo je pa v tem, da se iz nerazumevanja prelahko porodi krivo razumevanje; tega se tudi v boljševiškem slučaju ni manjkalo.
Ves svet stoji pod vtiskom vojne in pod tem Vtiskom je stal tudi lani v jeseni. Pri vsakem večjem dogodku so se ljudje — dokaj naravno — vpraševali, kako bo vplival na vojno in na njen razvoj. O boljševiški revoluciji se je skoraj splošno sodilo, da bo škodovala stvari zaveznikov in koristila Nemčiji. Ker je pa sumniče-nje med človeštvom zelo razširjena lastnost, je ta sodba povzročila nadaljno misel, da je boljševiški revolucijo naročil tisti, ki je pričakoval od nje največ koristi, torej nemški kajzer. Odtod pa je bil logično le še korak do trditve, da so bili boljševiki ali pa vsaj njih voditelji podkupljeni od Nemčije.
To se ni izražalo le kot sum, anipak v mnogih slučajih so časnikarji, katerim se vestnost ne zdi posebno važna lastnost, izrekati apodiktično trditev in celo dodajali, da so se tu ali tam našli dokazi o ogromnih svotah, ki so jih baje dobili Ljenin, Trockij in drugi od nemške vlade.
Če so zavezniški državniki kaj verjeli tem
vestem ali ne, nam seveda ni znano. Očitno pa je bil nekakšen sum tudi med njimi razširjen. Povrh tega je pa naravno, da so oni polagali še večjo važnost na vprašanje, kako Ih> vsa afera vplivala na vojno, in ker niso pričakovali od nje nič dobrega zase, jim ni bila ta revolucija nič po volji.	,
Temu se je pridružilo še uvaževanjc, če bo nova vlada trajna ali ne. Že v Kerenskijevi d|)I>i ie bilo po velikih časopisih mnogo filozofiranja o ruski revoluciji. Nekateri duhoviti žurnalisti so jo primerjali z veliko francosko revolucijo in pravili, da se zgodovina ponavlja, ('gibali so le, kji-ko se bo imenoval ruski Marat, ruski Danton, ruski Rohespiere in naposled ruski Xapoleou. Po njihovih nazorih se je v Rusiji takoj prvi dan pričel ':aos, in nič druzega niso pričakovali, kakor da bo zmešnjavi sledila zmešnjava.
V resnici je v razmeroma kratkem času padel knez Lvo\y Miljukov, potem Kerenjski, in pravzaprav se ni čuditi, da so ljudje z nekakšno gotovostjo pričakovali tudi nagel padec boljševikov. Če ga na primer Llyod (leorge ni naravnost pričakoval, ga je gotovo kot mogoč slučaj jemal v poštev. Vpričo tega se ne more zavezniškim vladam preveč zameriti, če se niso podvizale s priznanjem vlade, o kateri niso vedeli, če ji ne bo v štirinajstih dneh sledila druga.
Zdaj je minilo pol leta izza boljševiške re-volucje ¡11 v tem času se je vendar marsikaj pojasnilo. O boljševiški vladi se lahko različno sodi; mi smo zadnji, ki bi podpjsali vse, kar je ukrenila. Toda za tako črno je danes vendar ne more nihče več slikati, kakor so jo slikali v začetku.
Predvsem mislimo, da je povest o nemškem podkupljenju definitivno položena med bajke. Mogočo je, da jo bodo še razširjali gotovi elementi, katerim je boljševiška vlada enako zoprna ka-¡vor jim je bila Kerenskijeva. Marsikomu je bila že revolucija sama na sebi zoprna. Jasno pa je vendar, da zelo vplivni in merodajni faktorji ne verujejo v tisto bajko. Lloyd George je dejal, «In bo po njegovem prepričanju nemški avtokraeiji na škodo, karkoli se zgodi na vzhodu. Tega 110 bi mogel reči, če bi smatral boljševike za nemške plačenike. Wilson je govoril o poštenih namenih ruskih zastopnikov ki so prišli v Brest-Litovsk; ti zastopniki so bili boljševiki.
Ali brest-litovski mir je postal dejstvo in po njem je izgledalo tako, kakor da so Rusi dezer-tirali od zaveznikov in da so boljševiki odgovorni za to. /	£
Po našem mnenju je ta sodba prepovršna. Ne bomo razmotrivali vprašanja, če je bilo modro Ji ne, da se zavezniki niso udeležili bres*-litovrkih konferenc. Da niso zaupali Nemčiji, je bilo gotovo prsv; toda v Rusiji bi se bile reči morda vendar drugače razvile, če bi bili zavezniki sledili njenemu vabilu. Xe niči ja ne bi bila tedaj imela opraviti le z ruskimi zastopniki; razkriti bi bila morala svoje splošne imperijalistične namene še bolj jasno, kakor jih je pri pogajanju 7. Rusi samimi in mogoče je, da bi bilo to povečalo avtoriteto boljševiške vlade in ji vendar omogočilo nadaljevati vojno, katere pač ni končala s takim veseljem, kakor se je nekaterim zdelo.
Sedaj je to kajpada stvar preteklosti in kar se je iz tega izleglo, to je daj 1 es dejstvo, Rusija
je stopila iz vojne. Kakor smo Že večkrat omenili, ni storila tega, ker je bila taka njena absolutna volja, ampak ker ni v svojem položaju mogla storiti nič druzega. To naše prepričanje ni enostavno mišljenje, ampak se temelji ua znamenjih, ki se m nože od dne do dne.
Kakšen pa je položaj sedaj 1 Brest-Litovski mir je res podpisan. Toda v dejanju ni tega miru. Če tudi ni na rusko-nemški fronti vojne v velikem slogu, se vendar neprenehoma vrše boji zdaj na tem, zdaj na onem kraju, ln tistega o-gromnega dobička, ki ga je Nemčija neposredno pričakovala od mirovne pogodbe, ni žela.
Njeni dnljnji cilji na vzhodu, ki so vseskozi imperialistični, so seveda drugo vprašanje. Ampak takoj je pričakovala Nemčija od ruskega miru d\a glavna uspeha: Ogromno množino živeža in prosto rabo vse svoje in avstrijske armade na zapadni fronti.
Ne ena ne druga želja se ni izpolnila v taki meri, kakor je pričakovala Nemčija. Rusija sama preveč strada, da bi mogla dajati žita in mesa Nemčiji. V ('krajini so sicer kajzeujevci vpeljali organiziran rop, toda rezultati niso taki, da bi kaj zalegli, ker se kmetje upirajo z vsemi sredstvi in p«) ponovno potrjenih vesteh rajši sežigajo žito, kakor da bi ga dali Nemcem v pest.
Kar se tiče armade, si je Nemčija gotovo nekoliko pomagala, vendar pa nikakor ne toliko, kolikor je upala. V okupiranih pokrajinah, v U-j krajini, na Finskem in na ruskem teritoriju, kamor je nemško vojaštvo prodiralo kljub breat-!;tov.-»ki pogodbi, je treba znatnega števila čet, ki ga nikakor ne sme zmanjšati, če noče riskira« (Konec na 8. strani.)
Slovensko republikansko f združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL.
IZVRftEVALNI ODBOR:
Prank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jož© Zavertnik.
NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Bcncdik, Frauk Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetie, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motzt Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew V idr ich, Stefan Zabric, Loo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, IH.)
sc
I ji
Tri
SLOVENCEM V KANZASU.
Prišel je čas, da se tudi mi zbudimo iz spanja. Slovenci v Kansasu, ki so nekdaj sloveli za posebno napredne, so zadnja leta skoraj zadremali in po drugih deželah rojaki komaj še vedo, da smo tudi mi na svetu. Toda sedanji čas je preresen za dremež; kdor ne stoji sedaj na svojem mestu in ne poseže aktivno v velike dogodke sveta, preko njega pojde doba s svojimi železnimi koraki in se ne bo brigala za njegov protest, ne za njegove tolbe.
Jugoslovansko vprašanje je na dnevnem redu. Moralo je priti tako, kajti Vsa velika evropska vprašanja so vsled vojne postala akutna. Vsa vprašanja, ki so v zvezi z bodočo ureditvijo Evrope, z bodočim mirom, z bodočim razvojem, zahtevajo rešitev. In ker je njiji rešitev neizogibna, se bodo rešila.
To je popolnoma gotovo dejstvo, ker je utemeljeno v svetovnih potrebah.
Odprto je le vprašanje: Kako se bodo rešila T
Nešteti interesi se križajo in vsi bi se radi uveljavili, vsi bi radi premagali druge. Tudi z jugoslovanskim problemom je tako. Kar bi rada dinastija Habsburg Lotriugcu, ne ugaja dinastiji Karagjorgjevič; kar želi dinastija Karagjorgjc-vič, ni všeč dinastiji Petrovič Njeguš; in po čemer stremi katerakoli dinastija, se ne vjema z interesi naroda.
Naj li ljudstvo vpričo tega ostane v kotu in molči! Če bo držalo roke križema, bodo drugi reševali njegova vprašanja, in rešili jih bodo proti ljudskim interesom. Ako hočel judstvo, da se ures-ičijo njegovi cilji, mora samo nastopiti in vzeti Tajeti svoje usode v svoje roke.
Ljudstvo v starem kraju ne stoji v kotu in
BOLETASMO ■ i
ne molči. Kljub stalno pripravljenim vislicam govori tako glasno, da je njegova volja razumljiva. Toda rsMjevs roka mu žuga neprenehoma.. V svoji strašni stiski obrača oči preko oceana, v to deželo, v kateri prebiva na tisuče njegovih članov, pa pričakuje cd njih, da izrečejo, česar ne morejo sami izreči svobodno.
Vstali so v Ameriki Slovenci v mnogih drŽavah. Zbrali so se v Slovenskem Rcpubličanskem Združenju in ono tolmači resnične zelje in zahteve vseh svobodo ljubečih Slovencev. Jugoslovanska federativna republika je njegov cilj.
Kaj pa Slovenci v Kansasu?
Marskido misli, da smo zakrnjcui avstrijani. Toda to ni resnica. Tudi mi vemo, da je Avstrija le domena ene faiuilijc, habsburške dinastije, ne predstavlja pa nobenega enotnega naroda, uo-bene geografično i^li gospodarsko potrebne forme, nobene naravne zveze naredov. In če koprne Slovenci v stari domovini sami iz ječe, na kateri se blišči napis " Avstro-Ogrska", se ne more pričakovati od nas, da bi se postavili proti njihovim aspiracijaui.
Vemo pa tudi, da si ne žele iz ene sužnosti v drugo odvisnost, ampak da hrepene po svobodi. In bilo bi nenaravno, če bi mi, živeči v ameriški republiki, bili njanj demokratični od njih. Cilj Slovencev more biti le republičanski, uvel javen v zvezi z ostalimi demokratično organiziranimi Jugoslovani.	'
Za ta cilj dela Slovensko Republičanako Združenje, in če ne bi delalo zanj, je gotovo, da bi stlačili Slovence z ostalimi Jugiwlovani vred zopet pod kakšno krono.
Mi v Kansasu pa nismo monarhjsti, lic habsburški, ne kakršnikoli. Republika je edina oblika, v kateri se more svoboda razvijati dalje do popolne zmage.
Ni pa dovolj, da smo republikanci in tiapred-njaki v srcu. S tem ne pomagamo svoji stvari in ne premagamo nasprotstva. Dela je treba iu delo kliče tudi nas.
Društvo 14Rožna Dolina" štev. 92 S. N. P. J. je zaradi tega sklenilo vzeti iniciativo za ustanovitev S. R. Z. v Kansasu in v ta namen sklicuje
KONFERENCO
v John Krekarjevo dvorano Franklin, Kans. NA t)AN 9. JUNIJA ob 3 pop.
Vse organizacije v Crawford County so val J jene, da pošljejo na to konferenco svoje zastopnike. Dobro došli bodo pa tudi delegati iz Cherokee County, če se hočejo kljub oddaljenosti udeležiti.
Upamo, da ne bo nobene organizacije v našem okraju, ki se ne bi udeležila tega sestanka. Marsikaj smo zamudili, vse pa lahko nadomestimo, čc se sedaj čvrsto lotimo dela.
Zatorej: Na svidenje dne 9. junija v Franklinu!
Sklicatelji.
SLOVENSKIM ORGANIZACIJAM V JUŽNEM ILLINOISU
Klub štev. 50 J. S. Z. je na svoji redni seji dne 12. maja adoptiral načela Slovenskega Republikanskega Združenja in sklenil podvzeti iniciativo,
da se osnuje lokalna ali okrajna orgsnizscijs zs južni Illinois
l)i je tsks orgsnizscijs v današnjih časih nujno potrebns, nam mora pritrditi vsak opazovalec dejanjskih razmer. Jugoslovansko vprašanje se rešuje in koncem te vojne ae bo rešilo — na ta ali oni način. Ako hoče ljudstvo, da se reši v njegovem interesu in po njegovih zahtevah, mora samo stati na straži iu delati v svojem ziuislu. Če ostane ljudstvo indiferentno, se bo vprašanje re -šilo, aiupak proti interesom ljudstva.
V našem delu države, kjer so slovenske naselbine majhne, pa niso razmere tako ugodne, da bi kazalo v vsaki naselbini posebej ustanoviti lokalno organizacijo. V zapadni Peunsylvauiji vidimo, kako so rešili to vprašanje v podobnih razmerah. Tam so se podporna društva in socialistični klubi v mnogih naselbinah združili v enotno lokalno organizacijo, v kateri delajo neumorno in s katero so dosegli že prav lepe uspehe.
Po tem vzoru bi se tudi mi lahko usp^š»" organizirali, če združimo društva in klube iz vsega dela države v skupno lokalno organizacijo.
Kakor rečeno, je naš klub podvzel iniciativo za to in ima v ta namen že 12 dol. 30c v blagajni. Zategadelj priporočamo vsem okoliškim društvom in kruhom, naj vsako na svoji prvi seji razmišlja in temeljito razpravlja o problemu in potem naj sporoči svoj zaključek našemu tajniku na naslov: Frank Štcmpihar, U. F. I)., 1 Box4 W. Virden, IU.
Najbolje bi bilo, da izvoli vsako društvo oziroma vsak klub takoj svoje zastopnike in nam jih naznani.
Na to vabilo pričakujemo čim hitrejši odziv^ da pridemo do potrebnega pozitivnega dela.
Simon Kaučič.
Detroit, Mich.
V nedeljo, dne 16. junija priredi tukajšnja okrajna organizacija SRZ. veselico, pri kateri bodo sodelovsla vsa slovenska društva v Dctroitu. Veselica se vrši v korist SRZ. Program bo objavljen pozneje.
Redne seje krajevne organizacije se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se vrši 26. junija ob 9 zjutraj v Delavskem Domu, E. Ferry Ave., in pozivam zastopnike društev in ostalo zavedno občinstvo, da se je udeleži v obilnem številu. ~	v
Odbor krajevne organizacije je sledeči:
XI. Izkaz prispevkov za S. R. Z.
Krajevna organizacija S. R. Z. v Winter-quarters, Utah, $9.35; krajevna organizacija v La Salle, III., $50.00; Fr. Žagar, Tcrre Haute, Ind., $2.00; krajevna organizacija v Murray, Utah, $2.50; veselo omizje, 50c; za Slovenian Review z znamkah in gotovini $4 85; krajevna organizacija v Ely, Minn., $8.50; krajevna organizacija v Eveleth, Minn., $22.00; dr. V Boj št.' 53 S. N. P. J., Collin wood, O., $4.00; krajevna organizacija v Sartell, Minn., $7.00; Bltož Ouzel, So. Burgettstown, Pa., $2.00.
Anton J. Terbovec, tajuik.
Martin Mantcny, <ajnik: Josjvlančttik,blagajnik; nadzornika: Jos. Topolak in J. Aubel.
V	okrajno blagajno so prispevala pledeČa društva: i Zveza Detroitsl^li Slovencev, štev 121. S. N. P. J., $5; štev. 123„S. S. P. Z., $5; slov. pev. dr. Ljubljanski Vrh, $5; slov. soe. klub štev. 114, $5; rojak J. Jancžič. $1. ¡. ,
Martin Mantony, tajnik.
Kraljcvaši med Jugoslovani nimajo uspeha z resnico. Zato se brez pomisleka poslužujejo na -vaduih laži. Kdor pride kaj okrog po naselbinah, sliši pogestoma trditev, da je vlada v Washingto-nu priznala krfsko deklaracijo. Ker se ponavlja ta pripovedka na različnih, med seboj oddaljenih krajih, ne more torej biti le slučajen izrodek kakšne prenapete ali prehitre domišljije, ampak oči-vidno je, da se to sistematično razširja.
Ijahko je razumeti, s kakšnim namenom se to dela. Politični šarlatani hočejo napraviti vtisk, da mora biti vsak Jugoslovan v Ameriki za Kara-gjorgjevicjevo dinastijo, ker bo sicer smatrali za nelojalnega napram Zcdinjcuim državam. Seveda računajo največ na take ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo in na take, ki premalo čitajo, pa se poteni zanašajo ne tisto, kar slišijo od drugih.
V	pričo take propagande je treba jasno povedati, da je ona trditev o krfski deklaraciji prosta laž. Absolutno nobena vlada ni priznala krfske deklaracije, pa tudi washiuirtonska ne. Č« bi imeli ljudje lc količkaj možganov v glavi, bi morali razumeti, da je tako priznanje sploh nemogoče. Vsaki vludi se lahko pošlje vsak dokument in vsakima lahko ''vzame na znanje"; to se pravi: Seznani se z dejstvom, da jc bil izdelan tak iiHak dokument. Ampak odtod do "priznanja" je zelo dolgu pot iu te ni nastopila nobena vlada. Kdor torej trdi, da ima krfska deklaracija Wilaonovo ali Lansiiigovo priznanje, je navaden lažuik.
Prav tako ne more nobena vluda ''priznati" londonskega idbora, jugoslovanske kancelarije v \Yashingtonu ali katerekoli podobne institucije. Zakaj noben tak "odbor" ali "svet" ali kakor se že imenuje, ne more dokazati, da zastopa Jugoslo-.vaiie v Avstriji; ne more jih'zastopati, ker ne morejo sami izvoliti takih odborov.
Slovensko Republičanako] Združenje ve to in zato ni nikoli zahtevalo takega priznanja. Če pa kakšna druga inštitucija o sebi trdi, da ima tako jlriziianje, tedaj se zopet nesramno laže.
Iz Kodanja poročajo: Novi finski kabinet, ki ga je sestavil bivši senator Paaskivi, sestoji iz samih pristašev Nemčije. General Manncrheiui, poveljnik bele garde je zahteval, da sprejme vlada njegovo ostavko, ker je proti germaniziranju Finske.
Iz Moskve poročajo, da Nemci grade železnico od finske meje do Pečenge na obali Mor-manska.
Iz Amsterdama poročajo: "Leipziger Zeitung' ' piše, da sta nemški kajzer in saksonski kralj izbrala princa Jurija Saksonskega za novega kralja Litve po "želji litvinskega ljudstva" (?!) Socialisti na Saksonskem kritizirajo ta korak.
Cvetko Oolar:
Roza je hodila med gredicami in petstovala sina. Rdeča in lepa je bila v iiee in oči so se ji lesketale ter gledale črez polje in črez gore, gledale so v daljno deželo in videle Filipa. Ravno sedaj je morda v mislih pri njej, spominja se sina in bele hišice ter midli na svojo obljubo. Šteje dneve in tedne, kdaj pride njegov dan, kdaj se odpelje proti domu; ves je že nepotrpežljiv, zakaj žalostno mu jc samemu v globoki jami, pod zemljo, v prahu in temi, kjer vedno groze skale nad njim, kjer se rušijo oboki
Stala je konec vrta in mislila. Počasi je stopila med gredice, kjer so se že razvili cvetovi, kjer so že cvetelc potonike. Tudi astre so že odprle tn odklenile svoje zvezdnate cvetove. "Le cve-tite, rože, ah, sedaj ima priti Filip!" Bila je srečna, zakaj pred njo je sijala zvezda pri zvezdi na zelenem polju. Srce se ji je topilo v prsih razkošne radosti, in sladkega pričakovanja gorki vali svetlega in blagega hrepenenja so jo napolnili. —
"Sedaj ima priti Filip!" Vsako jutro navsezgodaj, ko je še padla rosa izpod neba, je žc stala na pragu. Ni šc bil dan, ni se zaznavala zarja in nič se ni videlo. Cesta se je izgubljala v megli, in oko jc zastonj strmelo v belo morje.
Dopoldne je bila zopet zunaj, pogledala je na vrt, poten» pa zopet zHla proti klancu in vroče želela, da bi se prikazala znana in ljuba postava izza ovinka.
"Astre že cveto! Ali ne ve?" Pisala bi mu, ali odkar je odšel, ni dobila vesti od njega. Ni bilo pisma, ki bi ji povedalo, kod hodi Filip. Niti pozdrava ji ni poslal po drugih, po tovariših, ki so šli ž njim, iu ki so že pisali domov, da so dobili delo, a da se mislijo kmalu vrniti.
Minulo je že pol leta, kar so bili no tujem, in ves ta čas ni dobila Roza niti glasu cd svojega moža.
"Ni še tatka," je govorila sinu, "kje hidi tatek?" Morala je zopet na vrt, da bi se prepričala ,ali res cveto astre? Sedla jc k njim in mislila na moža. Še enkrat jfc preživela v duši vse minole dogodke, odkar se jc seznanila s Filipom.
Ali je bila je*sen ali zima? Ne, moralo jc biti spomladi, zakaj toliko sreče še odtakrat ni doživela in toliko cvetja ni v zimskem času. kakor ga je tedaj razcvetelo pred njenimi očmi, toliko zlatih žarkov nima zimsko solncc, kakor jih jc tedaj posijalo na njeno lice; taka svetloba gori samo spomladi, kakor je tedaj padla v njeno dušo. Filip je zidal hišico ob cesti, in ona je prišla mimo.
"To bo srečna tista, ki bo gospodinjila tukaj! Moj Bog!"
In poteni jc mislila, pogosto mislila na malo stavbo in na mladega zidarja oi> cesti .
Ali je bila jesen ali zima? No, moralo je biti spomladi, zakaj solncc je žarelo, cvetje jc bleščalo in smejale so se trate in peli so gozdovi.
Filip je prišel k njej v vas. "Glej, Roza, hišo sem si postavil, ali kaj mi bo samemu? Ko sem jo zidal, sem vedno mislil: Katera bo gospodinja v moji hiši? Iu želel sem, da bi bila Li . . . Ali hočeš?"
Iskal je njenih oči, ali njo jc bilo sram.-"Ob večerih, po delu sem bil truden, du mi je bilo vse telo kot razbito. Roke so mi bile ranjene od ostrega kamenja in vse ožgane od apna. Ali nič me ni bolelo, nič nisem čutil ran in trpljenja, kadar sem se spomnil tebe. Želja, da bi bila ti gospodinja v tej hiši, du bi bila ti moja žena, mi je dajala moči in volje, da mi niso mogle blizu težke skrbi. Ali hočeš t"
Tako jo je snubil Filip, in ona mu ni odrekla, mu ni mogla odreči. —
Prinesel ji je zlat prstan iu dejal: "Pred tremi leti sem ga že kupil in mislil: Ali bo prav Rozi? Ali sC bo podajal njenemu prstu?"
Postala je njegova žena. Ustanovila sta si dom v beli hišici in tihi mir jc objel nizki krov, kjer jc sijala sreča. Lepi so jima bili dnevi, naj je bilo zunaj solnce ali je škropil dež iz sivih oblakov; žalostnih sem* ni bilo na vedro čelo in na jasna lica.
Prišla je na konec svojih misli in se obrnila proti oknu, ker se ji jc zazdelo, da nekdo hodi po sobi. Izza vogala jc stopila Filipova sestra: "Kaj je s teboj! Žc celo Večnost hodim po hi-
F*o svetu.
Iz Inomosta je prišlo poročilo, da je bilo pri zadnjih nemirih in bojih v Pragi 2000 oseb mrtvih in ranjenih. Krvavi boji so bili tudi v Gradcu in Ljubljani, kjer so Slovenci napadli avstrijske (nemške ali madjarske) čete. Vojaki so streljali na ljudske množine in ubili ter ranili veliko število oseb. Notranji nemiri in punti so zadržali priprave za ofenzivo proti Italiji.
Iz Švice poročajo o velikem jtradanju na Hrvaškem. Šolski otroci po nekaterih krajih Avstrije zbirajo krušne drobtine za stradajoče hrvaške otroke. Iz Sarajeva so pred kratkim po-alali 48 škatel droht in na Hrvaško. Kmetje v Hercegovini so o<l Božiča dobili le štiri funte moke na osebo od vlade.
Po vesteh iz Milana so socialisti v Avstriji, organizirali velike demonstracije proti novi nemško-avstrijski pogodbi.
Poročila iz Ženeve pravijo, da jc avstrijski cesar Kari pred kratkim sprejel razne deputacije iz "zapadnih avstrijskih dežel", ki so tarnale zaradi slovanskih aspiracij in se posebno bridko pritoževale nad Jugoslovani. Po teli poročilih jc gospod Kari izjavil:
"Za bodočnost se zanašam na zvesto, neprecenljivo sodelovanje nemškega cesarstva z oziroin na interese naše monarhije. Bodite zagotovljeni, da ne bodo nikdar in na noben način prikrajšane pravice Nemcev v Avstriji."
To bi bilo Čisto lepo in nihče ne bi zameril habsburškemu gospodu takih besed, če ne bi žc iz predolge izkušnje vedeli, kaj pomenijo. Kadar govori ta gospod "o nemških pravicah", misli uh nemško hegemonijo in na predpravice nemške huržvazije in birokracije. Posebno podpirajo to mnenje še Karlove besede o "sodelovanju" Nemčije, kar bi bilo bolje povedano z besedama "nadvlada nemškega kajzerja."
Iz Stockljolma poročajo: Iljalmar Branting je te dni pojasnil v listu "Social Demokrat en", s kakšno težavo je poslal v centralne držayc spomenico zavezniških socialistov, ki jc bila sprejela v Londonu. Poskus, da bi jo nesel kurir osebno, se ni posrečil. Nato je bila spomenica poslana v šestih priporočenih pismih na naslov Sohcidc-manna in llaaseja v Berlin, Viktorja Adlerja na Dunaj, Buchiugcrja v Bndapcšto in Snkaaova ter Krikova v Sofijo.
V vsakem ovitku je bila spomenica v angleškem in francoskem jeziku, Vandtfrveldovo in Huysmnnsovo pismo in privatno pismo Braniiuga, ki se je ponudil za posredovalca, da prejme ofici-jelni cd govor.	,	'
Odgovora pa ni bilo in zdaj jc berlinski "Vonvaerts" pojasnil, da ni spomenica še danes prišla na določene naslove v Nemčijo in Avstrijo. Bolgarski socialisti so jo prejeli in tudi dali svoj odgovor.
ši in kričim, pa ti nič ne slišiš. Ali veš kaj novega?"
Roza jo jc pogledala; v njenih očeh je bilo nestrpno vprašanje.
"Markov je pisal; tam jc kot Filip. Drugi teden se vrnejo."
"Drugi teden!" Hlastno je ponovila Roza te besede: dihala je hitro in močno, kot da se je iz- » nebila velrkega bremena, in okrog usten se ji je nehote pojavil smehljal.
"Kaj ti je Roza? Zakaj se snieješ?"
Nič ni, spomnile sem se nekaj veselega, je odgovorila in zaželela, da bi bila kmalu sama. da bi se mogla sama s seboj veselfti.
"Markov je pisal, da imajo težko delo in slabo so plačani. Vsi žele, da bi bili čimprej doma."
"Ali v jamah delajo? Ali je kaj povedal o Filipu?"
"Nič druzega ni pisal, kakor to, da morajo hudo delati in da je nevarno pod zemljo. Zmeraj kakšnega ubije."
"Ubije." Roza je kar zadrhtela in prevzel jo jc brezmejen strah, da bi se njcniu kaj ne pri petilo. Hitela je v hišo, se nečesa spomnila, in zopet na cesto!
"Da bi bil že tukaj Filip! Ali drugi teden,
v pondeljek?"	•
"Ne vem, tega ni pisal. Ali si zelo vesela?"
(Dalje.)
Iz Anisteidnma poročajo: Berlinski "Vor-aacrts" piše, da se pojav ljajo nemiri 'na Krimu. V Odesi so Nemci razpustili socialistično dumo.
Človek se takim vestem že nič več ne čudi, ampak jih jemlje le na znanje. Kmalu bo dovolj, če se ba poročalo: "Sem ali sem so prišli Nemci". Da so potem izbruhnili nemiri, se bo razumelo že samo po sebi.
Državni tajnik Lansing je te dni podal sledečo važno izjavo:
"Državni tajnik želi naznaniti, da je vlada Združenih držav z velikim zanimanjem sledila razpravam in zaključkom kongresa zastopnikov zatiranih narodov iz Avstro-Ogrske, ki se je vršil meseca aprila v Rimu. Vlada toplo simpatizira z narodnimi sapi racijami za svobodo Čeho-Slovakov in Jugoslovanot."
Medtem ko za danes beležimo to vest, se zmenimo prihodnjič o njenem pomenu.
tàsm
AREC
Inteligenca In politika.
4	(Konec.)
Ako zahtevajo razmere, da ae izloči kaka politična smer iz nepolitične organizacije, je treba
to storiti nu nepolitičen način. l)a se zabrani na pr. pristop klerikalcev, ki predstavljajo najbolj konservativni element s popolnoma drugo idejno smerjo, bi zadostovala določba, da ima pristop le oni, ki smatra znanost za edino merilo vsega spoznanja. 8 to nepolitično določbo bi se izključila na nepolitičen način oua politična smer, ki dela splošnem« napredovanju največ ovir. Ker jc un-tiklerikulizem, kot boj proti klerikalni stranki, političnega zhačaja, zato nepolitična organizui ija, ako hoče biti dosledna, ne sme imeti antiklerikalizmu na svojem programu.
V okvirju tuke politične organizacije bi se najuspešnejše zbirali akademiki in tvorili tu Strokovno politične klube. V političnih klubih bi se# zbirali posamezniki, ki so prišli do gotovih politič-* nih nazorov in prepričanja. V vodstvu bi morale biti zastopane vse politične smeri dotiČne organizacije, ki bi ne smela storiti nobenega koraka, ki bi nasprotoval političnim nazorom kake zastopane politične smeri. .
Taka idealna organizacija, kakor jo imajo deloma Nemci v takozv. "Freie Studentenschuft" bi bila, oziroma je zelo prikadna, vzgojiti akade -m i čn o mladino v tolerantnosti napram tujim#nuzo-roiu in v politični strpnosti, ki je tako redka cvetka na polju našega političnega življenja,
IV. ,
Da je razširjena med inteligenco, ki bi imela predstavljati voditeljico naroda, tako zelo politična brezbarvnost, brezbrižnost in koritarstvo, je kriva tudi država, oziroma pravilnejše rečeno, oni privilegirani stanovi in razredi, ki vladajo sedaj v državi. Ker je v interesu seduj vludujočih privilegiranih, protidemokratičnih krogov, da ostane ljudstvo politično nezavedno, da ga lažje vladajo in izkoriščajo, je psihološko popolnoma uinljivo, da se v naših šolah ne podaje politična izobrazba, kajti vladajoči krogi se boje informirati mladino v političnih vprašanjih, ker b\ morali uvesti mladino tudi v nova politična stremljenja, ki so naperjena proti njim. Zato tudi ni pričakovati od njih, da bi modernizirali v tem smislu naše šolstvo. To se da uresničiti le nu gotovi stopnji de-
mokratizacije. V tem oziru so storile sodobi^ najbolj demokratične države Švica in Zedinjene države prvi korak a tem, da so uvedle v svojih šolah elementarni državljanski pouk.
Izgovor nekaterih ljudi, da je treba, predno se da ljudstvu širšo svobodo in večje pravice, počakati, da bi-v ta namen dovolj zrelo, je absuiden. Taki naivneži so podobni onemu, ki ne bi hotel zasesti kolesa, dokler se ue ne uči voziti na njem. Le svoboda uči ljudstvo svobodo pravilno rabiti.
Idealna demokratična država bodočnosti bo skrbela za politično izobrazbo svojih državljanov. Državljani se bodo vzgojili v zavesti, da je npravi-čeu le en despotizem, despotizem zdravega razumu, da vladajo v prirodi neizogibni, večinoma še neznani in nepreraČuuljivi prirodui zakoni, da je kultura produkt družabnega dela, du so po rojstvu vsi enuki, in da ima vladati le rezultat posameznih tendenc nurodu oziroma države. Moderna šola konsekventno demokratične držuve bo pripravljala mladino na politično življenje, podajala elemente ustavoznanstva, pojasnjevala smisel politike, namen strank in države. Kdaj naj se /.učne s tem poukom in v kakšni obliki, to določijo pedagogi, ki bodo morali biti veliko bolj filozofiČno in sociološko izobraženi kot so današnji.
Ker mora biti strogo demokratična država politično nevtralna in nepristrunsku, zato bo moral biti politični pouk nepristranski in radi tega samo informativen in opisovalcu. O politični vzgoji se od strani države ne more govoriti, ker ima vzgoja, oziroma mora imeti vedno gotove smeri, namen in cilj. Kolikor je raznih svetovnih, etičnih, političnih in življenskih nazorov, toliko raznih vzgoj ekstatira. Vzgojiti ob enem v aristokratiČ-nem in demokratičnem, liberalnem in socialističnem duhu i. t. d. je nemogoče in ne bi vedlo nikamor. Vzgajati se pravi, uravnati otroško in mla-deniško mišljenje in hotenje tako, da je vedno v istem smislu motivirano. Zato bo morala prepustiti moderna država, že vsled svoje nepristranosti, politično vzgajanje mladih državljanov političnim strankam, kakor je to večinoma že danes. Da se pa obvaruje mladino pred slepo avtoriteto in slepo vero v stranka rake programe, bo tvoril nepristranski politični pouk v državnih šolah zelo koristno in potrebno protitežje enostranski stran-
karski politični vzgoji. Nepristranski pouk bi se dosegel najlažje, ako bi predaval o obstoječih političnih smereh, strujah in straukah, vendo le pristaš dotične smeri in utruje ali stranke.
I^e na ta način bi se opomoglo dejstvom, da stopa mludina, ko zapusti šolske klopi, slepo in Nepremišljeno v politične stranke, ne d« bi biLa pravilno in dobro informirana o drugih strankah, da, gre v stranko, ki je ravno v modi in du je večina tukorekoč kur v rojena v stranko. Koristno pa bi bilo tu tidi za tiste, ki so obdarjeni s tako politično slepoto in gluroto, da jih ne zbudi is njih duševne lenobe niti najglasnejša fanfara in najbolj živa strankarska reklama.
Dokler pa ni dosežen ta ideal, ni za onega, ki reflektira na višjo intelektualno stopnjo in noče ostati političen analfabet ali mutec in noče veljati za koritarja, za dvorezen nož ali pa za vetr-njaku, edino sredstvo: s samoizobruzbo do političnega prepričanja. Kdor noče, da bi ga glede politične izobrazbe prekosil kak velikomestni tovarniški delavec, ki je obiskal politično šolo svoje stranke, in kdor noče biti samo ofieialen diplomiran inteligent, temveč tudi v resnici inteligent, mora poseči k politični samoizobrazbi.
Samoizobrazba se mora začeti pred vsem z teorijo. To se pravi: politično neodločena mladina ima študirati politiko v prvi vrsti kot vedo. Seznaniti se mora z posameznimi disciplinami, ki pridejo pri modernih političnih strankah v poštev, kakor so sociologija, gospodarstvo i. t. .d Pred vsem pa je treba nekoliko filozofične podlage. Ampak teorija sama ne zadošča, ker politika kot gola teorija nima nobenega smisla, temveč ga dobi še le v praksi. Praksa pa se ne da naučiti iz knjig. Treba je stopiti v politično življenje, treba je iti med stranke, na politične shode, zasledovati boj principov, čitati politične liste in zavzeti končno sam politična stališča v spornih javnih zadevah. Samo študiran je in opazovanje od daleč vodi k nadstran-karski nadutosti, breztemeljnemu kritikaterstvu, psevdoobjektivizmu in končno k indiferentnosti. Indiferentizcm, skepsa in blaziranost so zelo nečastni atributi inteligence. Odločen človek se postavi vselej in povsod, kjer se pojavi spor različnih zadev na eno ali drugo stran. V svrho doslednosti pa bo imel nazore, ideje in principe, po kate-
rih se Uo ravnal v vseh slučajih in katere bo vedno in povsod zagovarja in širil po svojih močeh. Stal bo v vrsti somišljenikov, stal bo v stranki. Stranka pa uioraimefi program, kajti drugače je izpostavljena slepomišenju, avtoritativnosti voditeljev in nedoslednim metamorfozam. Politično delovanje brez programa je tavaiije v temi uli pa zidanje palače brez načrta.
Ako hoče storiti kdo v kratki živ)jonski dobi kaj koristnega na polju javnih skupnih zadev, ki so predmet politike, se mora pripojiti dunduues I kaki politični skupini ali pu ustvariti novo politično stranko. Solopolitika je brezuspešna in nesmiselna. Mala sporna vprašanja v stranki ne smejo zadrževati ljudi, ki nočejo veljati za ptdan-tične. Saj nikjer ne stoji, da mora pogoltniti stran-kar ves program stranke. Komur nt kaj po volji ali domneva, da ima lmljšc ideje in načrte, ta ima v demokratični stranki pravico in možnost, poiskati in dobiti za svoje spremembe v programu pristaše in vplivati na člane. Politično izobražen inteligent se vpraša: katera stranka ima največ točk v programu, ki se vjemajo z mojimi interesi, nazori, idejami in ideali; ali pa: katera stranka ima največ zmožnosti in sile, korakati uspešno naprej in povzdigniti človeško kulturo na višji nivo. "Vsak človek postane takoj po rojstvu deležnik boljšega stanja človeštva, ki ga je pripravila preteklost, zato sprejema ob enem z življenjem doli nost, delati po svojih močeh za nadaljni razvoj kulture." (Bourgeoise.)
Kitajski filozof, čigar besede so napisane kot moto v začetku tega Članka, je videl svoje ideale v preteklosti, ker še ni poznal razvoja in napredka. Moderni človek stavi svoje ideale v prihou-njost. Besede, ki jih je napisal pred več kot 2000 leti, veljajo še danes za vse, ki hočejo delati "red v državi", to je, ki hočejo delovati politično. Torej: kdor hoče, da bo svetila luč nravnosti v državi, napravi red v državi; ako hoče napraviti red v državi, prej uredi domače zadeve, spopolni najprej samega sebe; ako hoče spopolniti najprej samega sebe, stori najprej svoje srce pošteno; ako hoče storiti svoje srce pošteno, naredi prej svoje mišljenje resnicoljubno; ako bo hotel narediti svoje mišljenje resnicoljubno, spopolni najprej svoje znunje.
Koroško gorovje
Od Tegoste Gore (1933 m) drži proti sevegj panoga s Tolstim Vrhom (1563 m) in Hudo Jamo (1413 m), cd Tolste Košute pa greben z Malo Košuto (1626 m) s sedlom Potokom (1413 m). Dolgo njivo (1220 m) s Pipanovim Vrhom (1441 m), s Kalniškim (1578 m) in Malim Vrhom (1265 m). Severno od Malega Viha je sedlo Šajda (1066 m), ki dela nekako zvezo z izolirano Obirsko gmoto (2141 m). I/. Bajdiš ali Vajdi.š drži črez 1860 m visoko sedlo Škrbino steza na Kopce in od tod dalje v Tržič.
Od Tolste košute Fegajo Karavanke ob koro-ško-kranjski meji še do 1469 m visokega sedla Fevče in vrhujejo v Plešivcu (1803 m), Plešovni-ku (1664 m) in Velikem Vrhu (1643 m). Od Ple šovnika, v glavnem grebenu,se odcepi panoga proti vzhodu do Virnikovega Grintavca (1658 m) in do Pristovnikovega Storžiča (1762 m), kjer se odcepi zopet nov odrastlek proti severu s Štruklovim Vrhom (1362 m), dočim se vleče prvotna panoga dalje proti severu in vrhu je v Cimpasarjevem (1551 m), Plešnikovem (1397 m) in Kristanovem Vrhu (1228 m) ter neha z Vašnikom (1169 m) pri Železni.Kapli. Južno od sedla Fevče in Stegov-nika (1694 m), gorenjega teka Kokre, 1216 m visokega Jezerskega Vrha, Pavličevega Sedla, Solčave, sedla Bistre (1258 m) in Raduhe (2065 m) pa se stikajo Karavanke tesno s sosednjimi Kamniškimi Alpami. .
Karavanke izgubijo vzhodno od Bele svojo prejšnjo veličastnost ter dosežejo le tu in tam še visokost 1800 do 1900 m. Posamer.ni grebeni so zvezani med seboj z nižjimi hribi. Poleg 1626 m visokega Velikega Vrha, preko katerega drži v Solčavo Št. lienartsko Sedlo (1330 m), sta važna Pastirkov Vrh (1534 m) in 1930 m visoka gmota Ovševa (OlševaT). Z Ovčeve se nudi obiskoval-cem razsežen razgled po Savinjskih Alpah, Ha-, vinjski, Mežki in Logarski Dolini, vidi se pa tudi Triglav in Veliki Klek. O jamah na Ovčevi se pripoveduje med ljudstvom mnogo pripovedk in pravljic; najvažnejša jama na zahodni strani je Potočnikova Jama, kjer se dobiva siga, ki jo rabi ljudstvo pod imenom "magnezija" kot zdravilo zu živino, nu vzhodni strani pa Vošovnikova Jama. Ovčeva tvori nekako zvezo Karavank s Savinjskimi Alpami, se razprostira z mnogimi raz-rastleki od zahoda proti vzhodu in prepada strmo proti jugu, dočim se znižuje polagoma proti severu, proti Koprivniskemu Jarku, ki loči Ovčevo od Pece. Na vzhodu se je držijo 1730 m visoki Ijepi Vrh, Sleme (1310 m) in sedlo Bistra (1258 m). Za sedlom Bistro se zavijejo Karavanke med potokom Bistro in Mežo proti severovzhodu do Črne in padajo polagoma proti Mkdinji, kar nam dokazujejo vedno nižji hribi; Araš (1297 ni), Stakneli Vrh (1223 m), Osekani Vrh (1175 m), Tolsti Vrh (1148 m), Bošokov Vrh (766 m), Ple-šivec (585 m) i. dr.
Južno cd sedla Bistre na Štajerskem je Ra-duha (2065 m), »d katere se odcepi proti vzhodu greben, ki vrhnje v Grebenu (1468 m), Kamenem Vrhu (1695 ra) in Travniku (1634 m), s katerim se pričenja južnoštajersko gorovje.
Vzporedno s Karavankami stojijo od Kepe do MLslinje na Štajerskem izolirani vrhovi, ki so ostanki deloma upadlega gorovja. Ti vrhovi so: Šent Kočijan (777 m), Maia Kepa (1745 m), Ma-Če (1691 m), Sinji Vrh (1580 m), V ran j ica (1465 m), bajeslovna Žingarica s Slanico (1592 m), Žo-htar (1449 m) in. Gerlovee (1842 m), južno od Bo rove I j pa Maeen (1624 m), Javoniik (1688 m), Sdičp (1*25 m »., Črni Vrh (1690 m) in Medvedova Ravna (1625 m). Obsežna je rudnata Obirska gmota z Obirjem ali Ojstrcera (2141 m), kjer je meteorološka štacija prve vrste, z Malini Obirjem (1960 m), Mnihovcem (1603 m), Bukovnikom (1536 m), Veliko Pečjo (1571 m), Staro Goro (1553 m) in Jovanom (1460 m); vzhodno je po svojem razgledu, svinčeni rudi in po pripovedkah o kralju Matjažu znana Peč (2114 m). Peč ali Peca ima dva vrha, ki sta oddaljena drug od drugega samo 5 km, Piramido ali Bistriški Vrh (2114 m) in Knjeps ali Veliko Glavo (2124 m).-Na zahodni strani Peči proti Beli sta Topi<m (1647 m) in Ojstra (1577 m), blizu Miklavca pa je 1263 ra visoki Jegartov Vrh; na severu je Tolsti Vrh (1156 m), na vzhodu ob Meži sta Potočnikov Vrh ali Gornja (1185 m) in Spodnja PecV (1037 m).
Nekdanje s Karavankami vzporedno in deloma upadlo gorovje se ne končuje ob Mislili ji z divjimi, razoranimi ali strmimi prepadi, ampak z zelenimi gozdi in alpskimi tratami porastlo, l(>96 m visoko I ršulo, ki nudi obiskovalcu za mali napor na polu duleki^cžen razgled po Dravski, Mis-linjski in Labud:-.ki Dolini. Na vrl* prijaznega hril>a in sicer ravno rw deželni meji stoji stara romarska cerkev tako, da je oltar na Štajerskem, ostali del pa na Koroškem. Severno od Uršule je Hom (1189 m) in Ojstrc (1213 m(, severovzhodno Črni Vrli (1411 m) s Proglora in Kozjakom, na jugu pa njen podaljšek Javorski Vrh (1220 m), ki se razprostira proti južno-štajerskemu mejnemu pogorju.
Doline v Karavankah so veeinoAia kratke, korit aste povprečnice ter se končujejo v Dravski podolžnici. Važnejše so: Fužinska Dolina, ki drži iz Kranjske proti Žilici, Bistriška pri Št. Jakobu, Medvedji Dol, Poden ali V Podnu, Ljubelj ali Brodi, Bajdiška, Borovniška, Belska, Kokrska, Lepenjska Remšniška in Mežka Dolina.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Madrida poročajo: Misterijozna bolezen je okužila 120,000 oseb in lotila se je tudi konjev. Kralj je še bolan in polovica ministrov je podlegla bolezni. Španci dolže Nemce, da so zanesli bolezen na suhmarinkah.
Ivan Cankar:
7 -	m.
Nedelja je bila, solnce je sijalo in Tone se je napravijal v cerkev, da bi zvonil k jutranji maši. Truden je bil in zaspan; popil je kavo, kruh je spravil v suknjo in je šel. Ko je bil na pragu," se je vrnil v izbo, ali ko je odprl duri, ni vedel več, čemu .se je vrnil.
"Kaj ne greš? Pozno je že.-"
"Zbogom, mati!"
"Če ti je slabo, Tone, ostani doma in lezi! Vse rdeče oči imaz."
"Nisem bolan . . . zbogom!"
In je hotel odpreti duri, toda vrnil se je hitro, stopil jc k postelji, potegnil je odejo z znož-jo in jo je razprostrl.
"Kaj pa delaš, Tone?"
—	Nič ni bilo, neumen sem bil! — je mislil tone. ozrl se je na brata, ki je spal mirno, in obšla ga jc globoka groza. Bratove trepalnice so bile nekoliko odprte in /skozi ozke presledke so gledale naravnost nanj bele oči.
"Zbogom, mati!"
Ko je šel, jc stopila mati na prag in je gledala za njim; tudi on se je ozrl na ovinku, zamahnil .ic z roko in jc zavil hitro na desno, na ono stran, kjer so se vzdigali iz doline pusti klanci.
Nedeljska in mirneje bila vas, v nedeljskem jutranjem solncu so se svetile hiše, se je svetila cerkev od daleč. Ljudi je srečaval poredkoma — ženske, ki so se bile napotile k maši iz daljnih hribovskih vasi in ko so šumele mimo njega v pisanih naščeperjenih nedeljskih krilih. Prišla je delala ženska z velikim molitvenikora v roki in ga je pogledala začudeno.
"Kaj nisi ti ministrant?"
Nič ni odgovoril in je šel dalje.
—	Kako bi šele izprsševali, ko bi SH po veli-
ki cesti! — si je mislil. Zdaj bi moralo pač že zvoniti in cerkovnik bo čakal. —
Skoro vesel čut ga je obšel, ko se je domislil cerkovnika. Tam pač stoji na pragu in gleda po cesti navzdol in čaka. "Presneti fant, zaspal je! Ali bi ga prijel za ušesa!" Na sredo ceste je stopil in zdaj gleda, morda je del cilo roko nad oči . . .
Kmalu ni bijo več hiš ob poti; samo tupatam še siromašna koča, pol lesena in s slamo krita, duri zaprte in okna, kakor da bi bilo znotraj vse izumrlo. Nato pa se je vzdignil klanec strmo v hrib — na poti kamenje, robide ob poti in vse-naokoli tiha, žalostna pokrajina.
Zazvonilo je k jutranji maši. Tone je postal in je< gledal doli na vas, ki je ležala v dolini bela, od rose in jutranjega solnea umita. Gledal je in breme na srcu je bilo težje.
Lepa je vas in vse je lepo na svetu, lepa je celo ta neizmerna žalostna pok najina, in on je sam in težko breme leži na srcu, ne gane se, tišči ga k tlom . . .
Romal je križem po razvoženili kolovozih, po ilovnatih stezah preko lazov, po kamenitih klancih, ki so se vzpenjali v hrib, spuščali se v dolino. Spočetka so ga žulili črevlji, ki jih ni bil vajen in jih je obul samo ob nedeljah, toda kmalu ni več čutil nog, hodil je, keder so ga nasile. Solnce se je vzpenjalo hitro, tra*gi se je sušila, zrak j ebil miren in topel.
^— Zdaj je maša pač že pri kraju! — jc mislil in je Sel počasi po neznanem samotnem klancu, ki se je bil vzdgnil iz ozke globeli. — Cerkovnik je ' zvonil sam, morda je šel pogledat gori in je videl odprte duri. Morda ga je celo poklicalo, kakor je poklicalo mene . . .Naj bo v božjem imenu! —
Težko ran je bilo, ali žalost je bila mirna, ves strah je minil.
Ob klancu so rasle visoke robide in robidnice so bile že črne in sočne. Trgal je in zobal, skoro près lad k e iti premehke so bile že jagode; ko je posegel v grm, da hi upognil težko polno vejo, se je oprasnil in kri se je prikazala na roki. Obrisal se je hitro z zelenim listom, zastudilo se mu je in šel je dalje.
Med lazi je bila živa meja iz samega leščev-ja. Stopil je s poti in je odgrnil veliko zeleno listje. Toda lešniki so bili večjidel še melfki in se niso dali robkati; robke so bile se zelene in sočne.
Od daleč je zapelo nerazločno, zatrepetalo je v zraku.
—Zdaj je že blagoslov, ljudje že vstajajo. —
Zabolelo gn je in ni pomislil nič in se je vrnil.
—	Če me vprašajo, zakaj nisem šel k maši, pa povem vse po vrsti, naj se zgodi karkoli.
—	Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem pač storil? —
Toda zasvetilo se je samo in je švignilo mimo.
—	Naj se zgodi karkoli, zdaj je že itak vse izgubljeno.
Spomnil se jc na kosilo. Zdaj že diši v kuhinji in niati stoji pred ognjiščem; v cerkev ne more, zato ker nima obleke; stoji pred ognjiščem, naočnike globoko na nosu, v rokah molitvenik. In izza naočnikov kapajo solze, Bog vedi râkaj...
Vračat se je in je bil že na hribu, odkode rse je videlo po dolini. Tam doli se je svetila velika cesta, kakor črna procesija se je rilo skozi vas in še onostran vnsi so se pomikale črne gruče skozi dolino; od daleč se je videlo, kakor da bi stalne mirno, samo včasi se je zasvetilo nekaj belega v solncu, svetla židana ruta.
Tone je zavil naravnost po stezah preko polja, da bi ne srečaval ljudi. Črevlji so bili mokri in blat ni, tudi na obleki se mu je poznalo, da ni bil v cerkvi, in roke in ustnice so bile črne od robidnic.
Že je bil blizu doma, preskočil jc plot in je šel preko vrta. Po stezi za plotom je prišel nedeljsko oblečen fant, postal je in je zaklieal: "Potepal si se!" Tone se ni ozrl in je stopil v vežo.
Bilo je že blizu poldne, mati je čakala.
44Kakšen pa si, Tone? Kod si hodil?" *
"Potepal sem se!" je odgovoril Tone in mati se je začudila.
"Kaj nisi bil pri maši?"
"Nisem bil. Zunaj sem bil, v lazih." ,
Mati ga je pogledala in se je prestrašila. Videla je, da je bolan, in opazila je celo, da se mu noge tresejo. Ko jc sedel za mizo, je bil majhen in ubog, kakor ga še ni videla. Tone jc bil droben is slaboten, samo glava je bila nenaravno debela — čelo visoko in zelo vzbočeuo, lica zabuhla, si-ve harve, oči so bile velike in so se svetile v Čudni sivi luči. Nikol ni bil Tone vesel, oči so gledale resno in srepo iz mladega obraza, tudi njegove besede so bile kakor besede starca in celo glas njegov je bil globok.
Mati se je prestrašila in srce se ji je stisnilo v nerazumljivi bolečin. Pred leti nekoč je bil dejal zdravnik, da je Tone bolan, in ni mu verjela. Ali zdaj se je srečal njen plašni pogled s are-pim njegovim in vsa je vztrepetala.
"Štruklje sem ti skuhala danes, zato ker si bolan."
Tone se je razveselil štrukljev, toda mati ne mu je zasmilila.
— Glej, tako je skrl>ela vse dopoldne, mislila je name. Bog vedi, kje je dobila denarja, da je skuhala Štruklje. In da sem bolan, milil
"Po kosilu pa ležeš, Tone; ves slab si in oči imaš vse rdeče. "
Tudi Tone sam jc začutil, da je truden in da bi spal . . . lepo zstisnil oči, in vse bi minilo, nič misli več, ne strahu.	,
(Dalje prihodnjič.)
TVf t vrt. • i »«t •
PROL
PROLETAREC
UST ZA INTEKB8B DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
—- Lastnik in IsdajaUlj: - ,
Jugaslavanska delavska liskavaa dražba v (hifago, Illinois.
Naročnina: /u Ameriko $:' (M) 7.a celo leto, $1.00 za pol leta. Za Kvropo i 10 iu celo lato, $1.26 za pol let«.
Oglasi po dogovora. Pri spremembi bivaliMS je poleg, novega naznaniti tudi stari aaslov.
Glasilo ilavtmk« •rfaaisacija JujmL — mm ulitlicn« ivttf v Ameriki. —
V»« pritožbe glede nerednega pošiljanju liata in drugih ncrednosti, je pošiljati predsedniku druibe Fr. Udov »th, 1844 So. Racina Ara., Chicago, lil.
PROLETARIAN
Ovatd and published »vtry Tuesday by
South Slavic Workmen's Pub. Ct.. Cbicago. Illinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 u year, $1.25 for half yeur.	-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC
«OOS W. 31. STSEET, CHICAGO. ILLINOIS
MEHIKA IN KUBA.
Med Mehiko in Kubo so se po ostrili diplouialiciu odnosaji, iu položaj ui baš m šahi. Situacijo osvetljujejo sledeče vesti:
Mexico City, %lo. maja. — Mehika je pretrgala diplomatique stike s Kubo. v'est je uradno potrjena v mehiškem vojnem department u. Mehiški poslanik v Havani je odpoklican in kubanski poslanik je odšel domov. Zunanji minister Aguilar je pojasnil zadevo s teiu, da je Kuba, odkar se nahaja V vojni z Nemčijo, u-veljavila naredbe, ki so proti interesom Mehike.
Washington,*26. maja. — Vladni krogi sodijo, da je akcija Mehike z nepričakovanim suspendiranjem diplomatičnih stikov s Kubo naperjena indirektno proti Združenim državam. V državnem department u vedo, da niso odno-šaji z Mehiko ravno najboljši odkar so Združene države v vojni, in sicer prvič vsled tega, ker Mehika ne dobi toliko sladkorja in drugega blaga, kolikor bi rada, in drugič, ker je nevtralnost Mehike z aktivno nemško propagando v zelo sumljivi luči.
Kuba je zaveznica Amerike in Združene države ne bodo pripustile sovražnosti od strani Mehike, kar mehiška vlada dobro ve. Te od noša je je poostril dogodek, ki se je pred kratkim pripetil v Havani. Mehiški poslanik Fnbela na potu v Argentinijo je bil zadržan v MavaVii in kubanski carinski uradnik mu je odvzel gotove listine, katere 11111 je pozneje vrnil. Mehiška vlada se je čutila vsled tega razžaljena in menda misli, da se je preiskava izvršila z vednostjo vlade Združenih držav, oziroma jo drži odgovorno za dogodek.
Stvar je kočljiva. V slučaju, da namerava Carratiza kakšne re-presalije napram Kubi, bo naletel na odpor v Združenih državah. Amerika kontrolira plovbo v Me-hikanskem zalivu in z Anglijo vred dobavlja petrolej iz Mehike. Petrolej je neobhodno potreben za mornarico in vsaka omejitev ali ovira od strani Mehike v izvozu petroleja ima lahko resne posledice. Nemci so zelo aktivni v Mehiki in razume se, da bi nemška vlada storila vse, da nahuj-ska MehiČane proti Združenim državam.
Ženske politične pravice.

REC
Vojni tajpnik Baker je podal formalno izjavo glede odredbe generala Crowderja, ki so jih listi prinesli pod naslovom 44 delat i ali
v armado," v kateri pravi, da niso bile izdane z namenom, da se izpremene delavske razmere.
Vojni tajnik pravi, da vojni department ne namerava zadeti delavstva z vojaškimi odredbami.
'Opozorili so me," pravi vojni tajnik Baker, "da lahko nastane nesporazum radi odredb, ki jih je izdal vrhovni profos in se nanašajo na osebe, ki so zaposlene v manj potrebnih industrijah. Nekateri mislijo, da je to začetek regulacij, ki se tičejo delavstva. Želim povedati, da nima ta regulacija nič opraviti z delavstvom. I>epartment nima namena, da s* vmešava z vojaškimi odredbami v delavska vprašanja. Edini namen je, da daje nabornim komisijam navodiln, kako je treba tolmačiti zakon pri oprostitvi od vojaške jdužbe in pri premestitvi v druge naborne razrede.
Ženske imajo še malo politične
moči. Politična moč omogočuje, da se vodijo in informirajo postavne zadeve človettke druibe in določa razmerje med človeškimi bitji, bodisi med posamezniki ali med njimi in družbo. Brezpravna ¿ena je prepuščena 11a milost zakonom, katerih ni nikdar skleni-na. Osebni oziri lahko vplivajo na gotove može, da so človekoljubni napram gotovim ženam, toda po takih možeh sprejeti zakoni ne preprečijo, da bi drugi možje ne bili ženskam nenaklonjeni in krivični. Pošten ¡11 plemenit mož bo vedno pravičen v svojem ravnanju do žensk, neoziraje se na postavo. Toda mož, ki ni pravičen iu plemenit, bo v svojem ravnanju do žensk vedno ostajal v me jah zakonov. V nekaterih drža vab, kjer so ženske politično brezpravne, je oče edini lastnik otroka. On da lahko odstraniti nerojenega otroka. Samo matere v zakonski zvezi rojenih otrok imajo pravico do svojih potomcev iu sicer ako jih oče ne .zahteva. V nekaterih državah ženske sploh ne smejo imeli posestva; ženina pla ča spada po zakonu očetu, oziroma soprogu. Zakoni o dovolje vanju starosti so sicer mutasti, a so obenem težka obtožb« po 1110 želi sprejetih zakonov. Žene naj se udeležujejo socialnih zadev v življenju. One sedaj sicer niso osamljene iu ločene od ostalega sveta, toda kjer molče napram zakonom vladajoče družbe, so zakoni napram njim nepravični ¡11 neopravičeni. Delavca naše postave malo varujejo, a to po njegovi lastni krivdi, se manj pa branijo politično breznravni razred človeške družbe. Že zdavnaj preden so se pokazali zasužnjevalni pojavi naših zakonodaj, so ženske trpele velike krivice pod postavami, katere so sprejeli možie. Spolno nasprotstvo odseva iz državnih zakonov in mestnih ordi-nanc v naših kakor tudi v drugih državah, kjer vladajo možje. Izvor teh pojavov sega daleč nazaj v zgodovino človeštva. Najsi so bili vzroki ti ali oni, vemo, da je to nečedno dejstvo, katero je treba odpraviti.
Žena je socialno bitje. Prvotno |n naravno je to socialno bitje večje veljave kot pa mož. Po naravi ima mati v svoji primitivnosti skrb ¿11 prvi interes za svojega otroka. Primitivni mož je individualist in njegovi interesi so osredotočeni v prvi vrsti na samem sebi. Kakršnokoli socialno zavest mož že ima, si jo je pridobil potom izkušenj. Ker imajo žene nekoliko prednosti pred možmi zaradi spolnih ozirov, ne bo težko razumeti, zakaj kažejo žene v svojih organizacijah močno socialno zavest. Ko so svoj čas v New Or-leansu možje propadli pri volitvah za napeljavo novega vodovoda, so bile ženske tisti fa'ktor, ki jedosegel razpis novih volitev ter je tudi zmagal. Sedanji mestni vodovod je nekakšen spomenik ženske zavesti; on zmanjšuje umrljivost ljudi za več sto odstotkov.
Žene, matere, vedo koliko stane človeško življenje, in tega ne more noben mož dovolj visoko ceniti. Velevažna vprašanja o zdravstvenem stanju ljudstva, o varnosti žensk pri njih delu in. o pravicah otrok vzbujajo pozornost vedno večjega števila žen. Socialna zavest žene ni kakršen produkt domišljije, ampak je vele važno dejstvo.
Poleg vsega tega je še druga, važnejša faza tega vprašanja. Prehod od priprostega rokodelstva k modernim strojem je prisilil delavce, da so sledili temu prehodu v nov sistem proizvajanja in razpečavanja (produkcije in distribucije). Žene so vedno iz vrševale svoj delež svetovnega dela iri današnji delavski razred obstaja iz mož in žen. V vsakem slučaju, kjer je mož — delavec, žrtvovan in izkoriščan, trpi žena — delavka ravno toliko; na drugi strani pa sega njeno gorje Se više: »joga gospodarska odvisnost jo sili, da se prodaja. Pred temi groz nimi razmerami ženskega življenja se zastor nikdar ne dvigne in človeška družba nima pravega pojma o globokosti te grozne tragedije. flospodarska zagotovljenost in neodvisnost sta edini rešiteljici ženstva. Bodisi za ženo kot mezdno delavko, bodisi «kort socialno sobitje moža je politična moč velevažno orožje v boju za pravičnost in dostojne življen>ike razmere.
MoŽ utemeljuje svojo volilno
pravico na podlagi naravnih pravic do vlade samega sebe. Vsak dokaz v prilog volilne pravice je obenem tudi dokaz za žensko enako volilno pravico. Mož in žena imata več skupnih svojstev kot člena istega človeškega plemena, kakor pa različnosti v spolu. Ako ae zatorej ženi odreka volilna pravica zaradi njenega spola} pomeni to toliko, da se ji odreka pravica imenovati se človeško bit je. Nasprotno pa je ravno ti*ta razlika, ki oksistira med možem in ženo, najmočnejši argument v prilog ženske volilne pravice. Ako se dovoli volilna pravica ženi, ne bo uioi s tem nič prikrajšan v svojih opravičenih pravicati. Ako se dovoli ženi vstop v politično areno, bo s tem odstranjena moška nadvlada, ki je škodljiva možu samemu, <ker rodi tiranstvo iu oniogočuje krivičnost do žene Pravičnost za ženo ne pomeni J<ri vice za moža. Naši skupni i nt e res; kot človeška bitja, in naša razlika kot mož in žena, vse to zahteva politično moč in socialne pravice ravno talko za žeuo kakor /.a uioža.
Naša želja je, da se stori konec sedanjemu kapitalističnemu sistemu, a triuinf delavskega razreda ne bo nikoli mogoč brez združenih sil mož in žena, ki so zainteresirani v tem velikem boju. Mi ne zahtevamo odstranitve kapitalizma zaradi krivičnega po stopanja enega ali drugega posameznega kapitalista in tudi ne iz sovraštva, ki bi ga utegnili imeti do posameznikov v kapitalističnem razredu, ampak zaradi napredka človeštva, iu že nujna cv hranitev druibe same zahteva, da se strmoglavi sistem privatne lastnine ter na njega mesto postavi delavski razred kot lastnik vseh za življenje potrebnih produkcij skih sredstev. Socialni problerii morejo biti pravilno in uspešno rešeni le, ako bodo delali možje in žene z roko v roki za njih rešitev. Vprašanje, ki se tiče ženske volilne brezpravnosti in kako priti do ženske volilne pravice, je pr-vo. Katerih sredstev naj se poslužujemo, da doseže žena to? Kakor konstitucija govori, ima kongres in postavodajalci posameznih držav pravico odločevati, kdo naj voli in kdo ne. Iz dveh vzrokov bo kapitalistični razred prisiljen prej ali slej dovoliti žensko volilno pravico, kjer je še ni. Prvi je ta, da bo vladajoči kap it a lističpi razred iz gospodarskih o-zirov dovolil volilno pravico ženam svojega razreda v upanju, da ga 'bo to vzdržalo še naprej na površju vlade ter niu varovalo gospodarske interese. Kastoča ženska zavednost bo prej ali sl«j tako vplivna, da ne bo mogel niti kongres niti zakonodaje posame*-nih držav še naprej odrekati vo-Jilno pravico ženam.
Neprestana paznost in delavnost v prilog popolne in neomejene ženske volilne pravice je najboljše jamstvo proti omejeni volilni pravici, katero bo vladajoči kapitalistični razred hotel klica ti na pomoč, da ga reši gotove smrti. Naša prva dolžnost je, Ja ustvarimo tako javno mnenje, ki bo prijavno ženski volilni pravici. Naš program naj vedno dela iu stremi v tej smeri, tozadevno podrobno delo pa naj vrši stranka potom svojih ženskih odsekov, ka terim naj pomaga vse strankino članstvo. Žene iščejo politične ino či v brezpravnem razredu samem. Vladajoči razred ne pripozna žene kot političnega faktorja v človeški družbi. Vsekakor pa imajo politično brezpravne ženske da-,nes vsaj eno zavetišče, kjer imajo moč posegati v javno življenje, *to je pristojbine plačujoče članstvo socialistične stranke. V tej politični organizaciji imajo Ženske svoj glijs v določanju in for-miliranju programa te politične ,stranke, ki je edina stranka, ki pripozna fundamentalno pravico žene in jo tudi izvaja. Glasovanje za žensko volilno pravico je gin-sovanje za osvoboditev polovice človeškega rodu. Z glasovnico v ro/kah je žena — delavka oborožena z enakim orožjem kakor njen brat mezdni delavec. Glasovnica v rokah matere omogočuje abolj-šanje razmer za njene otroke. Nikakor ni opravičena trditev, da bi žene ne znale prav uporabiti volilne pravice. Ako priznamo, da je žena ravno tako dobra učiteljica, ravno tako dobra in uspešna delavka itd. kakor mož, potem mo-
A. Stobi:
Delavski problemi in organizacije.
Od prvega počet ka strojnega o-brata v kapitalističnem podjetni-
vega pritiska tehnike. To kar je on podal v naročaj kapitalizmu, je
itvu angleških predilnic, kjer je	danes strok. organizacijam nera-
razburjeno in neuko delavstvo v	zumljivo in radi tega tudi po vsem
strahu za svojo eksistenco pričelo	socialist{¿neru časopisju taiko zelo
uničevati nedolžne stroje iu hotelo	ruzupito. A vendar ni ta mož nič
na ta načln prisiliti podjetnika, da se vrne zopet k primitivnemu ničnemu delu, pa do danes, ko je strojni obrat že skoro vsa podjetja osvojil, niso ponehali oglašati se sem in glasovi reakcionarnega delavstva, da je stroj njih pogl-bclj.
Ta glas pa ne čujenio le iz vrst nazadnjaških delavcev ali iz krajev nekulturnih odnošajev, temveč dostikrat — premnogokrat prihajajo si i ena naziranja ravno i nnaročja strokovnih ali ¡zobca ževalnih organizacij. Močne organizacije iz pretežno i ud ust rijalnili kraje v, ki so iz preizkušnje in poučevanja delavskega problema pravočasno izpoznale prednosti strojnega obrata i nnemožnost in ne-■..'igel upirati se tehničnemu napredku, nimajo zadosti vpliva na slabejše in po neiuudstrijalnili krajih razstrešene strokovne organizacije, da bi jih vedno in povsod zadostno branile pred podjetniškim terorizmom in pred lastnimi nazadnjaškimi koraki, oziroma nimajo toliko obsežnega delokroga, da bi jim bilo mogoče doseči popolnoma enako postopanje vseh organizaeij.
V strokovnih organizacijah C posebno pri nas), kjer bi imela biti zibeljka moderno-obratnega naziranja, kakor je to v organizacijah modernega podjetništva, je najti nasprotno, po krivdi nepravilno organiziranega in gojenega duha in nesistematičnega vpošte vanja tehničkega napredka v zelo mnogih slučajih naravnost proti narodnogospodarska naziranja in mišljenja. Te pogreške in to neuko in neznanstveno obzorje dot ičnih strokovnih organizacij izrablja kapitalistično podjetništvo v največjo škodo ne le organizacij, temveč vsega delavstva — seveda v prvi vrsti neorganiziranega.
Prva f«krb vsake strokovne organ izasi je mora torej biti, da je tajništvo kakor vodstvo najskrb-fieje izbrano in da to v prvi vrsti goji v organizaciji pouk o tehnično obratnem napredku in zasleduje z največjo pažnjo odvisnost delovnega efekta od vsake nove ob-
druzega zakrivil, kakor da ui plaval proti toku kapitalističnega razvoja, temveč ž njim. Da ne bi on prodal kapitalizmu te principe ali, vsaj do danes, te teoretične poizkuse, ki vsebujejo odpravo vsakega zgubijanja delavne energije* ), našel bi se kdo drugi, ki bi vzel v roke uro ali kinoaparat in natančno precenil in potem po gotovem tarifu pla<%! efektivno delo.
Vse to Je bilo treba omeniti, ker so ravno naše strokovne orga-uizaeije premalo dostopne ali nezmožne znanstvenemu presojanju vsake obrat no-tehnične preosnove ¡11 prelahkbmiselno in premalo objektivno presojajo efektivno vfed-uost moderno tehničnega pouka in gojitve naprednega naziranja... Iz naših strokovnih organizacij mora vstajati duh modernega mišljenja in stopnjujočega napredka, ne smejo pa biti torišče vsakovrstnih neekonomičnih delovnih problemu v%
To prav gotovo ni nikaka lahkomiselna obdolžite v, temveč utemeljujem jo lahko h konkretnimi izkušnjami. Spoznal sem strokovno organizacijo, v kateri so bili včlanjeni ¡11 so nemoteno živeli delavci, *ki so delali po naj razno vrst ne j-šil» delavnih redih. Poleg 9 in 10 se je našel tudi 11 urni delavni dan, poleg po dogovorih fiksiranega delovnega časa je bil v veljavi tudi drugi, samovoljno po podjetni ku odmerjeni. Poleg akorda — mezdna plača, in poleg te — plača na uro. Akordanti, člani strokov nili organizaeij, so svoje lastno najete pomagače, včlanjene v isti organizaciji, dosti slabe je plačevali in dosti strože izrabljali, kot najstrožji podjetnik. I11 vse to jc v isti organizaciji organizirano, vse to naj nam predstavlja »»rganizirano zaščito enega delavskega problema.
Lahko se mi pri tem ugovarja, da je organizacijam danes še neino goče doseči popolnoma izenačene
delovne pogoje. To priznam in sem tudi prepričan, da najdemo v najbolj razvitih organizacijah ulične slučaje. A nekaj druzega je, kar
ratne preosnove in ne, da bi se « «nora vsaka organizacija najsvest-priori postavilo proti vsaki novi »^j«* vpoštevati. To je, da ščiti pri uredbi.	vsaki priliki in v vseh slučajih le
Popolnoma neekonomično za ,Movni Problem, katerega je pri-materijelno stališče delavca in po-|*nnln najboljšim. Ce je prišla da-polnoma škodljivo za gospodarsko! tio prepričanja, da je akordno okrepitev delavskega razreda l.i (lel(> Vodljivo delavčevi moči in bilo stališče aprioristrčnega zani-kavanja narodno gospodarske vrednosti kake obratu») tehnične
organizacijinim principom, potein mora biti prva naloga zastopni kov organizacijskih interesov, da moderne preo?move ali neprizna-|)'edno in najstrasUieJe propagira nja efektivno boljšega vpliva te1 J° za plačano na uro. preosnove na delavčevo delovno moč in njegovo učinsko sposobnost. Pa tudi če se porode te preosnove iz jasnega kapitalističnega
O škodljivosti akordnega dela se je že toliko govorilo, da bi bila vsaka beseda na tem mestu odveč. Znano je, da jo akordno delo v pritiska, mora organizacija p reso-j največjo korist delodajalcu — to-jati ta novi položaj le iz narodno- rej ne more biti ob enem tudi v ko-gospodarske in efektivno učinske r,st delojemalcu. Tudi premijski vrednosti; ne sme pa nikdar iz ta- sistem ne odgovarja interesom de-kega novega položaja inkati fiktiv-j lavčevega blagostanja, temveč po-nih vrednosti, katere ne more ni-|daja le fiktivne veličine delavcu, kdar priznati ne moderno razvit ra ! katerega s tem zaslepljevanjem zum naprednega delavstva in tudi.delodajalci* premoti ocenjevati
ne najponiznejsi in kompromisom vdani del kapitalističnega podjetništva.
Tehnika — in bas ta je glavni
vrednost izvršenega dela. Deutseh je ravno ta sistem v največjem e lekiroteliničk. podjetju v Avstriji, katero tudi jaz kot njen nastav-
pritiwk vsemu modernemu razvojni,jenec natačno P™»nm, preštudi-družbe in procvitu narodnega go- ral in Pri«01 do zaključka, prizna
spodarstva — ne poznn nobenih zadržkov — tudi ne naivnega ali nazadnjaškega naziranja poedinih kategorij delavstva. Ona gre dalje brezobzirno, ni jezu in ni umetne ga zadržka, tudi čez trupla trpinov. To je resnica, katero mora ta ko praksa kakor teorija priznati. In po tej poti moramo tudi mi da I je, moramo, ako ne riskiramo pro-padanja.
Tudi mož kakor F. Taylor*) je naravna posledica tega nezadržlji-
*) Sistem Taylor obstoji na najskrajnejši način potom delitve dela dvigniti rutino posameznika in tako do največje produktivitete dvignili delo. lTrcd.
lami mož in žen bomo dosegli zboljšanje zakonitim potoni ter pospešili . pri hod dneva za prellst roj vsega soeialncga reda.
Viteštvo in spolni oziri pretek-ramo priznati, da bo ravno takojlosti se morajo umakniti pravic-dobra volilka. Le 7. združenimi si-lnosti in bratstvu bodočnosti.
nega tudi od vodstva tega podjetja, da je ta sistem največje koristi procvitu •kapitalističnega podjetja.	.
Tudi vse druge varijante akordnega in premijskega sistema temelje na enem in istem delovnem problemu — izsiliti iz delavca pri najmanjši relativni plači, največji delovni učinek ali po trditvi nasprotne strani, plačati visoke mezde pri najmanjših proizvajalnih stroških.
Ta problem je torej škodljiv delavčevi eneržiji in naloga organizacije je,d a ta problem osvetli svojim članom po njegovi efektivni
*) To se ni nikak sistem, kakor se običajno trdi, temveč le poizkus v nekaterih p»>djetih, ker ta princip ni sistematično izpeljan v goloveni obsegu industrije aH v gotovem, celotnem delu kakega podjetniškega oddelka. Pa o tem v posebnem članku, ker bi danes predaleč peljalo.
vrednosti in ga z vso silo izstrebi i z njih okvira.	4
Odgovoriti mi je sedaj na vprašanje, katerega delovnega problema se mora vsaka organizacija o-prijeti in ga kopaekventno zastopati v vseli slučajih in v vsakem času. Tu naletimo seveda na velike ležkoče,katerih danefs še ne moremo v najboljšo korist delavčevega interesa odstraniti.
Kot tehnik bi se oprijel realnega principa, da merim učinek delavčevega p(i»l o vanja in plačaru delo cele delavne dobe po efektivni vrednosti. Ako vzamem posameznega delavca in zasledujem intenzivno vse njegove kretnje, dviganje ,tekanje, pavze lahko izračunam, koliko sekundnih mkg mi predstavlja njegovo del/». To di-fereneiranje vsake najmanjše faze iu integriranja celot nega uspeha bi bil uapruvičnejši ključ zaslužka.
Ker smo danes deloma se preslabi, da bi mogli doseči to pre-osnovo delavskega zaslužku, deloma pa tudi v tehniki nismo dosegli točke, da bi s primernimi sredstvi in po najpriniitivnejši poti nezmotljivo izmerili učinek odmerjene delovne dobe, treba nam je slediti približevalnemu postopanju, katero kolikor mogoče vpošteva zaslužek delavca in prodajalno vrednost dela.
Tej zahtevi odgovarja v skoro vseli slučajih iu v najprimernejši obliki plačevanje zaslužka ua uro. Tu ima strokovna organizaei-ja zopet naloge, katere mora rešiti in za katere skrbeti in jih presojati je njena prva dolžnost.
Obseg dela, izvršenega v gotovi dobi, recimo eni uri delovnega časa, ni težko fiksirati, tudi ne za različno kvalifikaeijo |h»c-dinih delavcev za uvrščen je v različne tarifne razrede. Kavno tako pa tudi ni težko preceniti prodajalne cene, predstavljajoče blagovno ali prostorno vrednost izvršenega dela. Natančna presoja ¡11 stvarna ocena teh dveh rezultat zasigurirajo najbližji do-ako ne ravno do idealnega delov-čevega dela. Po tej poti pridemo, ako ne ravno do idealnega delavnega problema, vsaj tako blizu, kolikor nam je pri današnjih razmerah mogoče.
S tem stvarnim in preudarnim zasledovanjem delavčevih interesov stopa vsaka organizacija edino pravo pot po svojega bistvenega poslovanja in pa na drugi strani pot, kateri mora tudi nasprotnik delavčevih in terenov, podjetnik, hote ali nehote, prisiljen slediti.
To konsekvontno zasledovanje, hoj pravil ne jšega delovnega problema dviga v prvi vrsti produktivnost delavstva, ker ga ne oja-čuje le fizično z boljšimi delovnim razmerami, temveč tudi duševno z boljšim razumevanjem izvršenega dela in z vernejšim ugloblje-njem v ' znanstveno premišljevanje smotra dela in odvisnosti svetovne produktivnosti od istega.
Produktivnost delavstva pa ni dvigniti le potom boljšega materialnega položaja tega razreda, temveč tudi potom • boljšega in smotronega izrabljanja delavčevega prostega časa. Delavec, ki v svojem.prostem času z vnemo in veseljem zasleduje literaturo, splošno narodnogospodarska v-prašanja, politiko' in drugu ne ravno v njegov delokrog spadajoča vprašanja, se vrne na delo krepkejši, s čilejšim in obširnejšim zakladom fizične in duševne eneržije in inteligenco. Dela z večjim veseljem in večjo pazljivostjo, z večjim naporom svoje moči in volje.
To je orgamizacije najbolj zaslužno delo. Ne le neorganizirane delavce naj lovi organizacija, ampak iz organiziranega delavca naj napravi organizacija človek,t, njemu samemu zadoščujočega in človeški družbi vrlega sotrudnika.
Z žalostjo se spominjam shoda neke strokovne organizacije v pretečenem letu. Razpravljalo se je o pomenu strokovnih in političnih organizaeij. Vstal je so-drug, ne navadni član organizacije, temveč bivši predsednik te organizacije in rohnel proti z 1-htevam, katere se stavijo sodru-gom. Ne da bi bilo kake posebno opozicije, je razlagal, da ni po-trobno čitati delavcu različnih listov, ni potrebno jih siliti v politično organizacijo, rohnel proti
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Jugoslovensko pitanje i socijalna demokracija.)
I.
Aneksija Boaaie i Hcrcegoviuc, ositn što je izsevala tešku interimeijonalnu križu, pokrenula je i mnoga pitanju. Naročita je jugoslavensko pila* nje postalo pitanjem prvoga reda. Austro-l gar-hka bol u je od toga časa na fkutnoj jugoslaven-skoj bolesti u svojoj nutarnjoj politiei, dok je u ia-vanjakoj politiei za pravo tim svojim djelom zadala smrtni udarac postoječem status tjuo na Balkanu. J ugosla vensko pitanje ni je naime samo pitanje Austro-Ugarske, nego i pitanje balkansko, a aneksi join Boune i Hereegovine pot v rd jen je bio princip ravnoteže, koliko u pogledu nacijonalno-državnog života jugoslavenskog elementa, toliko i i gledom na opči položaj na Balkanu. Aneksija Bosne i Hercegovine morala je dakle neminovno izazvati svakojake promjene.	•
Državniei Au.stro-lTgarske bili au drugoga mnijenja. Oni au držali, da je aneksijotu Bosne i Hercegovine cijela stvar riješena, pak nikomu nista i mirna Bosna. Niti je Auatro-Ugarska izvela ikakove promjene u svojoj uu train jo j politiei, a niti u izvanjskoj. Sve je ostalo pri starom.
U takovoj situaciji zateka o je Auatro-Ugar* sku balkanski rat, balkansko-jugoslavenska bur-žoaska revolucija. I jugoslavensko pitanje počelo se rjeaavati vlastitom snagom bez Austro-Ugar-ike i protiv Austro-Ugarske. S feudalnom i reak-cijonarnom Turskom poražena je ujedno i austro-ngaraka politika konzerviranja odnošaja na ju« goistoku Evrope. Aust ro-Ugarska doživjela je dakle balkanskim ratom poraz, koji je medjutim danas još u toliko djelotničan, jer je buduenosti ustavljeno,' da riješi jugoslavensko pitanje, u koliko ono zjihvača i unutar Austro-Ucarske. Ka-1tvo če to riješenje biti, danas je več izvan svake dvojbe. Riješenje če biti u znaku demokracije i ujedlnjenja Jugoslavena, samo je još pitanje, kako če kraj toga proči Austro-l garska. Početak rješavanja jugoslavenskog problema na način, kako se to dogodilo balkanskim ratom, pokazuje, da su se šanse Austro-Ugarske znatno pogoršale.
II.
Aneksija Bosne i Hercegovine izsevala je u socijalisličkoni jugoslavenskom pok ret u nove ori-jentacije. Bilo je očito, da je započelo razdoblje sudbonosno po naš narodni bitak i po cijelu našu nacijonalnu budučnost. I to je jednako vrijedilo za Jugotlavene u Autsro-l garskoj, kao i za Ju-goslavene izvan Austro-Ugarske na Balkanu. Logična posljediea bila je, da je 21. i 22. novembra
1909.	obdržavana prva jugoslavenska soei jalist ič-ka konferenca u Ljubljani, a 7., 8. i 9. januara
1910.	da je obdržavana prva socijalno demokratska balkanska konferenca u Beogradu. O ve dvije konference ut v rdi le su socija listič ko stajalište prema jugoslavenskom i balkarvskom problemu.
Ponajprije pozabavimo se jugoslavenskom socija listič kom konferencom u Ljubljani. Tu je me-dju ostalim zaključeno slijedeče:
1.	Jugoslaveni Austro-Ugarske smatraju za svoj konačni cilj narodno-političkih svojim težnja: potpuno uacijonalno ujedinjenje svili Jugoslavena bez obzira na različnost imena, vjere, načina pravopisanja i dialekta, odnosno jezika.
2.Kao	dijelovi jednog velikog jedinstvenog naroda težimo, da se konstituiramo kao jedinstveni narod bez obzira na sve um jet no način jene dr-žavopravne i političke ograde, imajuči zelju za za-jedničkim naeijonalno autonomnim životom, kao slobodna cjelina unutar potpunoma demokratske konfederacije naroda.
3.	Put do toga konačnoga cilja jest neumorni rad i bo»ba na osnovu postoječih realnih političkili odnošaja i uredabo današnje dualističke Austro-Ugarske za njenu potpunu demokratizaciju u svim njenim narodno-političkim i državnim tije-liina. Naročito jc od život ne važnosti borba za opče, jednako,. izravno i tajno pravo «lasa za ugarski, hrvatski, bosansko hercegovački i za sve auatrijske pokrajinske sabore, te sc i stoga sve politick o nastojanje i koncentriranje sviju snaga u tom praven, a u prirodnom objainu djelovanja jugoslavenskih soeijalno-demok rat skill stranaka, proglašuje njihovim najprečim i najvažnijim zadat kom.
(kuni toga zaključeno jc još slijedeče:
Južni Slaveni pocijepani ne samo politički na osam državnih odnosno upravnih teritorija, nego i kulturno u Četiri dijcla, nazivajuči se narodima, oslabljeni su tako, da žive tek fiktivno samostal-nim narodnim životom, nemajuči u sad an jo j situaciji potrebnih uslova za stvaranje takovih kulturnih prilika i pozicija, e bi se mogli kao narod ili narodi povoljno razvijati uz ostale kulturne narode.
Istina je, da su pojedini dijelovi Južno p? Sla-venstva uslijed političke pocijepanosti, uslijed do-dira sa raznim tudjim narodima, uslijed utjccaja raznih ekonomskih sfera, u mnogome pogledu veo-raa diferencirali. Ali opet jc istina, da sve tijekom vremena nastale razlike po svojoj naravi i po svojoj veličini nijesu takove, c bi opravdavale sepa-ratizam pojedinih dijelova i cijepanja u četiri naroda. Pogotovo je Stctan taj separatizam, dok ni-jedan narodni dio nema snage, da usavrši svoj narodni život. Uauprot mogli bi svi dijelovi kao jed-na narodna ejelinn stvoriti sebi sve uvjete narod-nog života i snažnog kulturnog razvitka u korist
sebi i vasiono.i kulturi.
Jugoslavenska socijalna demokracija smatra sadanje jugosla venske naroda tek element ima, koji imadu da stvore jedinstveni narod, te konsta-tiro da treba u svriin ostvarenja ovog jedinstva svrsishodnog jedinstvenog, kulturnog i političkog
•) Ker se od raznih strani še vedno po krivem trdi, da se socialisti nikdar niso brigali za jugoslovansko vprašanje ali pa celo, da so ignorirali narodna vprašanja sploh, objavljamo ta čla-nek, spisan po balkanski vojni, ki razprši za mi-rdečega čitatelja vse take laži.
rada bez obzira na današnje političke formacije i graniee. Naročito smatra ona potrebnim spora-zumak o jedilom narodnom jeziku i pravopisu, kao prvim prcduvjetiina punoga, jedinst venoga tiarodnoga života Jugoslavena. Ovo se ali dade po-stiči tek austavnom kulturnom politikom kot svi-ju dijelova ovoga naroda..	f
Citirani ovi zaključei poaverna su jasni i ne trebaju tumačenja No ipak držim, da je za upo-znanje tendenca, koje su tada postojale u jugoslavenskom socijalističkoui pokretu, liužno citirati još i slijedeče izvode iz referata piaca ovog ČlaJi-ka na jugoslavenskoj socijaliatičkoj konferenci u Ljubljani.
"Aneksija Bosne jest stožerni ugao, od koje-ga proizlaze dvije političke težnje. Jedua se očito zapaža izvan Austro-Ugarske, a drugo u njoj. Današnja gradjanska Srbija traži na sve strane veze i sporazumljivišnja. Od Austro-Ugarske, kakova je danas, ne može da išto očekuje, osim daljnje pro-duženje ekonomske svoje zavisnosti, pa stoga traži zajedno s Bugarskoui drugo riješenje. To je konfederacija balkanskih država. Socijalna demokracija ovih država naprotiv ide za balkanskoiu k on federacijo m slobodnih naroda.
"Jugoslavenska socijalna demokracija smatra sadašnjim svojim zadatkom rad c!;- ^-eobraz-be ove Austro-Ugarske, u kojoj nam je živjeti i raditi. Mi nalazimo jedi no za nas moguče riješenje kraj postoječih odnošaja u konfederaciji au-stro-ugarakih naroda, koust it ui ranih na osnovu naeijonalnih autonomija sa personalnim principom, a unutar jedne gospodarske cjeline, kao pri-roduo probitačnog ekonomskog područja.
"Ove dvije težnje post oje, jer je naravno tako. Ali one ne če biti jedna nasuprot drugoj, več če da paralelno teku, a to može i da donese koristi. Ta, eto ni Bosna ne bi dobila ustav, kad ga ne bi bilo u Turskoj! Neka dakle nastoje naši ju-goslavenski drugovi izvan monarkije oko konfederacije balkanskih naroda, jer če to i nama koristiti. Koristit če nam u toliko ova težnja, što če Aust ro-Ugarska iz nužde, da u ovom konkurent-nom boju pobijedi, doči i sama prije do preobra-ženja. A tada, hude li taj čin proizveden, ne če biti više imperijalističke Austro-U ga r»ke, ve' ne-utralna, nemilitaristička država sa alobodniui na rodima u njoj. Tada če i pitanje sjedinjenja za cje-lokupno jugoalavenstvo biti mnogo i mnogo bliže riješenju. Neka se Jugoslaveni iismognu u ov j v državi konstituirati na osnovu nacijonalne auto-nomije u jedan politički narod, to je i njegovo op-čenito ujedinjenje gotova stvar.
"Zato trebamo ali kulturnoga rada, paralcl-noga kod sviju, a ipak jedinst venoga. Taj če nam rad oko kulturnoga jedinstva biti anaino pomagalo i znatan fakt or do političkoga ujedinjenja. Budu li preduvjeti za to tu, pa ostanu tada i dalje zaprjeke, koje če da nam sprječavaju djelo našega sjedinjenja, onda ne čemo prezati, pa malbrr mi svi Jugoslaveni na Balkanu postali veleizdaj-niei, kako li se to več danas rado veli. Mi nijesmo za u zet i ni za iednu državu, ali radije hiramo onu, koja nam daje više mogočnost i za naš kulturni, ekonomski i politički život i razvoj!
"To je naš veliki cilj i odlučan zadatak, a aoeijalizam, koji več danas veže sav jugoslaventfki proletarijat čvrstim vezom ekonomskih jedinstve-nih interesa, sigurno če pobijediti. Sa ovom tež-njom i uzimajuči za pednožje svoje proletarski ekonomski osnov socijalizam postaje nosiocem naše narodna jugowlavenske misli uopče.
"Preostaje nam jošte djelovanje na politič-kom polju. Na kulturnom polju ostvarujmo nacijonalno naše jedinstvo Jugoslavena uopče, na ekonomskom vežimo sav naš narod u jednu cjc-linu na osnovu njegovih skupih interesa kao proletarski narod, a u političkom nastojmo potpu-nom demokratizacijom eijele Austro-Ugarske u svim njenim narodno-političkim i državnim tijeli-ma pripremiti tlo za njenu preohrazbu — i eto pokazat čemo, da izvan socijalizma nema pravoga rješenja našega narodnoga pitanja, ni jugoslavenskog problema uopče, a niti problema Austro-Ugarske!"
. III.
Predjimo .sada k prvoj soeijalnoj demokrat-skoj konferenci, koja je bila kraj tadanjih istoč-njačkih revolucija i kontrarevolucijarne anek-sije Bosne i Hercegovine više nego logična pojava. Na njoj je zaključeno slijedeče:
Pod nametnutim tutorstvom i pretežnim utje-cajem evropske diplomacije, kao instrumenta eks-panzivne politike evropskog kapitalizma, stvoreni su u historičkoj prošlosti na jugoistoku Evrope, a naročito na Balkanskom Poluotoku, teritorialni i nacijonalni odnosi, koji sprječavaju moderni ekonomski i kulturni razvitak naroda i stoje u najoštrijoj suprotnosti sa njegovim interesima i potrebama. Iz te suprotnosti potječu sve krize, potresi i dogadjaji koje evropska diplomacija i njeni monarhističko-reakcijonarni agenti na Balkanu upotrebljavajti kao pretekst za održanje te politike niijcsanja, tutorisanja, osvajanja i reakcije.
Nasuprot tom*» prva socialdemokratska balkanska konferencija istkV, da su pokreti i borbe naroda na jugoistoku Kvrope i Balkanu, koji ima-ju kulturnih pogodaha za razvijanje, izraz neodo-I ji ve težnje za ekonomskim i kulturnim oslobo-djenjem.
S jedne strane: U koliko su se brže prorrdji-vale oblasti za kolonijalno osvajanje, koje nisu ni od koga pritisnute, u toliko je evropski kapitalizem, da bi plasirao suviške eksploataeije proletarijat a u zemlji, surevnjivije jurilao na agrarne, industrijski nerazvijene i politički bezotporne zemlje. Putem naplate interesa na date zajmove i ekstraprofita na uložene kapitale u poduzeča neo-granično koacesijonirana, putem trgovinskih ugovora i mreže saobračajnih taksa, evropski kapita-lizam je uvukao Balkan i zemlje i narode na ju-
go istoku Evrope u opseg svoje bezduŠne eksploataeije, iscrpljujuči njihove ekonomske anage, sprječavajuči njihov razvitak i njihovo napredovanje, ugrožavajučl im i sam opstanak.
S druge strane: Promjenama, koje je pobjed-ni hod kapitalizma izazvao u uslovima gospodar-skog života u ovim zemljama, postaje neimosna te-ritorijalna i nacijonalna razdrobljenost, koja danas poatoji. Sve napredne sile naroda inoraju težiti, da se oslobode partikularizma i zatvoreno-sti, koje odgovaraju jedino patrijarhalnosti i o-graničenosti života na župu i selo, čestin granica, koje razdjedinjuju bilo narode iatog jezika, iste narodnosti i kulture, bilo zemlje, koje su jedna na drugu ekonomski i politički upučene i direktnih i indirektnih tudjih režima, koji otržu narodu iz ru-ku njegovu sudhinu.
Ali dokle radnička klasa, svojom klasnoni borbom, fakt ički pomaže ostvarenje ovih pitanja, dot le kapitalist ička buržoazija pri postoječim ekonomskim, političkim i nacijonalnim uslovima na jugoistoku Evrope, pomognuta monarhizmom stvara nov nacijonalni antagonizam, koji spreča-va riješenje balkanskog pitanja putem ujedinjenja naroda.
Priznajuči nužnost i optavdanost ovih težnja prva socijal-demokratska balkanska konferencija stoji na gledištu, da se njihovo ostvarenje može postiči jedino zbiranjem ekonomskih snaga u cjeline, uklanjanjeiii uinjetno post a vi jenih granica, omogucivanjem punc uzajamosti i zajedničke u životu i odbrani od zajedničke opasnosti. Zbog toga konferencija stavlja u dužnost soeijalnoj demokraciji, da najenergičnije suzbija svaki.antagonizam iz med ju naroda ua jugoistoku Evrope i radi na njihovom zbliženju, a da svesrdno pot pomaže sve težnje za punom demokratskom samoupra-vom i nezavisnošču naroda, koje su prvi uslov, da še pitanje života ovih naroda otme iz ruku njihovih stranih i domačih reakeijonarnih «ospodara i uravnava put za grupisanje, koje moderni ekonomski razvitak iziskuje kao jedinu «aranciju e-konotuske i političke samastalnosti. U prvoin redu, to mora željeti socijalna demokracija ne samo zbog toga, što bi tako riješenje pitanja najbolje od go varalo interesima opčeg društvenog napret-ka, več i zbog toga, što je njen rad stalno uslov-ljeu raz\itkom naroda u kome djela i što se sile klasne borbe najpunije razvijaju u nezavisnim na-n dima.
Prva socijaldemokratska balkanska konferencija naročito isti če, da se ta neodložna pronijena ne može izvesti u smislu narodnih interesa ni mili-tarističkom politikom balkanskih monarhija i reakeijonarnih buržoaskih režima, koja na protiv sije medjusobni antagonizam, mržnju i nepovjere-nje i satire ekonomske i političke evropske države, čije se vladajuče klase, bile one apsolutističke ili republikanske, nacijonalne ili nacijonalitetne, ne inogti 1 ne če svojevoljno odreči svoga povla-štenog položaja i osvajačke politike. Kao politički predstavnik radničke klase, koju ne dijeli nacijonalni antagonizam vtadajučih klasa, socijalna de-mokracija ima tu važnu zadaču, da hude najsvijc-sniji, naj«dlučniji i najdoaljedniji nosilac ideje solidarnosti naroda na jugoistoku Kvrope i da klasnoni borbom proletarijata snaži otpornu moč naroda prema zavojevačkoj politiei evropskog kapitalizma. U prvom redu to treba da važi prema im-perijalističkim težnjama Austro-Ugarske i utjeca-ju ruskoga carizma, koji sc predaje svoj lihvar-skoj i krvavo j politiei na Balkanu u toliko nestr-pljivijjp, u koliko jc jače potisnut sa dalekog Isto-ka i u večem neprijateljstvu sa narodom u zemlji.
Značenje ovc prve L-»wijalno demokratske balkanske konfederacije kao i ocjena njenih zaklju-čaka nalazi se u ovom karatkerističnom komenta-ru, koje^a je pridodalo gornjim zaključcima, glavno glasilo rvatsko socijalne demokracije "Slo-Indna Riječ":
"Balkan - n tu uključujemo i nas Jugo-slavene u Austro-Ugarskoj — jeat u kolonijalnom položaju, a iz ttiga položaja ne če i ne može buržoazija da oslobodi naroda več ga tek može da vodi iz klaonice u klaoni<'ii. Oslobodjenje moči če samo da proizvede socijalna demokracija sa svojim so-cijalizmom, političkim demokratizmom i kulturnim nacijonalnim jedinstvom jugoslavenskog proletarijata. Ova T. balkanska socijalno demokratska konferenca znači udaranje osnova te pripre-manje nacijonalne i socijalne revolucije proletar-skili balkanskih naroda".
IV.
0<1 toga vremena mnogo se toga zbilo i pro-mijenilo. Prije svega pokazalo se, da Austrija — n pod tirne mislimo cijelu Austro-Ugarsku — o-stajc uvijek ona ista stara feudalna i reakcijonar-na Austrija. Niti samo opče pravo glasa ne može u njoj da djeluje oživljujuče, osvježujuče i pomla-djujuče. Austrija ost a je vječno samo Austrija, a narodi njeni puko' su igračko vlastodržačkih želja, volja i prohtjeva. Kad bi bio itko ko bi htio da do-1 aže, kako li je An«trija nesposobna za svaki razvoj, ne bi to bio mogao bolje izvesti, nego li što je učinila sama Austrija u ovih četiri do pet godina od anemije Bosne i Hercegovine ovamo. Jer koje li su bil» metode austrijskog vladanja u to vrijc-me? Vcleizdajnički proces sa svojim Nastičima, Kriedjungov proces sa Vnaičima, komesarijat sa Ouvajimn itd. Dokle jednom r i ječ ju, sistem pro-vokoci je. reakcijonorne diktature i suspenzijc svili postoječih političnih i grodjanskih pravo!
Vrrhunoc noko doseglo jc Austrijo time, što je svoje metode unutornjego vladanja prenijela i na podmčje izvanjske politike. Falzifikati i pro-
vo^acijc u aferi Prohosko i u aferi fratra Palica
i
korespondentne su pojave provokatorne ozefske nntrošnje politike austro-ugarske monarkije.
Ovakove teške kuinje ne mogu proči a da ne ostavc duboki trag u narodu, kome su bile namijenjene, kao što je to bio slučaj ^a Jugosla
venima u Austro-Ugarskoj i izvan nje. A to tim
više ne, jer je aneksija Bosne i Hercegovine bila zapravo za balkanske Jugoslavene, a specijalno za Srbe, drugo Kosovo polje. Ali Austrija ni je mogla da shvati ni tu najjednostavniju istinu i či-njenicu. Ili, ako li to i jest shvačala, nije murila zato, pouzdavajuči se slijepo u svoju pregideuiu silu.
Medjutim ovo drugo Kosovo polje učinilo je čudesa. Ono je upravo preporodilo i očeličilo jugosla venski elemenat ua Balkanu. Ono «a je pota-klo, da traži riješenje jugoslavenskoga pitanja, to jest pitanja svoje egzistencije vlastitom snagoui bez Austro-Ugarske i protiv Austro-Ugarske. Sud-hina je htjela, da se jugoslavensko pitanje počelo ponajprije rješavati uništenjern Turške, to jest tamo, gdje je završena prva faza razvoja Jugosla-vena, naime kod osvečenja prvoga Kosova!
(iledamo li očima historičara na prošlost i sa-dašnjost Balkana onda vidjamo, da su balkanske j ugosla venske države pale pod turško ropstvo zato, je> su kao feudalne države došle u sukoh sa novim, mladim i demokratskim narodom. Turci su bili u prvome svojem razdohlju demokratski narod, pred kojim su morale padati i rušiti se feudalne države. Za narod tih feudalnih država bio je jednak položaj pod režimom feudalizma kao i pod vladavinom Turaka, pak je on zato i bio indife-rentan obrani države. Feudalizam na Balkanu učinio je dakle od Turaka osvajački narod, koji je Balkan i Austro-Ugarsku tako reči jednim mahom osvojio. No zajedno s pobjedničkim plijenom Turci su importirali u svoju državu i feudalizam, a taj ih je konačno i upropastio. Turci su uništili jugoslavenski feudalizam, tado da su Jugoslaveni postali narod skroz naskroz demokratski. Time je pak na Balkanu bila stvorena situacija upravo ona kova — samo sa izmijenjenim ulogama — kao što je bila prije 500 godina, kad su nestajale ua Balkanu j ugosla venske države pred invazijom demok ratskoga naroda turskoga, koji još tada nije bio podijeljen na kaste i klase kao u "kulturnoj" Evropi, te kod kojega je još vladala u punom smislu riječi jednakost i ravnopravnost čovjeka. I Turške je sada nestalo. Ona je strovaljetia zajedno sa svojim feudalizmom u propast.
A ust ro-Ugarska je sa svojim feudalnim vla-davinskim sustavom i nacijonalnim svojim proble-mima posvema slična Turskoj. A slična je i u tome, Sto je i ona pripremila Jugoslavenima jedno Kosovo. Aust ro-Ugarska je znada da anektira dvije j ugosla venske provineije, ali riješiti svoje jugoslavensko pitanje nije dosada znala, a niti če ga moči riješiti u buduče. Feudalna i reakcijonarna Aust ro-Ugarska ne može uopče riješiti nacijonal-no-državni problem jednom demokratskog naroda! Zato ne može riješiti ni problem jugoslavenski! Eto u tome je težište problema. Austro-Ugar-ska je uspjela, da si utjelovi mnogo provincija i zemalja jugoslavenskih, ali paradoksno je, a ipak istinito, da si ona sve to više otudjuje jugoslavenski narod, u koliko više pridobiva i anektira njegove zemlje!
A ust ro-Ugarska imala je u času aneksi je Bosne i Hercegovine toliko, prednosti, da je upravo izgledala predestiniranom, da riješi jugoslavensko pitanje. To nijesu prazne riječi. Sam srpski ministar izvanjski posala dr. Milovanovič izjavio se u najtežem času po Srbi ju, u debati u srpskoj narodnoj skupštini o aneksiji Bosne i Hercegovine, na slijedeči način: 'Srbija i srpski narod na Balkanu u glavnomc,a u Bosni i Ilereogivini naročito, mogli bi da budu vezom izmedju A.ustro-U-garske i balkanskog poluotoka. Ali zato bi bilo nužno, da se Ausirija potpunoma uživi n ulogu, koja joj je u našem i evropskom interesu opredi-jeljena njenim vlastitini sastavom. Zadana Aust rije jest, da hude tvorae mira medju germanskim, slavenakim i latinskim svijetom. U jednoj takovoj ulozi Avstrija bi oko sebe sabrala sve slobodne i nezavisne baikanske države, ali takova nloga da-kako da isključuje svako nasilje i svako osvajanje". A jedan od vodja vladajuče stranke, Stojan Protič reko je istom zgodom ovo: "Izmedju nas i Austro-Ugarske, izmedju balkanskih država i te monarkije može samo tada biti mira, i dobroga su-sjedstvo, ako li A ust ro-lTgarska odustane od toga, da hude velevlast, i ako se odluči, da preuzme ulogu jedne i »toč ne Svajcarske".
Aust ro-Ugarska propastila je svoj historički momenai i razvoj pošao je dalje. Aust ro-Ugarska mjesto da preuzme na Balkanu hegenioniju kao največa jugoslavenska država, da širi kulturu i civilizaciji! medju balkanske narode, stvorila je medju Jugoslavenima največi kaos i irrdentu, n-darivši smjerom kolonijalno-kapitalističke eksploataeije. O konstituiranju jedinst venoga jugosla-venskoga naroda pod njenom zaštitom nema da-kako ni govora, o konfederaciji slobodnih naroda austro-ugarskih jošte manje. Jugoslavenska soci-jalistička konferenca iznijela je dakle samo lijepe želje, 110 neostvarive zato, jer reakcijonarna i feudalna Aust ro-Ugarska nije bila sposobna za demokratski i napredni razvitak, za slobodu i au-tonomiju naroda, a kamo li da hude tvorcem jedinstva jednoga naroda!
Nasuprot prva socijalno demokratska balkanska konferenca bila je sa svojim zaključcinia-bolje sreče. Demokratska buržoazija na Balkanu pokazala se pristupačnijom demokratskome sta-novištu jugoslavenske i balkanske socijalne demo-kracije. I ako balkanski savez nije ono, što bi od-govarala idejama prve balkanske konference, naime republikanska federacija slobodnih balkanskih no roda, to je ipak počet a k federacije na Balkanu i djelo solidarnosti balkanskih država, a to jc hezuvjetni napredak pr^ma predjašnjem stanju. Pa došlo Sto mu drago, ideja federacije na Balkanu ne če se moči više iskorijeniti, njoj pripada budučnost, n ju traži društveni razvoj.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
jlMHNMj
ADVERTISEMENT
slov; mw
Ustauovljena dne 10. avgusta
1W>8.
podporna zveza
Inkorporlrsna 22. aprila 1909 v driavi PMU.
iz vsakdanjega življenja.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI;
Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R d., Clersiand. OUlo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2. Box 1X3, West Newport, Pa. Olavul tajnik. BLA2 NOVAK. OSI Main Str , Johnstown. Pa. L Pom. tajnik: PRANK PAVLOVCJO. 634 Main Str., Joknstown. Pa. S. Po». Uj.: ANDK..KJ VIDRJCH, *70 Main «t., rranklln. Cunomaugh. Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6002 8t Oialr At«.. Cleveland. Oblo. Pom. Blagajniki ANTON H06KVAR, R. F. D. 2, Box 27. Bridgeport O.
NADZORNI ODBOR;
Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL. Box #6, WlUock. Pa. 1 nadzornik: NIKOLAJ PO VSE, 1 Grab St.. Numrey HiU, N. S. Pltts-
*	burgh. Pa»
2. nadiuuuk: IVAN ORO&BLJ. 880 E. 137th St., Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOB:
Predsednik peeot. odbora: MABTIN OBBRSAN, Box 72. East Mineral.
*	Kan».
ti porotnik: FRANC TEROP6I6, R. P. D. S. Box 148. Port Smltb. Ark. il porotnik JOSIP OOLOB, 1018 B. Utb St., Springfield. lit
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAIIEK. 843 E. Oblo St., Pittsburgh. Pa.
Glavni urad: 034 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: '¿GAB NAHODA." 82 Cortland* Street, New York City.
, Cenjena društva, oziroma njih uratlniki, no uljudno pro*Wui pošiljati dopiae naravnost ns glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar
Xj a« poAlj« edino potoni PoAtnih, Kxpresuih, ali Bančnih denarnih kaxeie, nikakor pa n« potom privatnih čekov. Nakaznice naj k« na« «iovlpjo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee ('o. iu tako naslovljene pošiljajo z meaečnim poročilom na iianlov gl. tajnika.
V slučaju, tla opazijo druitveai tajniki pri poročilih gla v nega tajnika kak« pomj».iijkljivoMti, naj to nemudoma naznanijo uradu gluvnega tajnika, «in »e v prihodnje popravi.
DELAVSKI PROBLEMI IN OR OANIZACIJE.
ra na zahtevo železniškega uradnika vsak vinjak ali mornar pokazati izkuzilo za dopust, ki mora biti podpisano od poveljujočega
•{Konec s četrte strani.) članskim prinosom in razvijal mi- ¿astniks. sli, katerih hi se moral sramovati najpriinitivnejtU delavec pred { Thoinas J. Mooney, je bil po-100 leti. (-¿ust temu shodu je ,re- novno obsojen no smrt. Obtožen "Sil Nemec, katerega je usoda pri- je bil, da je sodeloval pri homb-gnala sem dol na juft, ki je pri nem napadu na demonstracijo za tej priliki, konstatiral, da je tu- J vojno pripravljanje v letu 1916„v kaj&ije delavstvo le radi preslabega pouka in prelenega čitanja kutlturno in gospodarsko tako da-
San Franciseu.
Sodba se glasi, da pa obesijo na nedoločen dan, ko je prebil 60 dni leč zaostalo.	in ne več kot 90 dni v sanciuentin-
To gotovo ni poedini slučaj; ta- ski ječi. kih škodljivih in nazadnjaških, p0 končani obravnavi je bilo
misije najti v marsikateri organizaciji. Vzroka ni težko najti. Iskati ga je edino v vodstvu or-
dokazano, da je glavna priča hotela s podkupovanjem zavesti druge priče h krivem pričanju.
ganižaeije, katero ne zasleduje Njegovi zagovorniki so na podla
zadostno tehničnega napredka v svetojueni gospodarstvu, ki stavi na previdnega delavca višje duševne	---*
Hfcdi tega morajo naše strokovne organizacije v prvi vrsti podajati svojim članom priliko spoznavati vse preosnove s tehnično obratnega polja in vezi vpliva teh modernih napredkov na narodna
gi angleškega ljudskega zakona vložili priziv, da se ne more obsoditi obtoženec, če so bile priče podkupljene In se je tudi javni
tolitelj udeležil podkupovanja.
Sodnik je odklonil priziv, češ, da se v teku obravnave ni zgodilo po kalifornijskem zakonu nič nepravilnega. in raditega ne more vpo-števati priziva.
gospodarski razvoj človeške druž-1 Predsednik Wilson je poslal pobe. Sistematično vzgoje vanje orga sebno komisijo v San Franciseu, niziranih članov, pravilno in i* t]a poizve detajle o dogodku godno izrabljanje delavčevega prostega Časa bo najprej doved-io poi&dine čfs«e, kakor tudi celoto organizacije do pravega spoznanja v ocenjevanju delovne moči in delovnega efekta. Posledica tega bo, sploščno intenzivno zasledovanje v iskanju pravega delovnega problema. Naše strokovne organizacije niso le torišča materijelno izmozgansga delavstva, temveč so šole za trpine, pozaMjene in prezrte od napredka, od svetovne kulture.
Naše organizacije nimajo le nalogo, ojekileniti poedinega delavca v spoanavauju svoje eksistenčne sposobnosti, nego imajo tudi piliti dušo tega priklopijenega delavca in ga usposobiti vsestransko za vstop v kulturni krog človeške družbe. Ko dosežejo naše organizacije ta višek izobraževalnega dela, potem bode lahko podreti današnji provitomi iil ne za-dovoljujoči delovni problem. Šele pbt^m bc^lo dane vse garancije, dtf bomo mogli misliti na edino pravični in pravilni delovni pn/blem, temelječi nn izenače-nju izvršenega efektivnega dela z resnično vrednostjo produkta.
TiT _
m
obravnavi. Komisija je priporočila, da se Mooney ja pomilosti in ponovno obtoži, da ima priliko dakazati, da je nedolžen. Za stvar se je zavzel resneje predsednik Wilson in pisal priporočilno pismo kalifornijskemu governerju.
Vse zastonj! Sodišče je obsodilo vseeno Mooneyja na smrt,- ne da bi nm dalo priliko, da dokaže s fakti, ki so bili odkriti po njegovi obravnavi, da je nedolžen.
Zagovorniki Mooneyja se zdaj obrnejo na zvezne oblasti, dji posežejo v stvar.
Vogelsang, izvršujoči tajnik v depart mentu za notranje zadeve, je odobril določbo za otvoritev 150,000 akrov domiščarskega sveta v portlanskem distriktu.
Prošnje za domovišča bodo sprejemali v Portlandu, Ore., od 22. junija do 2. julija.
E. E. Frizzell iz Lameda pravi, da bodo v Kansasu ob času žetve potrebovali 90,000 farmarskih delavcev, da lahko spravijo pšenico pod streho.
V razvalinah tovarne Aetna Chemical kompanije, ki jo je u-, ničila eksplozija, so našli še pet žrtev. Zdaj je število žrtev nara slo na 101.
Prvo. letošnjo pšenico v Združenih državah so pričeli žeti v okra jih Denton, Cooke in Wise. Pik» Vojakom, mornarjem in bolni- nično polje se nahaja na rodovit-škim strežnicam je dovoljena znl-Sii zemlji, na kateri pšenica prej ženn vožnja na železnicah, kadar dozori kot na preriji.
odidejo na daljši dopust. Tedaj I	-
plačajo le en cent od milje. Ni j Parobrodne družbe so sklenile, pa dovoljena znižana vožnja, če da ne bodo servirale jedi iz pse-odbajajo na kratek dopust. Na nične moke na parnikih, ki pre-primer vojaki v Camp Orantu in važajo potnike na Velikih jezerih, pomorščaki na veliko jezerski dokler ne bo letošnja žetev konen-mornarišk! postaji, ki prihajajo na. Parobrodnih družb je štiri in ob «obotah v Chicago, ds rfVišČe petdeset in izrekle so se prosto-jo *voj«e, niso deležni znižane voljno /s sodelovanje z živilsko vožnje. Ns ielezniški postaj! mo-1 upravo.
Prevažanje olja in premoga ob oVrciju so rešili na ta način, da je izročenih l>ark iz lesa in žele-zobetona, ki 'bodo nosile 775,000 ton tovora. Prve barke bodo dograjene Že v decembru.
Bistvo modroslovja ali filozofija v iiajširjem pomenu besede je, J* se v fljej bavimu i vsemi pojavi življenja, duševnega in nedušev-nega, da si razlagamo vse prikazni Žive iu nežive stvari ali materije; pri teui se oziramo na celo svefov» je, kar gu poznamo, razmotrlvamo vzroke iu način nastanita ter po. men vueh teli pojavov iu prikazni. S tem raziskovanjem in tolmačenjem se bavijo učenjaki, ki pridejo do najglobjih vprašanj, kakor n. pr. o nastanku ali o večnosti materije, o vzrokih vere, o dušev-nosti itd. In cilj vsega tega proučevanja je, da si pridobimo spoznanje ali razumevanje vseh prikazni v harmonični celotnosti, tako da si ne nasprotujejo drug* drugi, da tembolj vidimo, kako druga sledi iz druge, da spoznamo, da mora biti tako in da so vse prikazni združene v harmonično celoto.
* • f
Mnogo ljudi se seveda ne more zanimati za ta najglohja vprašane izobrazbe in ker sploh rel-nja ker jim delom, manjka dovolj ko pridejo do takih misli in vprašanj ; če pa se vendar včasih vprašajo, zakaj to in odkod ter čemu, si hitro preženejo take misli, ker si ne morejo niti malo jasnega na to odgovoriti; ali pa pridejo do protislovja, kar je še slabše. Tako rajše drugič ne poizkušajo več, kar je popolnoma umljivo.
Zgodi se pa, žal, tudi mnogokrat pri ljudeh, ki bi sicer imeli dovolj znanstvene izobrazile, da iz neke prirojene lahkomišljenosti ali u-dobnosti ne utegnejo globje segati v svoje možgane. Boje se mora-liČnih očitkov napram sebi, -boje se morda tudi sentimentalnosti, ako bi izkušali iskati j&unote. Napačni predsodki so mnogokrat po vod, da je tako malo zanimanja in resnično, da filoz. človeka ne zavedel ja do filozofije. Je pa tudi dovolji, ako se ž njo bavi le površno, brez iskrenega veselja.
A vendar je istina, da bi si f»!;o-ro vsa-k človek lahko ustvaril avo-jo kolikor toliko lastno filozofijo, čeprav le do gotove meje, v nekoliko manjšem, obsegu; saj glavno je, da sploh kaj misli, da si pridobi vpogled v človeško življenje, *o je, da razumeva v»e prikazni svojega mfljeja.
Tedaj vsak človek lahko modruje sam po svoje: ako pozorno opazuje življenje, četudi le ono v ovojem ožjeni okrožju, in če dosledno zasleduje vzroke in posledice kakega pojava, ga bode gotovo o-srečilo taiko modrovanje, dalo mu bode duševne moči, s katerimi bode tem lažje prebolel marsikatero rano moralnega, socialnega ali ma terialnega zla v svojem življenju. Spoznanje in gotovast, da pod ta kimi pogoji ne more drugače biti, kakor je, da se morajo preje spre meniti pogoji, je za mislečega človeka neprecenljive vrenosti. Ta kramia harmonija v vseh pojavih njegovega življenja z ozironi n socialno skupino, v katero sodi, te naravne posledice zla ali dobrega, popolnoma razumljive iz danih predpogojev, to vse poda človeku neko umerjenost, mirno vdanost in radost do življenja. Tak način življenja je človeka najbolj vreden in najplemenitejši.
V ti filozofiji vsakdanjega doživljaja se torej vprašujemo po stvareh, njih vzrokih in po njih pomenu. To so za nas, vsakdanje ljudi, misli, ki so nam vendarle nove in lepe, če jih spravimo v harmonično celoto. Pri tem spoznamo poleg zunanjosti kakega pojava tudi njegovo zvezo z drugim pojavom, ki je bil predpogoj, ali zvezo s tretjim pojavom, ki je posledica prvega.
Tako n. pr. vsakdo ve, kdo je norec, a ne ve takoj, zakaj je znorel in Čemu kot tak tako ravna in ne drugače. Za ta "zakaj" moramo najti vzrok — kot predpogoj, a na ta "čemu" vzrok — kot posledico.
Zakaj so zakoni nastali in čemu wo po svojem pravem smotru? Malokdo bo kar naglo mogel na to prav odgovoriti, ako ni že prej te ga premišljeval. Aiko je to že kdaj storil, bi morda približno takole odgovoril po svoji filozofiji: Ko so ljudje začeli živeti v socialni skupini, so spoznali, da mora vsakdo biti pošten napram svojemu bližnji k u, da more drug poleg drugega nemoteno živeti v skrbi za obstanek, in da se je vsled tega večja skupina z izjavo zavezala, da naj velja ta zakon vsakega, da se bode tedaj strogo pazilo, da bo-
1L1 drug pNMidritgemu pošten: da Ad* nepošteni kaznovati, ker je odgovoren za svoje dejanje ali besedo; da bode moral škodo trpe čemu isto poplaviti ali pa da bode nepošteul kaznovan, da se na ta način vzdrži zahtevana odgovor nost zanaprej, oziroma, da se prepreči nepoštenemu, da bi še škodoval svojim bližujim. S tem (d-lovorom bi bil obkratkem razložil bistvo zskonov, njih nastanek na podlagi morale ali nravoslovja, tako bi pojasnil pomen življenja človeka v socialni skupini s posebnim ozirom na pravo.
Potom takih razmotrivanj dobivamo vendar splošnejse ideje ali misli, ki jih potem nazivljamo naravne zakone. In s pomočjo teh
preminjajo moči v delo, da to do-1 ljudeh, ki le redkokrat ravnajo nes« wad, ki je potreben za obsta ! iil govore tako, kakor mislijo ali
«i Zgodi se, da si kak narod'čustvujejo, ni še mogel ustvariti prav trdne Lep ali trden značaj ima Človek, gospodarske podlage, ker ga je pri! čigar dejanja in besede bo vedno tem več stoletij ovirala borba z1 ali vsaj največkrat pristen izr . zunanjimi sovražniki. Premagal je| njagovih nato!i in njegovih čustev.
|Ke smemo pa prehitro misliti o
naravnih zakonov*, ki obsegajo v ►govori Istega jezika kot on sam
te sovražnike ali vsaj ubranil se jih je. Medtem so ga pa tujci v njegovi sredi začeli iakoriščati. In zdfcj Se bori s temi, ker si ne sme pustiti vzeti polja, na kat.e rem si z delom vzdržuje svoj obstanek. Ti tujci pa so sinovi več jega paroda, ki jih v tem boju, podpira.
Način narodnostnega boja današnjih dni je pa tak, da ^ečji narod manjšemu narodu zanikava zmožnosti za življenje, ker ta ne
sebi razmerje vzrokov in posledic, spoznamo pravo harmonijo našega življenja; m ta filozofija (v ožjem pomenu besede), ki nas pripelje do tega spoznanja, ima za nas navadne ljudi toliko pomena, kakor ona globja za učenjake.
Navesti hočem Se par slučajev i r prav vsakdanjega življenja, da pokažem, da ni treba za to modrovanje k do ve kakih študij. lie malo misliti je treba. I)a svoje čita-tel je k ternu obod rim, s tem namenom sem napisal te vrstice.
Eno najvažnejšth vprašanj v današnjih dneh je narodnostno v
kakem človeku, da sploh nima značaja. Ootovo je tudi glavna lastnost lepega značaja, da je človek v vsakem oziru z dejanji in besedo zvest svojemu mišljenju ja tako ozka, oz. naša sodba'ta-čustvu, ali nikakor ni meja znjiča-ko tesnosrčna. Maisikdo ima svoj značaj, a ta mu še ni povsod rav-vit v pravi smeri, ali pa ni vedno trden. Brezdvomno je tak značaj še pomanjkljiv. Toda koliko pa je v resnici kristalno čistih značajev, ki bi bili popolnoma harmonično razviti v vsakem oziru T In kje bi našli človeka, ki bi ga prav nikdar ne obšla slabost, ko je tako človeška? Od človeka, ki je vendar
In v tem leži velika laž, kajti je zik iu ¿možnost nista eno in iuto. In to zmožnost zanikavajo na ta na^i, da na odločilnih mestih, katera so ti tujci zasedli, silijo oni manjši narod, da bi ali pustili svoj Je jako omejeno bitje, ne moremo jezik, ali pa svojo zemljo, svojo zahtevati neomejenih moči. Taki domovino; brez pedpore pa bi si so naši ideali ali vzori, a vendar tak manjši narod ne mogel opo ideali so potrebni in zato ostanejo, moči, ker je preveč oslabel v » Življenje je tako raznovrstno, ju z onimi zunanjimi sovražniki, mnogokrat tako neusmiljeno kru-Tu vidimo, da je bil boj le bolj to, človeftki organizem, njegovi za gospodarski obstanek, nego za možgani so tako močno podrejeni jezik. Le pod pre«vezo jezika iz- hipnim vpliyom raznih pojavov
podrine večji narod manjšega. boleznim v trenotku, ki človeku za Tako spoznamo, da bi bilo bolj j hip vzamejo ravnovesje ali zavest, prašanje. Da so se narodi že v'pravično soditi ali ceniti narode, da ni čuda, ako ne najdemo dovr-starem veku razlikovali med ue- oziroma človeka po njegovih zmož šenili značajev. Pod sto in sto vti-
boj in ravno vsled razlik bojevali, je zgodovinsko dejstvo. Tako je še danes, samo to se je izpreme-nilo, da se je ta boj po večini že prenesel v prvi vršiti na gospodarsko polje, ne gre več n. pr. radi vere.
Razlika med narodi pa ne obstoji samo v različnosti jezika, nego tudi v raznovrstnosti plemena, o-bičajev, zasebnih in javnih; in iz teh razlik sledi, da je tudi gospodarsko, kulturno in politično živ^ ljenje pri enem narodu drugačno nego pri kakem drugem. Kratko rečeno, narodi se - razlikujejo v vsem socialnem življenju. Tako i-ma kak narod mnogo obširnejše slovstvo, bolj razvito trgovino in vwled tega tudi več narodnega kapitala, umstvenega kakor tudi re-aluega, denarnega. Pri tem razlikovanju pridemo do sporne točke, v kateri se pojasne vzroki narodnostnega boja. Seveda je pri tem vedno tudi v pošte vat i vsa dejstva, vse predpogoje, ki so bili za kak večji narod ugodnejši, nego za manjši' narod, tako da spoznamo, kako se je često narav no mogel oni prej razviti ne drugi. A teh točk ne bomo sedaj razmotrivali. Spoznati nam je ob ti priliki bolj to, da ni narodnostni boj naših dni ijaperjen tako zelo proti jeziku, marveč da obstoja mnogo bolj radi zadnjih, najglavnejšrh dejstev, t. j. v gospodarski ali kapitalistični razliki, kjer odločuje to, čegava bo zemlja, čegav sad, ki ga nosi, Če-gav zaslužek v industriji, čegava beseda bode odločilna v vseh drugih vprašanjih življenja. A ves ta boj seveda bojujemo navidezno le pod zantavo jezika tega ali o-nega naroda.
Gotovo je tudi jezik vsakemu narodu, ki ima že dovolj plemenitosti in življenske moči v sebi, — najdražji biser. Ali ta biser izgubi svoj sijaj, svojo vrednost, a-ko nimaš prstana, da ga daš vdelati vanj, in ako tega ne nosiš na prstu, da ga ne izgubiš, kjer te vedno spominja zemlje, v kateri si ga našel.
V znamenju te zastave se bodo morda še dolgo borili narodi, dokler ne bodo močnejši odložili tega orožja; kajti dokler bodo večji narodi sodili manjše najprvo po njili jeziku, a potem šele po zmožnosti za delo, ki da gospodarski podlago, tako dolgo bodo tudi manjši po številu vpraševali vsa kega tujca najprvo po jeziku, i potem šele tudi po njegovih zmožnostih za delo ali bolje za litije nje.
Vsak narod, kakor vsak človek ki inia dovolj telesne in duševne moči, ima tudi zmožnost za delo. A to zmožnost more le tedaj raz stvaril za svoj obstanek dovolj trd .vijati in uporabljati, ako si je i-no gospodarsko ali kapitalistično podlago. Če pa je ta pcdlaga sir hotna ali popolnoma že v tujin ro kah, more tak narod le š£ klaver no životariti in naposled propade I Tedaj telesne in duševne moč morajo biti v harmoničnem raz I merju s poljem, ns ksterem se iz
nostih.
Boj po zmožnostih bi bil res odkritosrčen in mnogo naravnejši. Iu vsakdo bo p fyial da ima v res niei le tisti narod, oziroma človek pravico do obstanka, da je le tfc+ti vreden podpore, kdor ima \ boju za obstanek zmožnost za <' lo. Izjemo tvorijo le brez lastne krivdo bolni ljudje.
si govorimo, ali ravnamo, ko se teh vtisov prav nič ne zavedamo Zato naj ne bo sodba, oziroma cenitev drugih prenagla in vsled tega prepovršna in krivična, kakor tudi ne smemo hitro predobro so diti. Vedno je bolje dobro nuditi o svojih bližnjih nego slabo. Tako pa tudi ne zgubljajmo prenaglo zaupanja v sebe same, ne trepetaj-
te bi se tedaj tako cenili lju-.»'° vedn0 za SV0Je samospoštova-
dje in narodi, bi bilo včasih marsikaj drugače. Toliko ob kratkem o narodnostnem boju.
Nihče pa ne bi smel sklepati, češ, iz tega sledi, da se mora na ta način zatreti ljubezen do svojega jezika, da ga luhiko zane mar jamo. Jezik bi le ostal pri v-prašanju gospodarske podlage manj odločilen. Vprašanje pa, čt bi mogel ikdaj nastati skupen svetovni jezik, obdelamo ob drug' priliki. Vsak zdravo misleči in bla gočuteči človek si pa želi, da pridemo v splošno do tega, da bomo cenili človeka po njegovi zmož nosti, po njegovi izomiki, a jezik njegov pustili nedotaknjen.
K spoznanju, da bi imeli ceniti človeka po njegovih zmožnostih. Se pridružuje samopouchi novo v-prašanje, kakšen človek pa ima res pravo zmožnost za življenje, torej ne samo z ozironi na njegov gospodarski obstanek, nego z ozirom na dostojanstvo človeka kot bitja, ki ima po svojem razumu
nje.
Posebno razumljivo nam posta ne, zakaj so tako redki dovršeni značaji, ako premislimo, v kakih razmerah, in kako so mnogi ljudje odgojeni, kakšne lastnosti so po starših podedovali: gotovo ne samo dobrih. In Itako lahko tragika življenju marsikoga oropa dobrih lastnosti, kako se je težlto odvaditi slabih, iu kako se mu te sem-intja zopet.nehote oglasijo v nesrečni uri stradanja. Koliko ljudi sploh v mladosti ne spozna plemenitega mišljenja ali čustvovanja.
V ozki zvezi z značajem je čut ali temperament človeka. Vsled tega je jako merodajen in močno vpliva na značaj.
Razni poskusi znanstvenikov so pokazali, da je vpliv temperamenta po večini močnejši, kaikor obratno vpliv značaja na temperament.
Temperament je ono eisto razpoloženje človeka, katero v kretnjah in v glasu hitro ali umerjeno
najbolj razvito in najlepše žlvlje- i izraža brez premišljevanja na svo-nje. — Jasno je, da smo zadeli na najvažnejšo točko našega življenja, na vprašanje, kaj je značaj-nout, kdo je značajen in zakaj je treba značajnosti, da more biti
je čute in čustva, kot odgovor na vtise zunanjih in notranjih pojavov.	\
In ker so čuti in Čustva le bolj telesne ali fizične kakovosti, so
ilovek kot najvišje stoječe bitje mnogo močnejši, kakor mišljenje res tudi vreden svojega življenja, in ono globje čustvovanje, kajti Težko je v par besedah označi- ta poslednja pojava sto bolj dilti pojem značajnosti; kajti značaj ševna.
človeka je najvažnejša stran njegove osebnosti (individualnosti).
Pri večini ljudi, ali morda v splošno, so pa prikazni telesne ka-
Prilično lahko rečemo: Značaj	kovosti močnejše nego dušpvne. človeka je podan v načinu, ka Da torej temperament mogoč-
ko se strinja njegovo mišljenje in	no vpliva na značaj, je razvidno
čustvovanje z njegovimi dejanji	iz dejstva, da so kretnje in gla»
in besedami. Mišljenje in čustvo-	glavni činitelji ali faktorji deja-
vanje sta zase le duševni kakovo-	njn in besed, v katerih Človek iz-
sti, iki dobita šele tedaj svojo	raža svoje mišljenje, svoja čustva
vrednost, ako se udejstvita, t. j.	in seveda tudi čute. ako se izražata tudi v besedah in Da so ljudje prav živahnega
dejanjih. Ako se tedaj strinjata	temperamenta prav redko trdne-
z besedo in dejanjem, potem je to soglasje glavni znak značaja. Tedaj je bistvo značaja v tem, da človek svoje mišljenje in čustvovanje v besedi in dejanju portdi. Ali Se krajše: Značaj je ona duševna moč človeka, s katero svoje mišljenje in svoja čustva vdej-stvuje. Obsebi je umevno, da človek ne more vedno ravnati po svo jem mišljenju ali čustvu, ker ga pri tem ovirajo okolščine, ki mu sploh ne dovolijo besede ali dejanja. V takih slučajih ali ne more storiti ali pa rajši ne stori ničesar, kakor pa da bi moral ravnati ali govoriti proti svojemu notranjemu prepričanju ali čustvu. Teoretičen značaj brez dejanskega vresničenja mišljenja, oziroma ču stvovanja je nesmisel in je kot tak nemogoč.
Zato govorimo o slabosti zna
ga značaja, je tedaj lahko umljivo. Manjka jim mirnosti in umer-jenosii. da bi mogli svoje besede in svoja dejanja preje dobro premisliti.
Našteti nam je še glavna svo.;-stvii piivega, t. j. lepega in trdne-t*f> značaja. Iz bistva značaja p »• v/emamo. da je prvo svo jat vo značaja doslednost, ker brez te sploh ne moremo govoriti o značaju. Oo-voriti in ravnati moramo dosledno po svojem mišljenji» in čustvovanju.
Tak dosleden značaj je trden. Lastnosti, naravno izvirajoče iz doslednosti, so n. t»r. (dločnost, zvestoba, mož beseda, vestnost, točnost itd. Ena Rledi iz druge in le združene v harmonični celoti tvorijo prvo bistvo značaja, t. j. doslednost. Da je značaj lep in razvit fia
čaja (dasi to ni več značaj) pri. človeka vreden način, mora biti

plemenit. Plemenitost je skupen izraz tu vse druge lastn<«ti lepega značaja, raaeu doslednosti in njenih nijans.
! Stran Ka j
MtlMM»MMMMI|IMM
Springfield, 111.
Vsem članom J. S. K. št. tiT s< daje na znanje, da je bilu nu zad
veka na svojih prostorih, /ara d i
tega tudi niso pijjiajali za z$o-doviuarj« v posle v. Vse dosedanje zgodovinopisje je zrieseno skupaj iz različnih literarnih do-kuuieiituv toraj mnenja posameznikov, ne opiraje se na planje in iu življenje ljudstva. Naravnost neverjetno je, h kakšno lahkoto so dosedanji učenjaki najgoro-stasnejie bedast oče predpisovali kot golo istino. Taka je, de se trdi: ta al} oui slovanski narod je prišel v tem ali onem veku v te nji redni seji sklenjeno, da bodo hn tf kraje. Jasno je kot beli dan,
za nap rej klubov® seje vsako če- da so si v onih časih zapomnili in
20%; najbolj mešan okraj, v katerem je komaj polovica Bolgarov, pa je ¿ti i u« h, tam pa Bol gA« ri štejejo alfabetov.
Koučid rezultat je ta:
trto nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v navadnem prostoru So. 15.
zabeležili le take dogodke, ki so bili začrtani z ognjem iu mečem.
Kusov.........
Poljakov . . .. ;.
Lužičanov......
f'ehov .........
Slovencev Srbov iu Hrvatov Bolgarov .
vsega nov..
94,0(>0.U0i> 17,500.000
150.000 9,600.000 1,500.000 6,550.000 5,000.000
Str. pri Louisu Pekolu v salonu. Le kjer so bojne čete nastopile, Vabim sodruge, naj se bolj redno napadale in se odbijale, le tam
udeležujejo sej in pripeljejo na nje tudi nove člane. S soc. pozdravom
Pr. Bezjak, tajnik.
je bit povod govoriti o narodu, le tam je nastajala zgodovina: kjer pa je poljedelec ali pastir mirno in v potu svojega obratu obdeloval zemljo iu pasel *vojc
m « j ^ ovčje črede, tam ui bilo lie ljudi Gleveland, O. ,m> - 0dovine Članom Slovenskega soeialistič- lCpr^| °NieaerU nc deU v lem ozi nega kluba štev. 27, ki niso bili I llikakriini,l ilVftjaujf aH krat. prisotni na zadnji seji, Masna- ki markantni podatki semtertje njam, da se v naprej vršijo klubo-t ^ uk| da pUvedejo vsakega do ve seje vsako drugo nedeljo ob 9 ^ da opuMti siaro prûVljico v dopoldan ,ter vsak četrti četrtek nusoijcvanju Slovanov v sedanje ob 7.30 zvečer ;dolžnost vseh i©»1 kraje
da se redno udeležujemo sej. i Hu^e deli prof. Niederle na : A. Bogatay, tajnik., Velikoruse, ter jih šteje 59 miljo-h	5jej0.ruse h miljonov 2(K) ti-
Waukegan, 111. 80(tt Maloruse 28 miljonov, vsega Sodrugom v Waukegan in N. skupaj Rusov 95 miljonov. De-Chieago, na/.nanjam, da se vrši se-| janski sta nastala med Rusi po ja *oc. kluba št. 45 v nedeljo dne na?inu življenja, značaja, sta-9. junija ob 2 uri popoldan v S. N. sxx> z«odovini in jexiku dva Ha'
Jžto-
. ............13<>,l
za leto 1900, kar bi v 1910 dalo
približno 156 miljonov Slovanov.
Niederle končno konstatira, da mo Slovaki v Avstriji napredovali od leta 1851, Nenui pa nazado-
li iu ponudili na p.rodaj 4 Ladi »a» so in druge živežue produkte, ds služijo za hrano ameriškim voja-Itmu; ti produkti so bili sprideui in nerabni za človeško hrano. •MNa tisoče funtov nerabnega mesa so ponudili Camp Traviau, Tez. na podlagi pritožil. Vele p.» rota na zveznem sodišču za zapad ni distrikt v Texasu je obtožila kom pa ni ji, da sta k »«sili četrt') sekcijo živilskega zakona, toda obtožba ni držala. Našli so, da ni določene Razni za kr&eujo te sekcije v živilskem zakonu.

**
tt
je edina slovenska revija v Ameriki.	prinaša lepe povedi, koristne gospodarske in go-«podlnaka nasvete, znanstvene zanimivosti, poduČne in narodu potrebne razprave, mnogo uiičnih slovenskih pesmic iu poleg tega pa prinaša lepe in uinetuiške slike.
List shaja mesečno na 32 atru-
vezna industrijska kdlnisija llcj| jn 8tftne Kamo $2.00 na leto, je, bila informirana ,da so poleg m po| ieta $1.00. Naroča se pri »pridcuega in nerabnega mesa po-	2711 So. Millard Ave.,
nudili armadnemu taborišču v j Chieago, 111., v Clevelandu in oko-Camp Travisu kokoši, ki niso bile |jcj pa lia <}033 8t. Clair ave.
... I_____v I_____»1. _	»»	___■
Dobrc^yeils
•o «tu* m*a]Al pri i
tvo im vtrttl
due«. Dr. RlcSurfev
urij*»M
PAIN-EXPELLER
látate b»4 bo l.t ▼•Ifko prhn—je llevml »
MM« inw T
J edino pravi s varstvena znamko sidra.
Ste. lutk. v Ukaroab In	«4
P. AO. RICHTER a CO. 74 M WMhlaftM fUMt, N»w Y«rfc. N. V.
PRIPOEOčILQ.
Sodrug Louis Kveder je potovalni sostapnik 'Proletarca ' ta vse države. Pravico ima, da na:< vstopa v vseh rečeh, kar oe tico naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri Um poslu nolikor mogoče pomagajo. „ j	Upravništvo.
vali, in sicer daje sledečo tabelo: ¡rabge za človeško hrauo.
V Cislajtaivji:	L Komisija ni objavila detajlov o|
,	informaciji, na podlagi katere je
1851 1890 podvzela akcijo. Živilska uprava i .. od 22.74% na 23.23% ¡in zvezna industrijska komisija)
Čehi . . Poljaki. Kusini.. . Slovenci Srbohrvt.
Čitalnici.
Pridite zagotovo vsi. Imamo več važnih reči za rešiti.
Martin Juduič, tajnik.
od H.45%1	na 16.59% še vedno nadaljujeta s preiskavo, j
od 13.84%	na 13.19Vii V zakonu ni določene kaVni za ta-|
.od 6.10%	na 4.65% ke prestopke in komisija iti živil- j
od 3.05%	na 2.78% I »ka uprava lahko le posvarita ve-j
-- i lemesarje, da prenehajo s takimi
skupaj Slovani	[rečmi. Oe^se kljub temu kaj take-
od	57.18%	na 60.44% ga ponovi, jih lahko pritiiajo
Nemci . . od 36.12%	na 35.78% pred sodišče. Živilska uprava
V Translajtaniji:
Madjari . Srbohrvt. Slovaki . Kusini . . Hum uni . Nemci.. .
od 30.5% od 16.4% od 13,2%' od 3.4% od 17.0% od 10.3%
na na na na na na
Notranji tajnik McAdoo je
VABILO.
Detroit, Mich.
Slovenska lokalna organizacija S. R. Z. priredi dne 8. junija ob osmi uri zvečer velik javen shod. Shod se vrsi na W. Jefferson in Waterman Ave. dvorani. Predmet: S. K. Z. in Jugoslovansko
mostojua naroda. Velikorusi in Malorusi. — Poljakov šteje prof. I izdal sledečo izjavo: Niederle 17V& miljona 'v Evropi Važno je, da ameriški narod in IU miljona v Ameriki. Deli varčuje iu postopa ekonomično in jih na Velikopoljee, Malopoljee, I tako omogoči, da pride vlada Ze-Mazovce in Kašube. Interesantno dinjenih držav do denarja, ki je je, da konstatira med Kašubi sta-1 neizogibno potrelnm za vojno hi ri rod, ki nosi ime Slovenci, na se posluži zalog in dela, potrebne-
lahko odtegne takim tvrdkaiu o-45.4% blastveno dovoljenje. 14.2% Uradniki obeh obtoženih tvrdk 10.5% taje, da se je zgodilo kaj takega 2.2% in pravijo, da pregledajo nadzor-14.5%i niki ves živež, preden zapusti 11.1% kompanijske prostore.
•i V kongresniških krogih govore, da je najbolje, če pride mesarska obrt popolnoma pod vladno kontrolo.
Vabilo
Na Piknik
katerega priredi
Vabilo
Slovenski Socialistični Klub, štev. 175
V MOON RUN, PA.
Piknik se vrši dne 8. junija v prijazni dolini na V. Gašpa-retoveni posestvu. Začetek ob 6 zvečer. Apelira se na vse aodru-ge kluba, da se sigurno vdeleže. Člani kluba be dajo skupno slikati;
Prijazno vabimo vse Sloveuce iz Moon Runa in okolice, da se te prireditve polnoštevilno vdeleže. Pripeljite s seboj soproge, dekleta in prijatelje.
Za dobro postrcžbft pu skrbel odbor.
Petar Petrovčič, tajnik.
skrajni severo-zapadni meji ob Baltiškem morju. Lužičanov šteje: doljnih 72.000, gornjih 103.-000, skupaj 175.000. — Čehov šteje 9U. miljona, od katerih pada na Slovake 2 miljona, in preko en miljon jih je raztresenih v tujini.
vprašanje, (tovornik Joško Oven. Tudi za Čehe pravi, da se da skle-Poživljamo vse rojake in roja- pa t i iz grobov lužiškega tipa, da kinje, da se udeleže do zadnjega so stanovali v svojih krajih Pokažimo, da detroitska naselbi-lže 500 let pred Kristom. Torej vsi
na stoji med prvimi slovenskimi naselbinami v Ameriki, in da hočemo slediti zgodoviuskim dogodkom, katere je povzročila svetovna vojna.
Odbor.
SLOVANSKI PREGLED.
Ni davno kar smo dobili Slovani
narodi, ki jih našteva zgodovina na njih zemlji, so bile le bojne čete, ki so zagospodovale. V zgi-dovino so stopili Čehi takrat, ko je nastopila bojna četa in si priborila gospod»* vo nad poljedelci in pastirji. Razdelitev Čehov na Čehe in Moravane nakazuje na 13. stoletje. \
Tudi za Slovence konstatira pomikanje do Save že v dobi Kri-
ga za produkcijo predmetov /a našo lastno vojaško silo in za vojaške sile narodov, spojenih z nami. Ena izmed najboljših metod, da se doseže ta rezultat je ta, da se vsakdo sani nameni, da bo živel ekonomično, varčeval 111 ob gotovih rokih kupoval gotovo množino vojno varčevalnih znamk, s tem konkretno dokazujoč svojo podporo pri praksi vojnega varčevanja.
Da se doseže ta namen, se vrsi pod vodstvom zakladniškega oddelka kampanja za varčevalne namene, ki doseže svoj vrhunec dne
V proračunu Zcdinjcnih držav je določenih $6,000,000, da jih poljedelski tajnik porabi za razvoj poljedelstva. Ko je bila tozadevna predloga pred odsekom, je kongre*iiik Randall iz Kalifornije dodal predlog, da naj se |ie u-porabi noben cent od te vsote za razvoj poljedelstva, dokler se ne prepove izdelovanje opojnih pijač iz živil, sadja, živežnega materi-jala ali krme. Za ta dotatek je v zbornici glasovalo 174 kongresni-kov, proti pa 141. * Odkar je bil sprejet živilski zakon, je predsednik znižal množino alkohola v opojnih pijačah, toda predsednik Wilson ni u videl potrebe, da popoluoma prepove izdelovanje takih pijač. Če bi predsednik smatral za potrebo, da
H»


jftn. I V»
Izvrstno zdravilo za želodec.
Za ielodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ve« telesni »istem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. Se posebno stari ljudje potrebujejo to julrnvflo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate sleb okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
¡^rov
Zelodečni grenčec
(Severa's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi si vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil.
Posebno i« priporoča «Urim in slabotnim Ijudom in bolnikom
kot u lahko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do časa imeti po malo tega zdravila. Jemlje naj se vedno pred jedjo.
Na prodaj •• dobi v lekarnah. Ona i» 75 crntov in UJS. Ako pa ■lutajno v»i lekarnar nima teza tdravila, mu recite, naj za naroti sa vas. Ako i»a on noče teza ixvrtiti, tedaj t« vam za mi poAljemo sa omenjeno vneto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAP1DS, IOWA.
28. junija, ko bo vsak lojalni A* prepove izdelovanje lahkega piva
merikanec naproiien, da se pridru- iK namiznega vina, bi bil to «toril
ži temu programu.	že zdavnaj in ne bi bil čakal na
Napredovanje vojne zahteva predlog kongresnika Randalla. trajne iu naraščajoče žrtve. Svojo . Stvar pač še ni končana in Ran-uioško mladino pošiljamo, da nis dallov predlog še ni zakon, pa
točen in stvaren pregled slovan-1 »tovi; obenem pa konstatira, da «»topa na tujih bojiščih, kjer je najbrže tudi nc bo. Kaže pa, kako skega sveta. Mnogo in mnogo se ; & leta 551. po Kristu noben pi- »poklieaua, da ne žrtv uje le svojo Vztrajni in bdeči so prohibicioni-
satelj Slovencev ni omenil, kar! osebne udanosti in svojih materi- j «ti, in delavstvu ne bi nič ško-naenkrat leta 595. pa se bojuje ' jalnih interesov, ampak eventual-! dovalo, če bi si vzelo to žilavost za ž njimi Thassilo. Prof. Niederle no tudi svoje življenje. Za anre-1 zgled.
je že pisalo po različnih zbornikih, manjših ir\ večjih delili; no, bilo je vse ali presuhoparno-uče-njaško, ali pa preveč površno-žur-•nalistično, ali so podatki preveč birokratični, ali pa preveč samovoljni, tako da človek vendarle ni vedel, pri čem da je.
Profesor Lubor Niederle, znani} slavist v Pragi, se je lotil dela, da nam je dal posnetek iz slovanske enciklopedije, katero izdaja Ruska akademija nauka v Petro-gradu. Dasi je imenuje le posnetek, nosi pečat samostojnosti pisateljeve na čelu, in knjigo bi morali imeti pač vsak Slovan, ki se zanima za javno življenje.
Takoj u uvodu pisatelj razdere nekoliko starih praznili sanj o Slovenstvu, rekoč: "Slovani niso bili nikdar, ne kulturno, ne jezikovno en narod. Pri prvem vstopu v zgodovino so že ločeni po stasu in polti, en del svetlih oči in las, drugi temnih. Naj se ozremo na to ali ono stran, en fakt je tov: da enega slovanskega naroda ni, marveč je nastopila vrsta samostojnih slovanskih narodov. Danes je slovansko edinstvo le teoretičen pojem v čustvih in mislih posameznikov, v dejanskem življenju Slovanov pa se komaj zabliska trenutek misli skupnosti."
Niederle tudi ' prerej odločno preseče staro, tolikokrat in tolikokrat ponavljano pravljico, da so prišli ti in ti slovaški rodovi v tem in tem letu v te in te kraje, marveč pravi: slovanski prana-rod je bil že v predhistorični dobi mesta do Salo in ob Donavi te»-do Baltiškega morja.
Za jedro Slovanov ima Niederle Poljake ter ima prav. O Poljakih ve namreč zgodovina pove dati najpozneje. Skoro bi človek šaljivo pristavil, d« je lista npv* sta najboljša, o kateri se najmanj govori. In v našem slučaju je so ciolpgično doccln P™v. nko skle parno, da so Poljaki bili od pra-
Ludi konstatira, da se imamo Slovenci in morda tudi Čehi zahvaliti madžarskemu navalu in posebej zmagi nad avarsko leta 907, da ni vsa Cislajtanija po ne ni če aa.
Niederle tudi razlaga, zakaj so Slovenci izgubili toliko svojega ozemlja. Že leta 850 se nahaja v
neki listini iz Panonije poleg 15' katere se ne morejo bojevati, slovenskih imen 15 nemških. Slo-1 "Da more imeti ta kampanja
riško ljudstvo, ki uživa blagodat, i v	-
da lahko ostane varno in udobno I Ce bi bili ameriški delavci ta-,donia, je torej prav, da smatra za ko na straži za svoje interese, ku-svojo sveto dolžnost podpirati na- kor so prohibicionisti, bi bili u-
spehi delavskega razreda gotovo večji. Zagovorniki popolne suše ne izpuste prav nobene prilike, ki jim le količkaj kaže, da bi mogli kaj storiti za svojo stvar.
še brambovce in se resno zaobljubiti za varčevanje, da bodo naši vojaki in mornarji imeli hrane in obleke, orožja in muuicije, brez
venci so bili torej na Oornjcav-strijskem. Nižjeavstrijskcm, Sol-nograškem tet-v Alpah jako redko zasejani, ter so stanovali kompaktno le v planem delu Koroške, Štajerske, na Kranjskem in na Goriškem. Niederle šteje Slovene. IVi miljon. Konstatira pa, da so
Čim popolnejši uspeh, prosim resno vse organizacije in institucije naroda, ki morejo s svojim vplivom in podpiranjen pospešiti 'o delo, za njih sodelovanje. Želeti $6.00. je, da se navrne pozornost vsega Skupaj naroda na njegovo dolžnost, da obljubi vladi ta način podpore za
LISTU V PODPORO. Anton Peterlin, Cleveland, O. 50c. — Andrej Poje, Lloydell, Pa. $1.00. — Frank Savs, Chieago,
.............$ 6.50
Zadnji izkax..........$1.117.16
v Avstriji drugi slovanski narodi zniago v vojni, in v teui zmislu bo narasli za 9.4%, Slovenci pa le 28- juni določen kot narodni var-
Vsega skupaj......., $1.123.66
za 1.37 odstotkov.	-
Si.bov iu Hrvatov šteje Niedcrle do 9 miljonov, in sicer Hrvatov 2Va miljona, Srbov pa G^a miljona. Srbe iu Hrvate deli pred vsem verska razlika, ki se je izvršila
čevalui dan.
S primerno pripravo za narodni
JSkrbimo za domače ognjišče.
Naša glavna dandanašnja dolž-
Raztlrlte svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si dnka! " Proleteree " iron v svoji knjiievni zslogi sledeča knjige ia brošure. Pošljite naročilo še danes:
lfakslm Gorki: Mati. mehka vesba...............................$1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk la It. Kaker): Dftuagel. Povest
U cklcašklh klavnic .......................................... .70
Cnrico Ferrl: Soclalisem in moderna veda......................... JO
Proletariat.................................................... 00
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................io
Socializem • . . . . .......................••...•.•.«••.•.•».»».•«».» .10
Socialistična knjižnica, 2 zrezka in "Mala bogststva" .............10
Kapitalistični razred.........................1.**....... .10
Prof. Wahrmund (poslov. ▲. Kristan): Katoliške svetovne naelraaje
in svobodna znanost.........................V.............. .90
O konsumnlh društvih............................................iq
Zadružna prodajalna aU konsum .....................\.............05
Katoliška cerkev in socializem .....................................10
Spoved papeia Aleksandra...........................................
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prost«.
PIOLITŠIIO, 4000 W S 1st Bt..	CHICAGO, ILLINOIS.
varčevalni dan dip 28. junija sem nost je> da gkrbimo u domače og-
prepričan, da bo ameriški na roti radovoljno sodeloval in se zaobljubil za vojno varčevanje, poda-
Icta 1219. Tudi tu konstatira Nie- joč s tem konkreten dokaz svoje derle, kar je rodkokoniu znano da vdanosti do blagostanja svoje de-je jedro Slovanstva na Balkanu in svojega neizpreminljivega
bilo najnižje na jugu v Macedo-niji in se je od tam razvila Srbska in Bolgarska. Slovani so že v 3. stoletju pro-
namena, da se bojuje, dokler ne bo dosežena zmaga svobode.
njišče, da bodo vsi člani družine zdravi, ko se vrnejo naši fantje z vojske domov. Vsled tega potrebujete zdravilo, ki Vas bo vedno varovalo pred boleznijo, ki Vam bo pomagalo odstranjevati vse škodljive snovi iz Vašega telesa. Za to je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino najbolj komisija priporočljivo. To vino je 1 eno be-
zdravilp,
Zvezna industrijska
drli čez Donavo na ozemlje, ki' toži veliki mesarski tvrdki Morris sedo najboljše domače ga danes posedujejo Bolgari. Le-1 and Co. in Wilson and Co. da sta, kor odpravlja vse želodčne neprl ta 679. so nad njimi zagospodova 1 vedoma prodali za armado živih, Hike in povračn redno delovanje v li polovški Bolgari. Bolgari kaže- ki niso bila vžitna za ljudi. Doka-i prebavnih organih. Dobiva se v jo še danes primesek starih Tra-jtano je, da je bilo na tisoče fun- j lekarnah. Ogibajte se ponareje-kov, ostankov Ootov, Hunov, A- • tov sprijenega mesa in zaklanih nih izdelkov ter zahtevajte vedno varov, Polovcev, Ciganov in Os- kokoši prodanih v Camp Travis, odločno: Trinerjevo ameriško manov. Bolgari so torej po kryi Tex. Večina tega mesa so od k ril j.1 grenko zdravilno vino (Triner's najbolj mešan, kakor Poljaki naj- še preden so ga servirali vojakom American Elixir of Bitter Wine) čistejši slovanski rod, tudi poveč- za hrano, toda industrijska komi- Cena $1.10. — Zoper revmatizem, jem temnegatips, do čim previa- sija praji, da so ga morda tudi nevralirijo, hrbtobof, izpahke, o-duje pristni slovanski svetlejši tip nekaj povžili.	tekline iu druge slične bolezni po-
v Macedoniji. Šopi bi bili potom- Zvezna Industrijska komisija skusite enkrat Trinerjev Lini-ci starih Trakov. Interesantno je. pravi v svojem poročilu i	j ment, to je isboren pripravek.
da so Bolgari najbolj pismeni "Zveznaindustrijska komisija in 65c v lekarnah, po posti 45 in .lain, kjer stanujejo skupaj s Tur- je vložila zelo resico obtožbo pro»i 75c. — Joseph Triner Company, .ki, Tako je najčistejši okraj Kip»- tvrdkam Wilson and Co. in Mor- 1333—13343 So. Aslilsnd Ave. stendil, kjer je pa alfabetov le 1 ris and Co., da sta vedoma proda- Chieago, IU.	<£dver.)
Na|več|a slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave.9 : Clevel&nd, Ohio
Ure, verižico, prstane, broško, zaprstnice, medaljonške, Itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podruinica Colnmbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Ë3EE
H
Pitit« po cenik, kateri M Vam pošlje brazplačno. Najbolj«« blago.	Najatšj« ceaa.
IDI
3E1E
imr
jj 1111f 11111111111111 s 1111111 m 1111111111111111V111V11■1111111111 « 1111111111111111111111111111 « 11111111 r • «
la
3 i
MODERNO UREJENA
NAROONA KAVARNA IN IESTAURACIJA
Domača kuhinja, avakovrstni kolači dobre pijače, turška 2 kava, eladoled in «niodkc.
Oprto ik) dnevu in po noči.	Tel: Canal 1220. |
2. RADNOVIC,
lastnik.
i ■
riviiiišiiitiiiiiiiiiiiiišitisiiiiiiiittiiiitiisiiiiiiisiiiiiitiiiitfliiiiiiiiiiiiifliiiiiitoffliiiiiiiaiitiT
1149 W. 18th. Str.
Chicago» III.
BolJševikI in zavezniki.
(Konec s 1. strani.) ti takojšnje revoite. Veliko bolj je verjetno, da bo ' morala *e pomnožiti to Število.
Ali v razmerju med Rusijo iu zavezniki je že vedno neka napetost, dasi so ae odnoiaji dozdevno vsaj nekoliko zboljšali. tfJekaj časa je izgledalo, kakor da odklanjajo boljše viki sami vse stike s zavezniki; tupatam so bili »pori med bolj-seviško vlado ali njenimi posameznimi organi iu i>osameznimi zastopniki zavezniških sil iu tako ne je širilo mnenje o prot¡zavezniških sil iu tako boljševikov. Sedaj pa podajajo, boljše vik i sami izjave, ki govore dosti krepko proti temu mnenju. Organ centralnega odbora ruskih aovjetov "Iz-vestji" na primer piše, da zavezniki še danes ne morejo razumeti preobrata v Ruaiji, in to nerazumevanje ima ravno za nje slabe posledice. S tem, da smatrajo zavezniki boljševike za prijatelje Nemčije, ukrajinsko rado z drugimi buržvaznimi strankami pa za pristaše zapadnih sil, so indi* rektno pomogli, da je Nemčija okupirala Ukrajino in utrdila svoje prijateljstvo z rusko burž-vazijo.
Toda zavezniki bodo polagoma spoznali — nadaljuje list — da ruski sovjet ne more biti prijatelj militaristične stranke v Nemčiji. Ako ho-'-ejo zavezniki v resnici pomagati Rusiji v njenem boju za neodvisnost, bi morali predvsem odkritosrčno priznati sovjet kot edino vlado v Rusiji. Čim dalje bodo zavezniki odlašali, tem več poguma bodo imeli Nemci pri osvajanju ruskih pokrajin. Čas je torej, da zavezniški poslaniki zapuste Vologdo in pridejo v Moskvo, kjer naj sodelujejo s komisarji ljudskega sveta.
V svojem zadnjem govoru je predsednik Wil-»on dejal, da je on ravno tako za Rusijo kakor za
Francijo. V prejšnjih govorih je izjavljal, da ne sme bodoči mir obsegali le zapadnih dežel, ampak tudi revizijo brest-litovske pogodite. To daje upanje, da se bo nerazumevanje vendar kmalu umaknilo sporazumu, ki bi bil brez dvoma v največji meri koristen obema strankama.
V Rusiji so boljševiki danes faktično na krmilu. Vse tiste vesti, ki prihajajo od časa do časa o novih revoltah ^iroti njiuij imajo vedno k; enodnevno življenje. Če je očitno, da imajo boljševiki mase za seboj, je pa tudi nedvomno, du bi priznanje boljše viške vlude pomnožilo simpatije do zaveznikov v Husiji.
Vprašanje ni, če se» zavezniki v vseh rečeh strinjajo z boljševiško vlado ali ne. Tudi mi ac v marsičem ne strinjamo z njo. Priznanje kakšne vlade je le priznanje obstoječega fakta in ouiogo-Aenjo sodelovanja z njo. Ne verjamemo, da se je Amerika strinjala z dejanji nekdanje carske vlade; ali priznavala jo je, ker je eksistirala.
Na vsak način se nam pa zdi, da je sodelovanje z Rusijo važna reč. Vojna še ni končana in ne zdi sc nam, da bo prav kmalu končana. Du se dosežejo vojni cilji/izraženi od predsednika \Vilsona, bo treba še trdega dela in morda bo sodelovanje Rusije še veliko vredno. Brest-litov* ska pogodba pa gotovo ni zudnja beseda Rusije.
Sevedu je treba jemati v pošte v, da ne more Rusija v svojem sedanjem položaju delati čudežev. Tudi Ljcnin pravi, da je izza vsega, kar se jc doslej zgodilo, najbližja naloga boljševikov organizacija.
7a beseda ima zelo širok pomen; a kdor bi sedaj pomagal Rusiji pri njeni organizaciij, bi naj-brže lahko računal na fijeno pomoč za demokratične cilje, kadar si sama toliko opomore, da bo zopet mogla stopiti na noge.
Frarl socialist na sms biti raser vlit, ampak mora biti redno akti-Fin vojak «roja stranka. Kdor nosi svoje prepričanj« to sam t sobi, nt koristi nič na sebi, n« troji ftrari Prepričevati mora tisto, ki še niso prepričani.
li
Pravi socialist hoče poznati talare, zapreke, uspehe in napredek dolarskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proletario.
^frTtotKrf"^^
je bolezon, kateri •• kaj rad« pridružijo ie drug« bolezni. V obče nastan« hrbtobol vsied kak« n«-rednosti na i«dicah. ali v m«hur-ju jn — zahUva pri t«m takojin« pozornosti in dobrega zdravila. V v»eh takih «lučajih vam toplo priporočamo
Jugoslovensko pitanje I socijalna demokracija.
s
everas
KIIni iS Lliir Riud|
PAZITE IN HRANITE
Narodni isr«k pravit "PasiU aa val beli deasr za črn« dne-v«." To pomenja toliko kakor prvo paslt« in hranite dokler nt« ie zdravi ia mladi, da bo«t« imeli nekaj s« stara in onemogla leta.
V«nk človek mora pačiti in hraniti, k« le to je edina pot, ki vas vodi v a«odviano«t. Prvi dolar, ki ga dste na «t run, ae lahko eeni kot ¡temeljni kamen poalopia aa katerim vaaki stremi. Doltro je vedno imeti na pam«tu narodni isrek ki pravi; 14 Zrno du *rua pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je poČetek ali brez poeetks ni nikdar ničeaar. Zatorej pričnite vlagati val denar ¿h ilanee, ampak pasite, da ga nalagat« v gotovo ia varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vafto banano knjižico.
Mi »prejemamo denar na Lraailuo vlogo in plačamo po R% obreati od njega.
Poiitjamo denar v Italijo, Buaijo in Prsncosko.
Prodajemo prve poaojilae mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilna predale.
Hpisjcmo upise ca parobrodno potovanje v «taro domovino vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blu« Isiaod Avenue, Chicago, XII.
Kapital, vloge in probitek znata nad $<{,000,000.
po
(S«v«rovo Zdravilo za obisti in j«tra). Rabit« to zdravilo pri po- T 1 gostom in bolestnem spuifianju vod« in pri otrocih, ki močijo po noči postelja To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali 6« imate zoprn želodsc. To zdravilo od-oteklin« dol«niih d«lov C«na 76c in $1.25. Na prodaj v vseh lakarnah.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa aa vseh aodiftčih.
• Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
pravlja života.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
(Konec sjiete strani.)
Aneksijom<Bosne i Hercegovine bila je ravno-teža na Balkanu poremečena. Austro-Ugarska postala je največa jugoslavenska država. No nakon nepunih pet godi na situacija jc balkanskim ratom promijenjena iz temelja. Jugoslareni su počeli rješavati groje pitanje bes Austro-Ugarske i pro-tir Austro-Ugarske, a ona, koja je joi 1908. bila a ofensiri,danas je n defenzivi, preuzevsi potpuno-ma ulogu Turške. Jugoslsvensko je pitsnje naisie riješeno na jednoj strani, u feudalnoj i reakcijo-narnoj Turskoj, pak .sada preostaje još da se rijesi na drugoj strani, u feudalnoj i reakeijonar-noj Auatro-Ugarskoj. latodobnö au tako reči ulogu Macedonije preuzele zemlje austrijskih Jugoslave-ns. Austro-Ugarska preuzela je u cijelosti Tursku bsitinu, s to znači, da je postala izvorom opaznosti i konflikta u Evropi, a naročito na Balkanu.
V.
Jugoslavensko pitanje stupa tekar sada u svoj odlučni stadij. Ko če ga riješiti i kako če ga rijetitit
Prije nego li se odgovori na ovo pitanje, uput-no je upozoriti na jednu historičku analogiju. Mislim na analogiju izmedju sada&njega stanja ju« goslavenskoga pitanja i izmedju problema njema-čkoga njedinjenja u pedesetim i šezdesetim godi-nsms p rosi o ga stolječa. Svi tadasnji socijalisti-Čki njemački prvaci kao Lassalle, Marx i Engels, te Bebel bili su jednakoga mnijenja, da če samo narodna revolucija dovesti do ujedinjenja njemačkoga naroda. Ali ovo načelno istovjetno glediste nije ipak spriječilo, a da se Ijassalle ne pHkloni viSe u svojoj političkoj taktici Pruskoj, a Bebel da ne požali, sto nije u pru.sko-au.strij-skom ratu godine 1866. pobijedila Austrija. Las-salle je bio toliki neprijatelj austrij^koga reakci-jonarstva, da je pod :svu cijenu želio uništenje Au-strije. Bebel nasuprot žali u svojim memoirima, što je u ratu pobijedila Pruska, jer je tako otkinu-to deset milijuna Nijemaca iz opče njemačke za-jednice, a uz to je Njemačka postala domenom pruske reakcije. Poseda Austrije imala bi po Bebelu zssigurno konsčnu posljedicu demokrat-sku revolnciju i ujedinjenje svega njemačkoga naroda, jer bi pobjedonosna Austrija bila prisilila avojom reakcijonarnom politikom njemački narod na taj korak, a kako je ona narodiiowia i sla- • ba država, to bi narod bio mogao i uspjeti.
Isporedjujuči njemačko ujedinjenje s jugo-slavenskim problemom vidimo, da je aneksijom Bosne i Hercegovine Austrija faktično obavila onaj dio svoje službe, ko ji jo j pripisuje Bebel gle-dom na njemačko pitanje u slučaju, kad bi hila 1866, pobjedila! Sada preostaje samo jo* pitanje, da li če se jugo«lavenski problem rješiti mirno, to je*t nutarnjom demokratskem revolucijom u Auatro-Ugarskoj, koja bi mogla onda da preuzme ulogu koncentracijone točke za slobodne i samo-
Iz Moskve poročajo: Nadaljne vewti o kmečki revoluciji proti Nemcem omenjajo ljnte in krvave boje po vsej Ukrajini. V Voliniji ¡n Podoliji uni-Čujejo kmetje letino in nasade. Kjerkoli se pojavi-ja nerrtski ali Nemcem služeči ukrajinski oblastniki z namenom, da ocenijo imetje kmetov, jih zadnji pobijejo. Kmetje požigajo gozdove in gradove. Nemci se morajo posluževati artilerije, pri razoroževanju upornih kmetov, pa se to jim dosti ne pomaga.
Neprestano krSenje brestlitovake mirovne pogodbe v Ukrajini, na Fünftem in Črnem morju je povsročilo med Rusi sploino ogorčenje. V Berlin neprenehoma odhajajo protesti sovjetske vlade, naštevajoči iiemÄke grehe. Na Livonskem »o Nemci uvedli pravo strahovlado; posebno trpe delavski voditelji. Na tisoče ruskih revolucionarjev je v zaporih. . .
Te vesti »e neprenehoma ninože in najbržc jih bo *e čimdalje več. Ako hoče Nemčija doseči o-je cilje, ki segajo vse dalje, kakor brest-litovska pogodba, jim ne pomaga nič druzega, kakor da
stalne balkanske narode, služeči kao posrednik izmedju Balkana i Evrope, dakie kao istočnu Š.i-carska — ili če se jugoslavenski problem riješiti ratom izmedju balkanske demokracije i uustiij-ske feudalne reakcije! U svakom slučaju bezuvjet-no se na lazi rjesenje jugosla venskog pitanja u demokraciji i u jed in jen ju.
Nije naša socijalistička zadača, da *e anga*p-jemo za ovu ili onu državu, historičku nužda obav-lja več sama tuj posao, da pomaže jednu državu pr'4?v druge. I kao sto je nekoč historička nužda dosudila propast feudalnim državama na Balkanu od dcinckratukoga turskoga naroda, tako i da nas pomaže ta ista historička nužda balkanskim naro-dima protiv Turške i Austro-l garske. Naša soui-.iulistička dužuost jest samo, da pomažeiuo tcu-dence razvoja vlaatite snage jugoslavenskoga naroda. I nista više!
Socijalna demokracija je rcvolucijonarna stranka, i zato ona ne može da veže svoju sudbiiui bilo uz koju od postoječih država. Ova ili oua Ur-iava može tek da posluii svojim manjim ili veeljs demokratizmom kao instrumenat razvoja i naprcl-ka u izvjesnom pravcu i vremenu, ali i to je sv«. Socijalna demokracija več jc na prvoj jugoslav< a-skoj i balkanskoj konferenci prihvatila revolu i-jonarno glediste na jugoslavensko i balkansko pitanje. Rijcsenje, koje si ona zamišlja, jest istovre-mena nacijonalua i socijalna revolucija. Buržoa-zija može tek da vodi narode iz klaonice u klao-nicu, ali ih potpuno osloboditi ne može. Zato je je-dino rijesenje: demokratska revolucija jugosla-venskog i balkanskog puka!
No revolucija nije tako malena stvar, poj:o-tovo ne revolucija, kako si ju zamišlj^ socijalna demokracija. Buržoaske revolucije bile su vazda revolucije manjine, to jest surazmjerno malobroj-nc društvene klaae, koja je predstavljala u ono vrijeme društveni razvoj i napredak. Toga radi su vazda i široke mase naroda aktivno podupirale buržoaske revolucije. Revolucija, koju socijalna demokracija propagira, ima da bude revolucija večine, dakle vlastito djelo samih Širokih narodnih masa. Ali zato tim večma moraju biti u interesu ojačanja i osposobijenja za svoj historijski za-datak dovedene jugoslavenske narodne mase do spoznaje svojega narodnoga jedinatva, u smislu zakljuČaka prve jugoslavenske konference, te do usvojenja zahtjeva za punom demokratskom sa-moupravom i nezavisnošču naroda u opčoj zajed-ničkoj konfederaciji, u smislu zaključaka prve balkan«ke konferencije.
Zadača če biti druge socijalističke jugoslavenske i balkanske konferencije, da pobliže ozna-če put k ujedinjenju u demokratskoi zajednici proletarskih balkanskih, a naročito jugoslavenskoga naroda, to jest put k potpunoi nacijonal-noj i socijalnoj revoluciji, k potpunom nacijonal-nom i socijalnom oslobodjcnju!
Central Hotel
Conemangh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat 8e7eda. To je <4VILLAGE INN ' s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogdcn Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska Številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
ia 480 smii ML, keiosiu, VIS.
Talalon 1199.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izvon mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cone in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 163S Blu. lalaad A ve., (Adv.)	Chicago, III.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI ' NARODNI PODPORNI JEDNOTL
• Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstsnavljsjte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za noro društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2607 80. Lawndale Are. Chicago, m.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik aa notranje bolerni ia ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — pla «nti jo le zdravila. 1024 Blu« Island Ave., Chicago. Uredujo od 1 do 3 po I.j od 7 do 0 zvečer. Izven Chieaga i več i bolniki naj phtejo slovensko.
K
Naivečia dnvaaska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
postopajo na omenjeni način. A čim dalje bodo tako postopali, tembolj bodo izzivali prebivalstvo proti sebi. S tem bodo pa dosegli, da postane vojna z Nemčijo na Ruskem tako popularna, kakor še nikdar ni bila. Rusi doslej enostavno niso poznali Nemčije. Kar so jim pripovedovali carski oblastniki, tega nuo verjeli, ker so se avtokratove kreature v vsakem ožini preveč lagale in ker jc svojemu zatiralcu sploh težko verjeti. Treba je torej, da se kajzenzem ruskemu ljudstvu tako razodene, kakor «e mu jc bil razodel carizem; tedaj bo pa pripravljeno, da obračuna tudi z njim — in najbržc temeljito.
Iz Moskve poročajo: Mirovna konferenc», v Kijevu je imela prvo sejo in iz poročil je videti, da sc Nemcem prav nič ne mndi za mir med Ukrajino in Veliko Rusijo. Ukrajinski delegatjt, ka-tere «o imenovali nemški vojaški poveljniki, so zahtevali cd ruskih delegatov, da jim pojasnijo, katen dele Rusije obseza voejctska republika. Ruski delegatje so dobili en dan časa za odgovor.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOBOVA
NJTJ BANKE Z V ANE 4' CLEARINO H0U8E". Kaj to pom«nl ca ljudstvo, če Jo banka pod nadzorstvom "Clcarlng Housa".
Vso bsoke, ki imajo svežo s Chicago Clettring House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja, i se mora vrliti najmanj enkrat na leto Izvedenci natančno preiMejo stanje« vsake banke. Vso gotovino preltejejo, ! pregledajo vse note, varičine, vknjižbe '4 in druge vrednostne listine, se prepri- j < Čajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune, j \ * Če najdejo izvedenci kake slabe ali • dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več kot imovina bsnke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred-no«t v svojih knjigah. Čo banka drzno Ipekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar jo slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim, če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi < vso nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživsjo banke, katere so združene v Clearing House.	^
Kedsr se odvzamejo kaki banki te
ugodnosti sli če ni sprejets v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki Je članica te zveze, žo to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpinih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred dosetimi leti, od katorega časa naprej ni bsnkrotirsla niti ena bsnka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ftlo na sli dragi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč drage Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing Hous« nadzorovalni načrt so je pokazal tako vspeften, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Stat« Banka je v sveži s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima v«e privilegije te banke, katori poda vsako leto pet popolnih računov.
Americsn Rtato Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta držav« Illinois.
Napravite NA&0 banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte sa seznam naiih First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 slstih hipotečnih bondov.
StIMI BI«« Islan« Avcaac, Chlcag«, U*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi r Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskorine za društro in trgorce. -:- -:- -:• "PROLETAREC" se tiska r naši tiskarni
VLADAR potrebujete društvene po-trsfeičias kot zaatave, kapa« re-galije, uniforme, pečata ia vi« 4rugo obrnite se as svojega rojsks
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenika prejmete zastonj. -:-
Vse delo garuitirano.
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli, 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Islnod Ave., vogsl LoomI« in 18. ee«te.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjevs zdravila uspeino rsbijo z največjim zaupanjem. A to tudi rsdi prsvega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čialanje od strani itevilnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da so ohrani zanealjiva vsebina iždelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh fctevilnih potrebščinah naiih, a novi vojni davek nam je spodbil *e zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povinsti. Vsak prijstelj Trinerjevih lekov priznsva brez ugovora, da v sedanjosti, ko
moramo veliko več plačati za potrebščine, iu tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VltfO
torej ima tako znupsuje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje staliftče» Izmed vseh bolezni jih je devotdeset odstotkov povzročenih in •početih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti žolodec in odstrani is iiotranjSčine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so noksklen brlog zlotvornik tvarin zavirsjočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mena-niče In vsebujejo le potrebne zdravilue grenke koreninice ter krasno iareče rudeče vino. V zadevi zsbasauosti, noprebavnosti, glavobola, pol glavo-bola, nervoznosti, navadno slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknli, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi litja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste naSli v njen. neprecen-ljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zsto pa jc zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevrslgije, lumbsgo, otrpelosti gleinjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno sdrsvilo za navadno rsbo znotraj. Posebno za izptrsnje grla in ust; istotako za čiičenje ran, izpuičajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnsh.
Nsjnov«jft« nsgrsde so dobila Trin«rj«ra sdravlla na msdnsrodnih rassta-vah: Gold M«dal— Ban Francisco 1916, Grand PrU—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist 1333^1343Sc^ AJ.I.nd Are.	Chicago, III.