Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dnevmeaecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo ia upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohr aan. štev. 13. V Ljubljani, 15. julija 1927. Leto XLIV. VSEBINA: Nevarnost plesni ali oidija. — Nepravilnosti v razvoju hmeljne rastline. — Letna rez v hmeljniku. — Bolezen na hmelju. — Kmetijski stroji. — Proti napenjanju živine. — Okopavanje in razredčenje koruze. — Ameriški rogovilček. — Zeleno krmljenje. — Letošnja cena modri galici. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko - šolski vestnik. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. Nevarnost plesni ali oidija. Znano je, da pospešuje vročina zelo razvoj plesnobe. Opaža se to zlasti v južnih krajih, kjer je navadno poleti suša. Letos kaže, da bo tudi pri nas tako, zato se je bati, da bo nastopila plesnoba v večji meri pozneje. V sušnih letih se dogaja namreč, da nastopi plesen v nekaterih legah v par dneh kar na celih kompleksih vinogradov, ko so jagode že za grah debele. Bodimo torej previdni! Najboljše sredstvo proti plesnobi v tem slučaju je le dvojno ventilfrano čisto žveplo. Kakoi žveplo vpliva, je znano. Njegov učinek je kemičen ter se ob solnčniii žarkih razkraja v žveplcni dvokis. Ta duš-ljivi plin zelo hitro zatre podgobje in trose plesnobe. Žveplo pa le takrat učinkuje, če je fino zmleto, čisto in če žveplamo pri solnčnem, suhem in brez-vetrovnem vremenu. Grozdje je poprašiti na fino. Navadno žveplamo dva do trikrat, v sušnih letih pa celo štirikrat. To velja na vsak način za letošnje poletje. Torej, vinogradniki, pazite, da ne bo letos ob tej suši plesen uničila grozdje, kakor v lanskem mokrem letu peronospora! Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi garantirano dvojno ventilirano žveplo po 4.60 Din za kg. K. Nepravilnosti v razvoju hmeljne rastline. Prof. inž. Vinko Sadar. Ne nameravam pisati o tem, kako more sploh kvarno vplivati1 na razvoj hmelja pomanjkanje svetlobe, neprikladna zemlja, suša, nepravilno oskrbovanje itd., temveč opisati hočem le nekatere bolestne pojave, ki jih moreta povzročiti voda in toplota v zvezi z drugimi povodi). Omenim naj na tem mestu solnčni žig, odmetavanje storžkov, rumenenje listov, jalavost hmelja in tvorbo listencev, norčkov (krav-čkov), potegnjencev in preraščencev. Takoj pa moram pripomniti, da povzroča omenjene pojave vedno več vzrokov skupaj1, čeprav je neposredni povod za te pojave morda le ena sama življenska okolnost. Solnčni žig ali palež nastopa od julija naprej in se pozna po tem, da listje hmeljne rastline počasi odmira odspodaj navzgor. Listi zaporedoma rumene, Pojavijo se pege, ki se kmalu razširijo po celem listu. List končno porjavi, se zvije ter kmalu od-■ pade. Povod temu pojavu je visoka vročina sama ali pa v zvezi s suhim vetrom. V teh okolnostilh rastlina prekomerno izhlapeva (transpirira). Toi prekomerno hlaipenje (transpiriranje) pa lahko povzroči bole-hanje, če je rastlina občutljiva. Občutljiva pa je, če je imela tekom rasti na razpolago obilo vode bodisi podnebne ali talne. Rastlina namreč, ki zraste v teh okolnostih, stvori velike stanice, polne vode, in le tanko stanično mrenico. Tako razvite rastline ne morejo prenašati velike vročine; če povrhu še zapiha suh veter, tedaj mora rastlina izhlapevati (transpirirati) toliko vode, da je korenine ne utegnejo dobaviti dovolj in zadosti hitro. Dokazali so, da v tem slučaju niti zalivanje nič ne pomaga. Zgornji rastlinski deli, ki potrebujejo največ vode, odvzemajo vodo spodnjim listom in panogam, zato prično propadati najprej ravno spodnji organi. Ta pojav pa more imeti tudi še druge povode, n. pr. da propade na katerikoli način del korenine, ostali del pa ne more zadostiti potrebi ipo vodi. Ker pa rastlini v tem slučaju ne zmanjka vode kar naenkrat, temveč polagoma, zato rastlina ne uvene nenadoma, temveč odmira počasi odspodaj navzgor. Na zemlji, ki hmelju popolnoma odgovarja, omenjeni pojav ne bo pogosto nastopil. Zemlja namreč ne sme biti preveč vlažna, ne preveč peščena, toda podtalje mora biti že od narave dovolj propustno ali pa vsaj osušeno (drenirano). Omenjeni bolezenski pojav nima katastrofalnih posledic, zelo redko uniči ves pridelek, prav gotovo pa rastlino slabi, ker jo oropa listja. Odmetavanje storžkov ima prav iste vzroke in povode kakor solnčni žig. Ta pojav je sličen pojavu pri sadnem drevju, da se namreč otrese še nerazvitih plodov. Rastlina se olajša, ker ne more v dotičnih okoliščinah vseh plodov pravilno zgraditi. Rumenenje listov pa ima več vzrokov. Če listje pravočasna rumeni, je to lahko prvi znak solnčnega žiga: je lahko tudi znak preobilne moče v zemlji ali posledica ranjenih korenin, bodisi, da so jih ranile škodljive živali ali človek pri obdelovanju; končno je pa lahko tudi znamenje, da rastlini manjka hrane, bodisi, da hrane v zemlji sploh ni, ali pa da ni rastlini dostopna. V zvezni zemlji, kjer se prav rada napravi na površju skorja, bo zadnji vzrok pogosto nastopil. Pomanjkanje železa, t. j. bledica ali klo-roza bo le redko vzrok temu pojavu. Sicer sc pa o tem lahko prepričamo, če obledele liste poškropimo s kako železno soljo. Če listje po tem dejanju za-zeleni, je rastlina klorotična. Isti vzroki in povodi, ki povzročajo žig, morejo povzročiti tudi tzv. rastlinsko medeno roso na hmelju. Stanični sok sc v tem slučaju zgosti in na zgornji strani listov se izceja lepljiv, sladek sok, ki ima ime medene rose. Enako roso povzročajo na listju listne ušice; izpuščajo jo namreč iz medenih trobelj na zadku. Rastlinske in živalske medene rose na hmelju na oko med seboj ne moremo razločevati. Obramba proti1 rastlinski rosi je ista kakor proti žigu. Tudi škoda ni nič občutnejša. Rosa pa škodi lahko posredno zelo občutno, če se na njej naselijo druge glivice, predvsem povzročiteljica tzv. saja-vost hmelja, t. j. glivica capnodium salicinum, ki prevleče list s črno prevleko, pod katero list odmre. Vročina pospeši razvoj ušic in nastanek rastlinske rose. Obe torej nastopata istočasno, rastlinska bolj na obrobkih hmeljnikov, kjer je delovanje solnca in vetra hujše, ušice pa s svojo roso se pojavljajo: v glavnem v notranjosti hmeljnikov. Večkrat najdemo, da nekatere rastline prav nič ne rade, t. j. ne napravijo storžkov. Te rastline so jalovke ali slepiče. Jalavosti je vzrok preobilica vode in dušika, večinoma pa razni škodljivci (stenice). Razen omenjenih motenj v življenju hmeljne rastline pa opazujemo še razne nepravilne oblike storžkov. Dogodi se, da je storžek prekomerno potegnjen, ker so posamezni ovinki ali medčlenki na vretencu storžka izredno dolgi. Ti potegnjenci predstavljajo prvo stopnjo listencev, t. j. storžkov, pri katerih so se na kolencih medčlenkov (ovinkih) razvili trije namesto le dveh krovnih listov. Nekatere storžke pa vretence celo preraste (preraščenci) in na kraju storžka se razvijejo pravi listi. Taki storžki so preraščenci. Najpogosteje pa vidimo tzv. norčke ali „krav-čke", t. j. storžke, ki imajo zelo dolgo vretence, torej tudi zelo razmaknjena kolenca. Prednji in krovni listi so tudi zelo razmaknjeni, veliki in trdi, med njimi pa se pojavijo semtertja zeleni listi. Ti zeleni listi po pravem ne bi smeli biti razviti, pač pa le njihovi prilistkii, t. j. prednji in krovni listi. Neposreden povod za tvorbo norčkov je prekomerna vlaga za časa, ko se storžki razvijajo, pospešuje jo pa še obilno gnojenje s dušikom. Če dobi rastlina na razpolago mnogo vode in dušika, rastlina to priliko izrabi in ker vsrkava več vode in hrane, se stanice raztegnejo in se hitreje množe, hitreje rastejo. Ker so pa v tem času ostali deli rastline že večinoma razviti, rastejo prekomerno ravno storžki. Z ušicami pa postanek norčkov ali kravčkov ni prav v nobeni zvezi, čeprav je navadno ravno na njih največ ušic. Toda te so se tukaj naselile šele pozneje, iščoč zavetja pod večjimi listi pred njim neugodnim deževjem. Kakor vidimo, so vzroki naštetih nepravilnosti na hmelju predvsem vročina, vlaga v zvezi' z zemljo in gnojenje. To nam bodi v resen opomin, da je treba za hmelj odbrati odgovarjajočo zemljo v ugodnem podnebju in da ga je treba pravilno oskrbovati. Letna rez v hmeljniku. Ker se želi1 podrobnejših pojasnil k trebljenju, vršičkanju in pinciranju v mojem članku v 11. štev. „ Kmetovalca", navajam tu še sledeče: Nekateri hmeljarji samo trebijo, drugi trebijo in pincirajo. Ce le trebimo, tedaj prirezujemo vse spodnje panoge do višine 1.5 m izza prve listne dvojice, in sicer takrat, ko je trta 4 m visoka, t. j. po priliki tedaj, ko prvič okopavamo, nekako začetkom junija. Bolje je pa, da sproti trebimo, čim razvijejoi zalistniki 3—4 listne dvojice. Kdor pa trebi in pincira, ta naj sproti odščipava vse zalistnike do višine 1 m nad 1. listom, čim razvijejo zalistniki prvi člen. Do višine 3 m pa prišči-pava za 2. oziroma 3. listno dvojico tudi sproti, čihi so zalistniki razvili 2. oziroma 3. člen; če pa ne more neprestano tičati v hmeljniku, opravi! ta dela o priliki drugih zgodnjih poslov v hmeljniku (privezovanju, okopavanju itd.). Nekateri pa do 1 m višine odlomijo zalistnike do čistega, čim se dobro pojavijo, od 1 m do 3 m višine pa pincirajo spodnje za 2., višje za 3. listno dvojico. Vršičkajo pa tedaj, ko je trta prerastla drog ali žico, t. j. navadno koncem junija, začetkom julija. Vsa ostala dela morajo biti do tega časa opravljena. Od konca junija do obiranja jc najnevarnejši čas za hmelj (uime, suša, mrčes, bolezni). Od začetka julija pričenja cveteti. Med cvetom mora imeti popoln mir, zato nič ne delajmo v hmelju! Ko pa prično razcvetja prehajati v storžke, prično dela iznova. Prof. inž. V. Sadar. Bolezen na hmelju. Danes se veliko piše in govori o peronospori na hmelju, ki je dosedaj močno oškodovala pridelke v Nemčiji in na Češkem in ki se je pritepla tudi že v Savinjsko dolino in druge kraje. Trenutno pa letos o nji nič ne vemo, ne hmeljarji niti drugi strokovnjaki, ki so si ogledali savinjske hmeljmike. Govori se o „kuštix>vcih" kot škodljivi posledici peronospore, toda o kakih izrazitih znakih te plesni pa ni mogoče govoriti, ker jih ni opaziti. Letos se je mudilo že več strokovnjakov v Savinjski dolini, toda nihče ui prav na čistem glede te bolezni. Vobče izgledajo savinjski hmeljniki zdravi. Odlikujejo se po bujni rasti in po temnozeleni barvi. Le spodaj pri tleli je listje deloma porumenelo in se suši. Toda to listje ne kaže znakov peronospore, ne kaže tiste značilne' plesni okoli posušenih mest na spodnji strani listov, kakor jih vidimo pri vinski trti in pri krompirju. Ali naj bo to nekaka „pseudo"-perono-spora? Listje je deloma tako popaljeno kakor pri solnčnem ožigu, deloma se pa suši; vsled neke glivične bolezni, ki se nam kaže na zgornji strani listov v podobi belih pikic, ki so gosto posejane in mestoma strnjene v belo-sivkasto kožico, ki pokriva dotične dele lista. To bolezen bo reba šele dognati! Vsekako pa ta bolezen ne kaže tiste nevarnosti, ki jo opazujemo po naglem širjenju pri peronospori na trtah in pri krompirju. Kakor sem se sam prepričal, ne kažejo hmeljarji posebne bojazni pred to boleznijo, ki se pojavlja na spodnjih listih, torej na mestih, kjer ima rastlina manj svetlobe, manj zraka in toplote, zato pa več talne vlage, ki že samenasebi pripomorejo, da listje rajše rumeni in se suši. V zvezi s tem sušenjem spodnjega listja utegne biti tudi zaostajanje spodnjih panog v svojem razvoju. Hmeljarji imenujejo te zanikarne panoge „kuštrovci". To zaostajanje stranskih poganjkov je v življenju (fiziologični) zvezi s sušenjem spodnjih listov. Hmeljna rastlina ne more namreč popolno preživljati vseh svojih telesnih delov, če odpove spodnje listje, in zato se v rasti zatro. Ves spodnji in zgornji del rastline je pa s panogami vred dobro razvit in obeta bogat pridelek. Preprosti hmeljarji smatrajo, da je sušenje spodnjega listja posledica neugodnega, mokrega in hladnega vremena v zgodnji spomladi. Nasproti temu mnenju pa je opaziti v hmeljnikih, ki so bili dosedaj že večkrat škropljenj z modro galico (ti. pr. pri Cvenklju pri Sv. Petru), da je ostalo listje do tal zeleno in vobče bolj zdravo-. Vsi navedeni pojavi ne kažejo dosedaj nobene prave peronospore, ki po svojem naglem širjenju vse drugače napada in ogroža hmeljski pridelek. Na „kuštrovcih" se sicer opaža sušenje malih priliistkov, toda brez znakov kake glivične bolezni, v kolikor se je to dalo presoditi s prostimi očmi. Taki kuštrovci so se najbrže tudi že prej pojavljali v spodnjih delih rastlin. Hmeljarji v ostalem trdijo, da se pokaže peronospora tudi pozneje na kobulih, ki se začnejo vsled tega sušiti, kar je najbolj nevarno za pridelek. Da se pa prepreči zanaprej sušenje spodnjih listov in kar je s tem v zvezi, je nujno priporočati, da hmelj spomladi zgodaj poškropimo z raztopino modre galice in apna, in sicer dvakrat. Prvič, ko so mlade rastline pol metra od tal., drugič pa, ko so poldrug meter visoke. To škropljenje je lahko izvršiti in utesrne pomagati proti sušenju spodnjega listja in proti kuštrovcem. Poskusimo, da se o tem sami prepričamo! R. Kmetijski stroji. Zaradi pomanjkanja delovnih močil je skrajni čas, da se tudi naš kmetovalec že enkrat odloči, da opravlja razna poljska dela s kmetijskimi stroji. Nimam namena koristiti tvornicam iu raznim zalogam kmetijskih strojev, temveč hočem podati le sliko kmetijskega obrata s stroji iu brez strojev. Poglejmo naše njive, kakšen trud imamo z oko-pavanjem in pletvijo! Lahko se prepričamo, da so nam potrebni kmetijski stroji, vrhutega pa še pridne roke. Marsikateri kmetovalec je mnenja, da ostane delavec brez kruha, ako se kmetijski stroji razširijo. To mnenje je napačno. Naporno delo dninarja ali dninarice bo s tem le olajšano in se ne bo potreba več tedensko tako plaziti po vroči zemlji kakor dosedaj. Vse delo se bo vršilo hitreje in brez takega napora. Srednji posestniki se danes že v velikem številu poslužujejo kmet. strojev, ker vidijo, da jim ti mnogo koristijo. V Sav. dolini so danes že močno razširjeni oko-palniki za okopavanje hmeljnih nasadov, krompirja in drugih sadežev. Po naših krajih bi okopalnik mnogo koristil, ker sadimo veliko krompirja, koruze in drugih okopavin. Žal, da se naš kmetovalec ne poprime tega zlata vrednega stroja. Mnogo je temu krivo pomanjkanje denarja ali vendar bi se dalo v tem slučaju pomagati, če se stroj izplača. Naši kmetovalci iz Gor. Logatca, ki delajo z okopalniki, so z njimi izredno zadovoljni. Kmetovalci, ki dosedaj niso uporabljali okopalnika, se kar načuditi ne morejo, kako uspešno gre to delo izpod rok. S krompirjem nasajena njiva, katero je prej okopavala 6 članska družina in 3 dninarice po 8—10 dni, je danes z okopalnikom obdelana v 2—3 dneh, vračunši pri tem pletev okrog sadežev, ki se mora vršiti z roko. Ce hočemo delati z okopalnikom, je treba seveda, da se vrši vsa setev (saditev) v vrstah. Podoba 25. Na priloženih slikah vidimo okopalnike, osipal-nike, ki jih lahko pritrdimo na vsak Sackov plug, ne da bi nam bilo treba kupovati še ogrodja. Pod. 25. nam kaže okopalnik XXV Jcopačica" s petimi lerneži in dvema pregibljivima nožema. Družba ga ima v zalogi in stane 440 Din. Pod. 26. je lahek okopalnik H4 s širokim le-mežem in \ dvema premikajočima se nožema. Pri družbi stane 315 Din. R.S.1985 Podoba 26. Podoba 27. Pod. 27. predstavlja osipalnik H ^ L za osipa-vanje krompirja, koruze in hmelja. Družba ilma v zalogi takega s pregibljivimi deskami za širše ali ožje brazde. Stane 350 Din. Okopalnik in osipalnik mora pač imeti vsak kmet, drugače slabo gospodari. A. Zdolšek, Logatec. Proti napenjanju živine. V 9. št. letošnjega »Kmetovalca" je bil v inse-ratnem delu priporočen nov gobčni odpirač „Eks-pres", ki se uporablja proti napenjanju živine. Da bodo čitatelji vedeli, kako izgleda ta priprava, jo prinašamo danes na pod. 28. Spredaj pred nogami krave je ta priprava, obstoječa iz dveh sredii ležečih ločne v, ki se dasta bolj ali manj odpirati s pomočjo vmes ležeče prečke in nanjo pritrjene vc- rige. Na obeh straneh so ročaji, s katerimi držimo in vtikamo v gobčno votlino to pripravo. Glavna podoba pa kaže napeto kravo, ki ima v gobcu pritrjen odpirač. Skozi odprti gobec odhajajo plini. Kdor je že doživel slučaj napenjanja pri svoji živini, ve, kako hiltro je treba pomagati in kako težko je vtikati v gobec požiralnikovo cev s pomočjo tistega preluknjanega lesa, ki se mora najprej vtakniti v gobec in privezati za glavo. Žival se brani na vse kriplje. Vse bolj porabna je priprava „Eks-pres". To pripravo vtaknemo v gobec od strani, z leve ali desne, potem jo obrnemo tako, da leži po sredi gobca in jo trdno privežemo za glavo s pomočjo vrvi, (konopca) ki jo pritrdimo v ušesca poleg držajev. Nato odpremo gobec s pomočjo verige, ki1 jo v ta namen potegnemo naprej, vsled česar se raztegneta oba locnja in z njima vred tudi gobec. Da ostane odprt, se veriga pripne na vmes ležeči konec držala. S tem, da smo odprli gobec, je glavni namen tudi dosežen. Živali se začne izpahovati' in strupeni plini začnejo odhajati skozi gobec na prosto. Med riganjem se živali tudi izbljuje jo. Gobčni odpirač ,,Ekspres" je nova in po splošni sodbi praktična priprava. Pripravna ni le v slučajih napenjanja, temveč tudi sicer, posebno pri podajanju zdravil, pa tudi če je treba odstraniti stvari, ki so obtičale v požiralniku. Dobi se pri Kmetijski družbi v Ljubljani po 150 Din komad. Pod. 28. Gobčni odpirač „Ekspres' Okopavanje in razredčenje koruze. Koruzi moramo z okopavanjem pomagati1, da dobro uspeva in da bolje obrodi. Pravilna obdelana in prav oskrbovana koruza je zastavne rasti, krepkega stebla in močno razvitih listov. Taka koruza nastavi po več klasov in daje bogate pridelke. Če je pa koruza tanjkih stebelj, švigljasta in slabotna, daje pa malo plodu. Slabemu razvoju smo pa večkrat sami krivi, ker nismo koruze o pravem času zredčili in okopali. Prvo je, da koruzo o pravem času zred-čimo. To je glavna zahteva pri koruzi, ki jo pridelujemo zaradi zrnja. Posamezne rastline morajo imeti že v mladosti prostora, da se neovirano razvijejo. Že pri prvem in še bolj pri drugem okopa-vanjiu je na to gledati; da dobi vsaka rastlina zadosten prostor. V ta namen kaže koruzo sploh v vrste saditi, ki naj stoji po dva čevlja narazen. V vrstah samih jo je pa tako saditi oziroma razredčiti, da stoji po poldrag čevelj narazen. Vipavci pravijo, da mora biti toliko vsaksebi, da se lahko človek vmes vsede. Izkušnje to potrjujejo. Tisto pri nas močno razširjeno razredčevanje po malem in zaraditega po večkrat, da se odstranjene rastline lažje v prid obračajo, je manj vredno, ker se v presledkih razredčena koruza neenakomerno razvija. Prav tako važno je pa tudi1 to, da koruzo pridno okopujemo. Motika in okopalnik delata močno in plodovito koruzo. Zemlja mora biti1 čista in rahla. To pa dosežemo z večkratnim oko-pavanjem. Koruzo moramo vsaj dvakrat okopati, in ko je zemlja čista in rahla, jo je še osuti. Pravočasno okopavanje vpliva silno ugodno na ves razvoj te rastline, ravno tako kakor pri pesi ali korenju. Motika in okoipalnik delata peso debelo, koruzo pa močno in plodovito. Osipavanje je manjšega pomena za njeno rodovitost. Če je koruza ostala do osipavanja tanjkostebelnata, potem je glavno delo zamujeno in se koruza ne bo dosti več popravila. Najslabše pa je, če je koruzna njiva ob času, ko jo je treba osuti, še od plevela zelena in če je bila do tistega časa samo enkrat oko-pana. Taka koruza ne more dati bogatega klasja. Pri nas se žal še pogostoma opazuje, da se z enim iu drugim delom preveč zamudimo iu da nam vsled tega kpruza premalo obrodi. Bodimo tudi v tem pogledu bolj skrbni in skušajmo koruzo s pravočasnim okopavanjem in redčenjem podpreti v njeni rodovitosti! R. Ameriški rogovilček. Prof. inž. F. Vončina. Izmed raznih plevelov se je po naših krajih v povojnih letih silno razširil ameriški rogovilček. Imamo ga že povsod. Močno je razširjen tudi v okolici Gorice, po Tolminskem in Kobaridskem, kjer ga ljudstvo naziva „tomažin".# Razšitjen je pa tudi v okolici Idrije ter posebno močno v okolici Maribora. Ta plevelna rastlina spada h košaricam (Com-positae) in je enoletna. Razmnožuje se s semenom. Korenino ima plitvo, steblo golo rogovilasto z mnogimi stranskimi poganjki. Rastlina zraste do 70 cm visoko, cvete koncem junija, julija in avgusta. Za popoln razvoj potrebuje 3—4 tedne, seme se pa od cvetnja do zorenja razvije v nekoliko dneh. Seme je čisto drobno in tako lahko, da ga veter raznaša. V istem letu se iznova zaseje in daje nove rastline. Vsaka rastlina da neizmerno mnogo semena ki ostane dolgo kaljivo. Ta plevel je zelo škodljiv in ga je težko iztrebiti. Vsled svoje bohotne rasti in neverjetno hitrega in močnega razmnoževanja preraste kmalu naše okopa vine (krompir, peso itd.) ter jih duši. Kako ga zatiramo? Rogovilček je občutljiv proti mrazu, zato sc razvije šele ob nastopu poletja. Med žitom ga ne najdemo tudi med krmskimi rastlinami ne. Pač pa ga je mnogo ob krajih polja, ob potih, plotovih, na pustih neobdelanih prostorih, od kjer sc širi na njive. Med krompirjem, peso in drugimi okopavinaini nizke rasti se pa pojavi, ko je okopavanje v glavnem končano ter so rastline že prlsute, tako da je uspešno zatiranje otežkočeno. Tu pomaga samo pletev, pri tej pa moramo plevel izruvati, ker odsekan ali odžet požene nanovo. Cvetočih rastlin pri pletvi ne smemo puščati na njivi niti! metati na kompost, ker celo že izruvan rogovilček še dozori. Seme je namreč na vrhu obrobljeno z vencem dlačic. Ko izruvana cvetoča rastlina oveue, napol zrelo seme hitro dozori, dlačice se razširijo, cel košek se napihne in seme se izlahka otrese. Izruvan plevel je najbolje sežgati. Uspešnejše je zatiranje, ako ta plevel uničujemo še preden cvete. Okopavanje sadežev moramo tiaj-skrbneje izvršiti. Pred cvetenjem je rogovilček še nežen in se mu lažje pride do živega ter je zgodnejša pletev tudi lažja in cenejša. Iztrebiti ga je tudi na robih ujvv, če se je vgnezdil. Rogovilček ne prenese močnega obsenčenja ter pogoste košnje. Zato ga uspešno zatiramo s povečanim pridelovanjem krmskih rastlin. Po žitnem strnišču kaže sejati strniščno krmo. Sejati je na gosto ter setev izvršiti takoj po žetvi, da se krmska rastlina razvije hitro ter zasenči tla in zaduši plevel. V pošte v prideta predvsem grašica z ovsom in zelena koruza. Ako strnišča ne posejemo, se mora vseeno preorati ter pozneje z brananjem, morebiti s košnjo plevela preprečiti njega razvoj, posebno pa cvetenje. Pri močnem razširjenju tega plevela bo sejati tudi več detelje in deteljnih mešanic, ki se pogosto kosijo. V deteljiščih se ta plevel ne vgnezdi, ker mu škoduje senca goste detelje. Zeleno krmljenje. Živino bi lahko zeleno krmili od aprila do novembra, to je 6 do 7 mesecev letno, kar je za gospodarja kakor za živino bolj koristno', kakor pa suho krmljenje, ker prihranimo s tem veliko dela in skrbi, posebno če je še vreme neugodno. Če posušimo in spravimo seno in otavo še tako dobro, vendar se še vseeno izgubi 15% prebavljivih redil-nih snovi. Kar je pri travah najbolj redilno, to je drobno listje in nežni vršički1, vse to sc večinoma zdrobi, odpade in porazgubi z večkratnim obračanjem pri sušenju. Zato krmimo rajše sveže, ker si s tem prihranimo sušenje in spravilo za polovico potrebne krme. Večina kmetov ne poldada dosledno zeleno krmo. ker niso prepričani, da je to najboljša prehrana živine čez poletje: oni nimajo pri hiši delavca, l, krompir, proso, rano koruzo, koruzo za zeleno krmo ali grašico z ovsom za košnjo. 6. Ko spravimo zelje in peso, pognojimo njivo močna s hlevskim gnojem in vsejemo ozimno rž z zimsko grahorico. Ta nam da prve dni maja obilno košnjo. Zelfniki leže pri nas navadno do sredi maja neobsejani in polni plevela. Škoda za to izvrstno zemljo, da leži neizkoriščena. 7. Zare med njivami so tisti prostor, kjer po stari navadi gojimo različen škodljiv plevel, da lepo dozori in nam okuži bližnje njive. Kjer se sosedje razumejo, bi bilo najbolje, da nimamo teh zar. Pač pa bi morali postaviti velike močne mejnike, katerih bi se moral vsak izogniti pri oranju. Ker se da to le malokje izvesti, pustimo zare rajše do 2 metra široke, da gremo po njih lahko z malim vozičkom in pokosimo kadarkoli in ne šele tedaj, ko je blago že spravljeno z njive. Zar navadno ne kosimo za sušenje, ker nas tedaj preveč motijo. Pognojimo jih zato ravno tako kakor je omenjeno pod 1.) in imeli bomo veselje ž njimi. Tri do štirikrat jih bomo pokosili! za zeleno krmljenje, imeli bomo lep hasek od njih, ne pa škodo kakor doslej. Izgovor, da te zemlje ne moremo pogrešati, ko je že itak premalo njiv, ne drži. Nobeden od nas nima že vse njive tako dobro gnojene in obdelane, da bi se ne dal še zvišati pridelek. Obdelujmoi in gnojimo ostale njive bolje, in pridelka ne bo nič manj, celo več kakor doslej. Goričan. Letošnja cena modri galici. Kmetijska družba je v minulih letih morala od svojih udov večkrat slišati očitke, da prodaja modro galico dražje nego trgovci. Letos je pa določila tako nizko ceno, da ne krije niti družbenih režijskih stroškov. Zaračunavala jo je svojim podružnicam pri vagonskih dobavah po 6.10 Din, udom pri nadrobni oddaji po 6.40 Din in v Mariboru po 6.60 Din za kg. Kmetijske podružnice so jo oddajale udom najnižje po 6.35 Din, večinoma po 6.50 in le tam, kjer je bila tovornina visoka, po 6.80 do 7 Din za kg. Trgovci so vsled razglasa Kmetijske družbe in pod vplivom cene od 6.10 Din prodajali galico najnižje po 7 Din, večina pa po 7.50 do 8 Din, v Prekmurju celo po 9 do 10 Din. Ko je pa družbi galice zmanjkalo in ni mogla več z njo postreči vsem zakesnelim naročnikom, so dvignili ceno na 8, 9 in celo na 10 Din ter si s tem znatno pomnožili svoj dobiček na škodo vinogradnikov. Če bi družba cene za galico ne določila tako nizko, bi jo trgovci takoj v začetku sezone močno dvignili. 2e s tem je družba vinogradnikom Slovenije prihranila 1'etos skoraj poldrugi milijon dinarjev. In ravno v tem tiči oni velik vpliv Kmetijske družbe na cene kmetijskih potrebščin in tnaterijelno korist, ki jo imajo udje od te svoje stanovske korporacije. Eno malomarnoist pa je grajati pri naših kmetovalcih; namreč, da ne naroče pravočasno blaga, ki ga potrebujejo, vsled česar ga družba ne more toliko nabaviti, kolikor ga v gotovem času potrebujejo. Letošnje leto naj jim pa bo v pouk in svarilo za bodoče, da si naroče za časa svoje potrebščine, če jih hočejo poceni dobiti Kmetijska družba za Slovenijo. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 53. Ker je kužni katar spolovil splošno razširjen, ni izključeno, da so tudi biki bolni ali vsaj okuženi. Morda bi bilo umestno dati kravi pred zaskočitvijo Bosulin (Bissulin) svečice, četudi je zdrava, da se jo obvaruje pred okuženjem. Kdaj rabim ..Bissulin" svečice proti mozolčastemii izpuščaju spolovil? (F. V. v 2.) Odgovor: Na vsak način je zelo priporočljivo vložiti kravam, ki se jih misli pripuščati, eno zdravilno svečico proti mozolčastein izpuščaju spolovil — preden se jo žene k biku, in sicer vsaj dve uri pred zaskokom. Preden se vloži svečico, .ie potrebno sramnico splahniti z mlačno vodo, kateri pride-nemo po eno malo žličko jedilne sode (soda bicarbona) na vsak liter. Tudi biku je koristno vložiti vsaj pol svečice v žilnjak. To je potrebno, kadar je kužni mozoljčasti izpuščaj splošno razširjen. Priporočam Vam prave „Bissulin" svečice. ali pa „Plodin" svečice, ki jih dobite v lekarni L. Bahovec v Ljubljani, Kongresni trg. Vsebina teh svečic je znana, medtem ko od drugih ni in so n. pr. „Bosulin" svečice tudi premajhne in pretrde. Dipl. vet. St. Arko. Vprašanje 54. Pri nas je mnogo slučajev, ko krave zvr-žejo brez posebnega vzroka; to je takozvani splav, pri katerem pride iz krave le malo trebila. N:i mi znano, če je tak splav posledica kužnega katarja. Kaj je kužni splav? (F. V. v 2.) Odgovor: Ako je veliko slučajev, da krave z vržejo, naj-brže ne bo temu vzrok kužni mozoljčasti izpuščaj, temveč kužni splav. To je čisto druga bolezen in bi Vam priporočal, da take slučaje prijavite sreskemu živinozdravniku, ki naj krave preišče in naj pusti izmečke preiskati v drž. bakteriološkem zavodu v Ljubljani, kar nič ne stane. Dipl. vet. St. Arko. Vprašanje 55. Pri nas se večkrat pojavlja bolezen pri govedi, ki ji pravimo „sajevka". Od živali gre namreč krvava scafnica. Kako zdravim „sajevko" ali krvomočnost pri govedi? (P. O. v K.) Odgovor: Krvomočnost pri goveji živini je navadno posledica okuženja s posebne vrste klicami, ki pridejo v kri živali. Te klice prenašajo neke vrste klopi, ki se na paši vsesajo v kožo živine in okužijo žival. Navadno se ta bolezen pojavi pri večjem številu govede, ki se je skupaj pasla. Scalnica je rumenkastorjava in končno krvava. Navadno traja bolezen kakih 14 dni, potem pa preneha navadno brez posledic. V težjih slučajih pa živina tudi lahko pogine. Ako se bolezen pojavi, je prenehati s pašo, posebno po gozdnatem terenu, ki je poraščen z grmičevjem, ker tu se klopi najrajše držijo. Ako se poldrugo leto ne pase na dotičnih mestih, klopi poginejo in se s tem obvaruje novega okuženja. Če pa nastopi krvomočnost samo pri posameznih živalih, pa so temu vzrok različne rastline, ki tudi lahko povzročijo to bolezen. Treba .ie torej premeniti krmo. Dipl. vet. St. Arko. Vprašanje 56. Letos je toliko muh, da je težko voditi konje po travnikih in njivah na delo. Ali se lahko napravi dotna kako uspešno in ceneno sredstvo, da bi se preprečilo napadanje muh na konje? (F. L. v T.) Odgovor: Od domačih sredstev proti napadu muh poleti na konje Vam priporočamo sledeče: Kupite v lekarni 15 g saneotina, ki ga dobro primešajte med 50 g svinjske masti. S tem mazilom namažite predvsem opremo konj, potem pa preden jih vprežete tudi dele trupla, kakor prsa, trebuh in noge, sploh vse dele, ki jih najbolj napadajo muhe. Zelo uspešno jih varujete tudi z izmivanjem z raztopino 10 g naftalina v 200 g vode, kateri prilijete nekaj špirita ali žganja. Seveda, če je konj že tako opikan, da so se mu napravile gnojne rane, potem pa mažite z mazilom, ki ga napravite iz 0.5 g jodoforma, 2 g škrobove moke in 3 gramov tanina. Nekateri vozniki kuhajo tudi orehovo listje; odcedku primešajo naftalina (2 dkg na 'A litra vode). Muhe se seveda potem ogibajo konj, dokler se imenovana mazila ne razdiše. K. Vprašanje 57. Nekateri tukajšnji posestniki so mnenja glede ajdove setve, da je vseeno, če se seje težko ali lepo seme ali pa lažje in bolj drobno, takozvani „opremk". Opirajo se na lastne izkušnje, rekoč, da zadostuje, če ajda te ozeleni. Ali je res vseeno, ali se seje debelo in težko seme ajde ali pa lahko in drobno? (F L. v T.) Odgovor: Kadar je ugodna letina za ajdo, se včasih slučajno res posreči, da obrodi tudi manj vredno seme, ampak to .ie le slučaj. Slučaj pa ni pravilo. Navadno doživimo s takim semenom razočaranje. Drobno seme- običajno slabo kali. ker je v njem le malo redilnih snovi ter ne da nikdar tako lepih Letnik XLIV. rastlin in pridelka, kakor debelo seme. To velja za vse poljske pridelke in tudi za ajdo. Težko, kleno in čisto seme da gotovo boljši pridelek. Za setev je torej zbrati vedno le najboljše seme. Ne samo to, ampak pravilno je, da se seme vsaj čez nekaj let premeni in od drugod nabavi. Denar, izdan v ta namen, ni vržen proč, nasprotno, to se stoterokrat poplača. Kmetijska družba je n. pr. letos oddala med svoje ude 2 vagona čiste francoske ajde. Povpraševanje po dobri semenski ajdi je pa sedaj v sezoni tolikšno, da bi se jo lahko oddalo še enkrat toliko. Iz tega je razvidno, da je med naše kmetovalce že globoko prodrla zavest uporabljanja dobrega semenskega blaga. K. Vprašanje 58. Na njivi, na kateri menjamo koruzo s pšenico v kolobarju, imamo potem v pšenici vedno več pa-liovke; zlasti v letošnji pšenici je to opaziti. Kako naj pahovko odpravim iz pšenice? (F. K. v S.) Odgovor: Dotičua trava najbrže ne bo pahovka, temveč navadna šopulja, ki se v gotovih legah rada prikazuje med pšenico, zlasti če je bila njiva slabo obdelana in vsa setev bolj redka. Pošljite nam dotično travo na ogled, da Vam potrebno sporočimo. R. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Struge je zborovala 15. maja ti. Od 61 udov se je udeležilo zbora 30 udov. O delovanju je poročal načelnik Hočevar, ravno tako tudi o računskem zaključku, ki izkazuje 80.000 Din prometa. Vrednost inventarja znaša 5000 Din. Za delegata sta bila izvoljena Jan, Pugelj in Fr. Bradač. Občni zbor je sklenil, da se podružnica udeleži jubilejne razstave s plemensko živino in s pridelki. Kmetijska podružnica Dobrava pri Podnartu je zborovala 29. maja t. 1. Od 107 udov je bilo 26 navzočih. Načelnik Ješe je poročal o napredku podružnice ter o nabavi in razdelitvi orodja. Računski zaključek izkazuje 4982.50 Din dohodkov in 1359 Din stroškov. Za delegate so bili izvoljeni Jan, Ješe, Matevž Pfaj-far in Fr. Štular. Občni zbor je sklenil, da se udeleži jubilejne razstave z raznimi pridelki. Kmetijska podružnica v Trojanah je zborovala 12. junija t. 1. Od 25 udov je bilo 13 navzočih. Računski zaključek izkazuje 150 Din v dohodkih in 65 Din stroškov. Delegatom je bil izvoljen Gašpar Cukjati. Pri slučajnostih se je vršil razgovor o jubilejni razstavi, priskrbi semena, plemenjaka in travniške brane. Načelnik je poudarjal, da je treba pridobivati novih članov. Kmetijska podružnica Središče je zborovala 19. junija ti. Od 70 udov je bilo 15 navzočih. Načelnik je poročal o delovanju. Podružnica je prejela 1500 Din podpore za travna semena. Računski zaključek izkazuje 50.023 Din dohodkov in 41979 Din stroškov. Za delegata sta bila izvoljena Fr. Mlinarič iu Ant. Tkalec. Obširno se je obravnavala pri slučajnostih zadeva jubilejne kmetijske razstave in se je izvolil poseben odbor. Sklenilo se je prositi za gospodinjski in kmetijski tečaj in za napravo skladišča za umetna gnojila. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927./28. dne 1. oktobra t. 1. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več kot 19 let. Prosilec mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno meščansko šolo. Tisti, ki so dvršili vsaj dvoletno kmetijsko šolo, se sprejmejo šele po povoljnem sprejem- nem izpitu. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točni naslov, je postati direkciji šole koncem julija ali najkesneje do 15. septembra. Prošnja mora biti pravilno kolkovana (5 Din in 20 Din) ter ji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposrene in kake druge šole. Sprejem se naznani vsakemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Ubožni in pridni učenci dobijo podporo. — Drektor Andrej Žmavc. Enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927./28. dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod se sprejme 30 gojencev, in sicer 20 na prosta mesta kot državni gojenci in 10 na plačujoča mesta kot privatni gojenci. 10 državnih gojencev je iz ljubljanske oblasti, 10 pa iz mariborske oblasti. Mesečna oskrbnina za plačujoče kmečke sinove ' je 150.— Din. Plačujoči naj vpošljejo svoje prošnje do 15. septembra direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oni pa, ki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu sreskemu poglavarju do 1. septembra. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje morajo biti kolkovane 5 Din in 20 Din. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico ali zadnje šolsko spričevalo, 4. izpričevalo nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo neposredno iz kake druge šole, 5. obvezo staršev, da ostane sin doma, 6. zdravniško spričevalo, 7. premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let. Pred končnim sprejemom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Tega izpita so oproščeni absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno. Direktor Andrej Žmavc. Izpiti na Državni podkovski šoli v Ljubljani. Dne 27. junija t. 1. so se vršili izpiti na drž. podkovski šoli v Ljubljani. Izpit je polagalo 11 učencev s sledečim uspehom: 7 prav dobro, 2 dobro, 1 zadostno in 1 nezadostno. Odlikovali so se posebno učenci Ivan Benda iz Mengša, Ciril Lampreht iz Gor. Brda pri Škofji Loki in Ivan Moreč iz Pučoncev v Prekmurju. KMETIJSKE NOVICE. Premovanja plemenskih konj v ljubljanski oblasti se vrše letos v sledečem redu: 1. avgusta ob 9. dopoldne v Lescah. 2. avgusta ob 8. zjutraj v Kranju, . 3. avgusta ob 8. zjutraj v Št. Vidu nad Ljubljano, istega dne ob 2. popoldne v Mengšu, 4. avgusta ob 8. zjutraj na Igu, 5. avgusta ob 9. dopoldne v Veliki Loki, 6. avgusta ob 8. zjutraj v Št. Jerneju na Dolenjskem. URADNE VESTI, RAZGLAS o sprejemu gojenk v kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. S 1. oktobrom 1927. se otvori šestindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora uiiieti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično iu praktično kuhanje, šivanje (ročno iu strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarst\o itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu tur v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obteki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo 1. dovršiti 16. leto; 2. znati citati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, k'i se jim natože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. avgusta 1927. Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno. V Ljubljani, 15. julija 1927. Kmetijska družba za Slovenijo. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, dne 7. julija 1927. Seje so se udeležili: predsednik g. Sancin, podpredsednika Kg. Jarc in Pipan ter odborniki gg. Ažman, Bajuk. Brenčič, Glo-bevnik, Hočevar, Hrastnik, Hribernik, Jan, dr. Jančič, Košar, Meden, Mencinger, Pavlin, Petovar, Remškar, Steblovnik, Su-panič, Urek in družbeni tajnik inž. Lah. G. predsednik Sancin je ob osmih zjutraj otvoril sejo, ugotovil sklepčnost in pozdravil navzoče. 1. Tajnik je prečrtal zapisnik zadnje odborove seje od 26. marca t. 1. in obenem poročal o izvršenih sklepih seje in o do-seglih uspehih. Po raznih pojasnilih gg. odbornikom se je zapisnik overovil. 2. Poročilo predsedništva. G. predsednik je poročal o svojem posredovanju zaradi podpor pri ministrstvu poljedelstva v Beogradu. Dosegel je podporo od 30.000 Din za jubilejno kmetijsko razstavo. Obljubljenih mu je bilo nadaljnjih 30.000 Din za upravo Kmetijske družbe. Drugega pa ni mogel doseči. — Koncem maja je podkovska šola prevzela prostore v družbeni drevesnici v najem. — V Mariboru je družba odpovedala najemniku Goleschu trgovske lokale na Meljsko cesto z namenom, da vanje preseli družbeno prodajalno in pisarno. S 1. ju- nijem se je g. Golesch izselil. Poročilo predsedništva se je odobrilo. 3. Poročilo tajništva. V zadnjih treh mesecih je bilo strokovno delovanje precej živahno, četudi ta doba ni za to posebno prikladna. Bilo je devet predavanj pri podružnicah in pri drugih korporacijah, in sicer v Poljanah, Gorenji vasi, Kamniku, Št. Petru na Medvedjem Selu, Zibiki, Bohinjski Bistrici, Hotiču, Trbovljah in Javorju. Nadalje se je vršit sestanek podružničnih odbornikov v Novem mestu, Kostanjevici, Krškem, Brežicah in Trebnjem. Družba je sodelovala tudi pri živinorejskih odborih za ljubljansko okolico, za vrhniški in kamniški okraj. — Zaradi poživljenja dela pri podružnicah je s privoljenjem mariborskega velikega župana sklicala v Maribor sestanek vseli okrajnih kmetijskih referentov ter jim podala navodila za delovanje pri podružnicah. Družba se je po svojem zastopniku udeležila občnega zbora konjerejskega društva za mariborsko oblast v Mariboru, planinskega dne živinorejskega okrožja za Gorenjsko v Kamniku in živinske razstave v Poljanah nad Škofjo Loko. Udeležila se je ankete pri Trgovski zbornici, da protestira proti nameravanem zvišanju železniških tarif in je tudi sama pri" kmetijskem ministrstvu protestirala proti temu. Protesti raznih gospodarskih korporacij so imeli uspeh, kajti ministrstvo saobračaja je svoj predlog zaenkrat umaknilo. Zastopnik družbe se je udeležit ankete hmeljarjev iti gozdnih veleposestnikov pri Trgovski zbornici zaradi sklepanja o carine prostem uvozu hmeljevk iz Avstrije, ker jih bo prihodnje pomladi primanjkovalo. Zaradi podpor je vložila Kmetijska družba več prošenj na kmetijsko ministrstvo, ki so bile večinoma odbite. Prošnja za podporo za kmetijsko razstavo je bila uslišana s 30.000 Din, kar pa nikakor ne zadostuje za tako prireditev: za tisk kmetovalca" je bila dvakrat predložena, od vedno odbita; za potne stroške v Prago tudi odbita; za vinarstvo in sadjarstvo odbita; za družbeno drevesnico odbita; za kmetijsko-potovalni pouk in za gospodinjsko šolo še ni rešitve. (Dalje pride.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v dtužbenem glasilu z nalančno navedbo kraja, prostora in časa. Bled, v nedeljo, 31. julija 1927. ob treh popoldne pri načelniku; — Godešič, v nedeljo, 7. avgusta 1927. ob štirih popoldne v „Gasilnem domu"; — Gorje pri Bledu, v nedeljo, 7. avgusta 1927. ob treh popoldne v dvorani zadruge; — Konjice, v nedeljo, 7. avgusta 1927. ob potosmih zjutraj v »Katoliškem domu"; — Kot, v nedeljo, 7. avgusta 1927. ob dveh popoldne pri načelniku Ivanu Štefanu v Kotu; — Laško, v ponedeljek, na praznik, 15. avgusta 1927. ob devetih dopoldne v nadžupni-šču; — Ljutomer, v nedeljo, 31. julija 1927. ob osmih zjutraj v meščanski šoli; — Naklo, v nedeljo, 14. avgusta 1927. ob osmih zjutraj v mlekarni; — Ptuj, v nedeljo, 7. avgusta 1927. ob devetih dopoldne pri M. Brenčiču; — Semič, v ponedeljek, na praznik, 15. avgusta 1927. ob osmih zjutraj v šoti; — Studenice pri Poljčanah, ob polosmih zjutraj v samostanski sobi; — Št. llj, v nedeljo, 31. julija 1927. po sv. maši v šoli. Poštnina plačana v gotovini. štev. 13. V Ljubljani, 15. julija 1927. Leto XLIV. za Slovenijo. Ineerati se računajo po naslednjih cenah: '/, stran .... Din 24,00-— '/a strani .... Din 1200" -'/, strani .... Din 800" -l/4 strani .... Din 600"— Priloga listu stane Din 1500'—. L strani . . Din 400 — . . Din 300 — . . Din 200-— . . Din 100-— Mala naznanila do 20 besed '/9 strani '/,2 strani 73'4 strani stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo tako iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora. Udom iz mariborske oblasti sporočamo, da so vse kmetijske potrebščine na zalogi tudi v Mariboru, Meljska cesta št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Semena: Inkarnatna detelja Din 15.— za 1 kg. Semenski oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg. Semenska pesa, Mamut po Din 13.— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje kaljivosti. j Kose prvovrstne 65 cm, 70 cm. 75 cm i I po Din 22 — 24 — 24- | Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih na] se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki fia bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se ■abajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču v Novem mestu, ter na Rakeku pri gospodu Mat. Stržaju. Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 310.— za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 12.50 100 kg, samo vagonske pošiljke. Kostni superiosiat 18/20%. Cena Din 145,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8/4% kalija, 5% dušika in 9% fosiorove kisline pc Din 180.— za 100 kg. — Za 1 ha 500 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde po Din 350.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg. v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka, 29% fosiorove kisHne, 2%% dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300-400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20% po Din 150.—. Za na drobno oddajo v Ljubljani In Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—. Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kllogr. po nastopnih cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Mešano gnojilo za vrtove po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred. Krmila: Lanene tropine z 38/40% beljakovin ln tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Kfajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg. Arborln, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.—. Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega ..Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—. Antikior (salojidin, natr. tiosulfat) v sodih po 300 kg Din 5.20, v sodih po 100 kg Din 5.40, v manjših količinah po Din 5.60 za kilogram. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Azbest dunajski za čiščenje virta po Din 40 za kg. Cepilna smola po kg Din 15.—, Ys kg po Din 8.— Ebu':oskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje /ina po Din 50 za 1 kg. Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Gnojne vile s 4 roglji po 15,— Din za komad. Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—. Grozdni mlin tvrdke VVeiss, 65 kg teže po 1580.— Din. Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550,— Din. Grozdni rebljač tvrdke VVeiss po 5450.— Din. Gumijeve cevi za škropilnice po 15.—• Din meter. Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad. „JulIlen" za čiščenje vina, za belo in za rdeče Yk kg Din 30, H kg Din 50, 1 kg Din 90,— Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat. Mostne mere, žepne, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—. Nitrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. Rafija je dobiti v skladišču Maribor po Din 20 za 1 kg. Sadni mlin tvrdke VVeiss po 4250.— Din. Salojidin (antiklor, natr. tiosulfat) po Din 5.20, 5.40 in 5.60 za kg. Glej Antiklor! „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad, Snlikol (koloidatao žveplo) proti oidiju v zavitkih po po! kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—. „Stopp" nastavke sistem Fr. Nechvile, Dunaj za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) p oDin 165.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—. Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke ,,Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900,— Škropilnice ročne, male po Din 100, velike po Din 200. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din 18.— za komad.) Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistem Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450, original Komet Nech\vile D 123 Din 500 za komad. Uranija zelenilo po Din 80 za kg. Uspulun — za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatljicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92. Vlnalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke VVeiss po Din 60.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galico po Din 4.90 za 1 kg. Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.— Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin: Cepilnl noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52— 76.—, 117.—, 146.—, 190—. Opozarjamo mlekarne na znižane cene večllb posnemalnikov ..Baltic" in „Titan". Brzoparilniki „Alia" original B po 120 1 po 1900.— Din. Gumijevi seski za teleta ro Din 20 in 30 komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prot. Gerberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik „Titan" za 1501 po Din 2200.—. „Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 l Din 1260, za 1001 K : po 1700 Din, za 130 1 K po Din 180G ali isti stroj s podstavkom Din 2750.—. Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700. —. Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10. 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojneo (gnojne pumpe) 330 cm po Din 950, 360 cm po Din 970, 390 cm po Din 990, 420 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1120. Telečji napajalniki ro Din 130. Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 78, Razne kmetijske potrebščine: Grablje železne, 10 zobne po Din 9.— za komad. Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavoit; ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din. Kultivatorji (ročni) po 18 in 25 Din komad. Orodje vrtnarskega društva: klini za vrvico po 3 Dim, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pastS Din 5.—. Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semess proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—. Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. „Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—. Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1400. Žitni čistilnik z 10 siti po Din 1600. Poljedelski stroji: Unlversal plugi: Sackov plug D7 MN po Din 1180— Sackov plug D6 MN po Din 1000.—. Sackov plug EFB5 po Din 920— Sackov plug E9E po Din 1300.—. Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.— Obračalni plug UW5 po Din 1040— Obračalni plug NVV5 po Din 1300. —. Plužni iemeži Sack: 7M24 po Din 52.—, 6R24 po Din 48.—. Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožempo Din 175— Podzemeljski plug Sack XII po Din 400.—, Sack XV pc Din 400—. Sackov kompL plug z sedmimi izruvači za krompir sc Din 1250.—. Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420. Okopalhiki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) oo Din 440.— ; „Planet" štev. 18 Din 220. Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800— Osipalniki: z enim prednjim kolesom, kompletni po Din 780; HSE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din ,350; M za 7" plug (Sack) po Din 390. Njivska brana SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 750.—, A4 po Din 760.—. Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 900.— SB3 po Din 980.—. Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trockenbeizer Ideal, 1) po Din 950.—. Vnetje srnice! „Bissulin" mi je pomagal pri več kot 1000 živalih. Živinozdravnik D. Deutsche Tierarztliche VVochenschrift 19U, Nr. 11. Nad 300 krav je bilo z „Bissulinom" s popolnim uspehom ozdravljenih. Živinozdravnik Dr. S. Berliner TierSrztliehe Woehenschrift 1908, Nr. 1H. „Bissulin" se izdaja le na živinozdravniško odredbo. H. Trommsdorff, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik „Lykosa, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica št. 8. KMETSKI HRANILM IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neom. zav. Eačnn pištne Iraailnlce št. 14257 Brzojavke: „KmetsH lom" Telefon 2 847 3 Ljubljani, Tancapjega [iirn) ul. sten. I, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti porošlvu ter zastavi pi erai nin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod naj-ugodnejšemi pogoji. Obrestuje v oge na|S0 / brez od-knjižice 1* ' o povedi čistih. Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8.-12.% in od 3.-4.% Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije. C/3 ro C OJ "O