Leto I. V Trstu dne 27. marca 1908. Št. 13 Izhaja v Trstu vsak^ petek popoldne Uredništvo in upravništvo št. 5. II. i Telefon št. 1570 Delaushi List r U Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Narodni kompromisi. Ministrski predsednik baron Beck je zelo ponosen na narodni kompromis, ki je dosežen z istrsko volilno reformo. Oficiozni dunajski «Fremdenblatt» slavi njegovo spretno roko in njegovo «analitično metodo*, s katero rešuje narodno vprašanje od slučaja do slučaja, od dežele do dežele. To je baje v Avstriji edini primerni način in gospod Beck upa, da doseže, z njim še mnogo uspehov. Ni se treba čuditi, da je gospod baron zadovoljen sam s seboj. Nezadovoljni s svojimi deli so samo ljudje, ki imajo nena¬ vadno veliko voljo in merijo s tem merilom tudi svoja dejanja, ljudje, za katere velja Kristusova beseda, da je duh močnejši od mesa. Kar hoče sedanji vodja avstrijske politike, pa ni izvanredno veliko: Ostal bi rad ministrski predsednik. Narodno vprašanje je na svetu. Zanikati se ga ne more. Preglavice je delalo vsem vodilnim politikom; tudi Beck ne more zatisniti oči pred njim. A kaj početi, da se ne izpodtakne nad njim in da mu ne pade ministrska listnica iz rok. Če naleti velik politik na veliko vprašanje, se ga poloti, da ga premaga. Ako ga sreča politik vsakdanje veličine, se začne z njim pogajati: daj, je za tc in za me dovolj prostora na svetu. Jožef II. je bil državnik nenavadnih kvalitet. On je hotel germanizirati Avstrijo in tako ustvariti enotno državo. Ideja je bila vsekakor velika, a ni se po¬ srečila. Ker je takrat ostala brezuspešna, ji je bila bodočnosti že zaprta. Vsi poznejši germanizatorji niso bili neč veliki lastniki originalne ideje, temveč samo malankostni potomci, ki so znali .le posnemati. Njih žito ni moglo nikdar več dozoreti za žetev. Spra¬ viti vse avstrijaske narode pod eno narodno streho, je utopija, odkar so se narodi začeli zavedati svoje narodnosti. Ko se je germanizacija ponesrečila, so državniki izgubili orientacijo. Zazdelo se im je, da je narodno vprašanje prekletstvo, ki ga mora nositi, kdor hoče vladati v tej državi. Jadrati mora med Skilo in Karildo; in biti Odisej, je zanj največja umetnost. Graf Taaffe je to povedal zelo prozaično: « Treba se jc pač dalje «fretati». Od nje¬ govih časov ni bilo nikdar kanca tega «gfreta*. Kar je delal Taaffe, hoče delati tudi baron Beck, le da je za staro metodo našel novo ime. Razlika je le ta, da so se doslej vodilni državniki pečali večinoma le z na¬ rodnimi razmerami na Češkem, baron Beck je pa začel na jugu, v Istri. Prestopil je že v Trst in predigra sc je začela tudi na Kranjskem. Z istrskim uspehom je torej zadovoljen on — in za trenotek še nekoliko drugih Spisal: Etbin Kristan. Pravim « patriotom* sc človek sicer za¬ meri, ako pravi, da so razmere pri nas v vsakem oziru bolj malenkostne kakor dru¬ god in da pravzaprav nismo zato majhen narod, ker nas ni mnogo po številu, tem¬ več zato, ker je naše življenje malenkostno. A če bi se imelo v vseh rečeh poslušati patriote, tedaj bi narod najbolj sigurno propadel: vsekako je resnica gotovo vsaj toliko važna kakor patriotizem. In resnica ja, da je horizont pri nas povsod omejen, da nikjer ne najdemo velikih potez, da vlada na vseh koncih in krajih strah pred novotarijami*, da so naše glave le glavice, naše duše le dušice... in cilje izpoznavamo le tedaj, ako nam skačejo pet pedij pred nosom. Zato se tudi ni čditi, da je socia¬ lizem Slovencem po priliki tako znan, kakor deveta dežela. In če naša inteligenca večinoma ne pozna temeljnih naukov so¬ cializma, je le logično, da ne razmišlja niti niti o pogojih za realiziranje njegovih torij, niti o njegovih praktičnih posledicah. ljudi. Nam skeptikom pa mora biti dovo¬ ljeno, reči, da v tem vspehu ne vidimo nobenega uspeha. Mnenje, da je narodno vprašanje v Istri rešeno, je tako naivno, da bi moralo biti politiku na čelu države naravnost nedovoljeno. Pustimo politično vprašanje volilne re¬ forme za Istro na stran. Vsakdo ve, da ne more biti sedanja preosnova nič druzega, kakor prva stopnja, po kateri pride ljudstvo do splošne in enake volilne pravice. Kaj pa je z narodnim vprašanjem. Ni dvoma, da so se razmere s kompromisom nekoliko zboljšale. Toda kje je rešitev. Rešeno bo narodno vprašanje tedaj, kadar ne bodo množice več marale narodnostega boja, to se pravi, kadar ne bo več povoda za narodnostni boj. Od tega cilja je pa Istra danes prav tako oddaljena, kakor je bila pred kompromisom. Večina prebival¬ stva je v legalnem zastopstvu še vedno v manjšini in čuti to razmerje kot sramoto. Ena narodnost ne more opravljati svojih lastnih zadev po svoji volji, brez dovoljenja druge in to zbuja čut neznosne podrejenosti na eni, hegemomije na drugi strani. Merodajnim narodnjaškim politikom v Istri ne moremo pogledati v srce in v možgane. Večinoma so glasovali za kom¬ promis, morda proti občutkom lastnega srca. Morda so zadovoljni z uspehom. To pa ne dokazuje, da smatrajo množice skle¬ njeni kompromis za uspeh. Razvcn socialnih demokratov pač molče. Neizogibno pa se mora zbuditi v nijh nezadovoljnost. Danes je kompromis še teorija; kadar se očuti nje¬ gova praksa, bo zagrmelo marsikje in lahko se zgodi, da bodo nekateri stvarniki spora¬ zuma prve njegove žrtve. Italijni imajo v novem deželnem zboru večino. Kdo verjame, da so se je oklepali samo zaradi časti? Dokler jo imajo, jo bodo hoteli rabiti, kajti praktična poraba moči je namen vsake večine. S tem, da se je število mandatov v volilnem redu izpre- menilo, niso izginila nasprotja med Italjani in Slovani. Omejitev volilnih okrajev po narodnosti je tudi tolažba za otroke. Volilni boji so bili le posamezne bitke v narodni vojni; drugi spopadi ne bodo prenehali. Morda bodo pod vtiskom kompromisa nekaj časa blažji, kakor so bili. A ko izpuhti spomin na zeleno mizo, se izkadi tudi mi¬ roljubnost in narodni boji bodo zopet hru¬ meli z vso silo po deželi. Temu pravi baron Beck uspeh. Takih uspehov je željan tudi v drugih deželah. Privoščiti bi mu jih bilo od srca — dasiravno so orehi na Češkem in Mo¬ ravskem, pa na Štajerskem, v Galiciji i. t. d. bolj trdi, kakor so bili v Istri — privoščiti bi mu jih bilo, če ne bi morali narodi plačevati računov za tako slavo. Rešitev narodnega vprašanja je v Avstriji res vele- Tupatam se sliši kakšno frazo, ki je tako cčna kakor otrobi, in to se imenuje potom znanje. Ljudje, ki so slišali nekaj zvoniti o materializmu, se odrežejo pri priložnosti, da jc socializem materialističen — pa krepko pljunejo, kajti za idealista, ki reši domovino sedemkrat na teden, ako je vino dobro, je materializem živaljskega značaja. Kdor se bojuje za materialne reči jo tre- buhar, ideali pa so tisto, kar nas loči od živine. Včasih se to globoko prepričanje za trc- notek omaje. Ako se pojavi v Nemčiji kakšna «Icx Hcinze* na obzorju, ako vzrastc na Francoskem kakšna «afera», pa posežejo socialisti krepko vmes, tedaj pravi ta ali oni, da jc socialnademokracija pač tudi napredna stranka. Kadar jc stvar končana, pa zadoni zopet stara pesem: Eh, vse za želodec, samo za želodec. Gotovo bi bil socializem tudi tedaj resen in važen, ako bi imel edino nalogo, nasititi razne želodce... Toda preureditev družbe ni le vprašanje za lačne in za raztrgane, tem¬ več tudi za tiste, ki jim ideali niso prazne fraze in puhel lišp, ki žele, da bi se raz¬ vila znanost umetnost in literatura, ki hre¬ pene po višji kulturi. O sedanjem stanju kulture sc sodi lahko pesimistično, pa tudi optimistično. Napredka se gotovo no more važna naloga velikanskega pomena. A po Beckovem receptu se ga ne rešujfe. V drugem članku se zmenimo o načimu resnega reševanja. E. K. VOLILNA REFORMA in narodno sporazumljenje v Istri. Kakor sanje! Po deset letjih narodnega boja med Italijani in Slovani, po dolgem času brezplodnega in brez pomembnega deželnega zastopstva, se zida, na gospo¬ darskih minah istrskega ljudstva, narodno sporazumljenje in presnovilo se je volilno reformo. Kdo bi se ne veselil sentimentalne sin- fonije mirovnih glasov, ko bi je ne bilo pelo meščansko časopisje v strahu pred sanjami v strahu pred bodočnostjo. In kdo bi pozdravil lepše nego mi lepi moment, ko bi ne visel nad njim damoklejev meč meščanskega egoizma in strankarske neod- kritosrčnosti, ki tvori podlago ne narodnemu ampak meščanskemu sporazumljenju v Istri. Velik je bil strah pred bednim ljudstvom ki je pričelo polagoma odpirati oči in se pripravljalo na boj proti resničnemu so¬ vražniku narodov, proti meščanskemu ka¬ pitalizmu. Zato je bilo potrebno, da se je dalo meščanskemu sporazumljenju ime na¬ rodno sporazumljenje, zato je bilo potrebno proglasiti ta čisto naravni pojav razmer za veliki zgodovinski moment. Resnično žal bi nam bilo, če bi nas hotel kdo napačno razumeti, toda vedenje slovanskega in italjanskoga narodnega ča- : pisja in strank v trcnotku, ko se je sklepalo o omenjenem kompromisu je raz¬ ločno dvoumno, da bi ne sililo tudi nas dvomiti o vspehih omenjenega sporazu- mljenja ravno tako, kakor so narodne stranke gotove o nevspelm omenjenega kompromisa za resnične in faktične potrebe ljudstva. Od tod tudi mostič, ki ste siga pustili slovanska in italijanska narodna stranka z glasovanjem nekaterih narodnih prvakov proti kompromisu in proti volilni reformi. Nobenega zgodovinskega momenta, tedaj nobenega narodnega sporazumljenja niti ne premirja v narodnem boju, ampak čisto navadna meščanska koalicija se je sklenila pod lažnjivim imenom narodnega sporazumljenja, vsled pritiska razmer in proti pravičnim političnim zahtevam ljudstva, ravnotako, kakor se je znalo združiti me¬ ščanstvo raznih narodov v boju zoper gospodarske iu kulturne zahteve delavstva. V trcnotku, ko se je sklepalo o ome¬ njenem narodnem sporazumljenju je govo¬ rilo italijansko časopisje o Italijanstvu Istre utajiti; priznati se mora tudi, da prinaša marsikakšen plod razvoja tudi proletariatu koristi, če tudi ne toliko kakor posedujo¬ čim razredom. Železnica, brzojav, plinska in električna luč, moderna kirurgija itd. koristi ponekod tudi nižjim slojem družbe. Vendar pa je gotovo, da so plodovi kulture v družbi zelo neenako razdeljeni, a kul¬ tura ni visoka, ako je število iznajdb ve¬ liko, temveč ako prinaša mnogo koristi; tem višja je, čim splošnejši je njen dobro¬ delni vpliv. V čem tiči pravi pomen Gutenbergove iznajdbe? Pisati in čitati so znali tudi poprej nekateri ljudje. Ali tiskarstvo je pospešilo razširjenje tega znanja in omo¬ gočilo jc literarno izobrazbo širokih slojev. Vzelo je privilegij znanja posameznikom ter naredila iz njega pravico vseh. Vstva- rilo je široko podlago omiki in milijonom ljudi jc odprlo pot do kulture. A tudi tiskarstvo samo zase ne bi moglo roditi tistih uspehov, ki jih danes opazu¬ jemo, ako ne bi bile druge, iz družabnih razmer izvirajoče okolnosti podale iznajdbi praktičnih posledio. Brez napredka na polju šolstva tudi tiskarstvo ne bi moglo prinašati tako obilnih sadov in ne bi moglo posredovati tako širokim slojem znanja, kakor ga danes posreduje. Vir tem razme- in slovensko časopisje je pisalo o italijan¬ skem iredentizmu ravno tako, kakor bi ne bil na dnevnem redu narodni sporazum. Točka «L’ Istria h italiana* ostane še na¬ dalje v programu italijanske narodne stranke in slovanski narodnjaki bodo šli kakor prej še vedno preko omenjene točke svojega zaveznika in izvrševali svoj pro¬ gram za slovanstvo Istre. No prvi ne drugi ne bodo izvrševali svojih programov da bi ne našli odpor v zavezniku iz katerega odpora se porodi nesporazumljenje in sovraštvo. Ampak na papirju bo debelo tiskan narodni kompromis narejen nalašč zato, da se bo opravičevalo ž njim meščan¬ stvo vsikdar, kadar bodo zahtevale njegove gospodarske in politične koristi koalicijo proti zahtevam ljudstva. Le sad takega kompromisa, le sad ta¬ kega sporazumljenja meščansko - narodnih strank zamore biti volilna reforma za de¬ želni zbor istrski in volilna reforma za mestno zastopstvo v Pulju. Le potom ta¬ kega kompromisa je bilo mogočo vstvariti volilni načrt za mestni svet v Pulju, ki med tem ko določa 43 zastopnikov me¬ ščanstvu, posestnikom in mornarskim urad¬ nikom, da 2 (reci flva) zastopnika tamo- šnjemu prebivalstvu, ki tvori večino v mestu in v predmestili. Te so tedaj tiste velikanske koristi, ki je pričel nuditi kom¬ promis ljudstvu. Da, ti so šele prvi sadovi meščanskega sporazumljenja, ki jc sestavilo volilne načrte tako, da bo zamoglo zanaprej sporazumno odirati že itak v preveliki mi- zerji in brez nikakih pravic živeče ljudstvo. Kje je demokratizem poslanca Laginje, kje pravicoljubnost, kje mogočni glasovi njegovega glasila, ki ga je proslavljalo kot nekakega ljudskega očeta. Eh! Veliko moč ima lie ministrskega predsednika, kdo tedaj bi se ne vsedel v njegovo senco in koval demokratične volilne načrte skupno s svojimi stanovskimi zavezniki proti pre¬ velikim zahtevam ljudstva? Dokler ni bilo omenjenega narodnega sporazumljenja smo imeli za mestno zastopstvo v Pulju vladni volilni načrt, ki je dajal ljudstvu od 36. 4 zastopnike. Slovanski in italijanski na¬ rodnjaki so sporazumno načrt popravili. Povišali so število zastopnikov na 45. Vsak volilni razred je vdobil svoj del samo peti kuriji so odvzeli dva zastop- Vlada je dajala ljudstvu od 36. 4 zastop¬ nike, narodno sporazumljenje pa nam daje od 45. 2 zastopnika. Kakor se vidi so se slovenski in italijanski meščanjc jako dobro sporazumeli. Še nekaj. Po vladnem načrtu bi bili imeli puljski Slovani v III. volilnem razredu od 8. 5 zastopnikov, in Italijani 3. Po kompromisu bodo imeli od 13 pos¬ lancev določenih za III. razred, Slovani 6 Italijani pa 7 . Vse za narodni in ljudski napredek tedaj, vse v imenu narodnega kompromisa in Laginjevega demokratizma. ram pa je ista moč, kateri je pripisati vsako družabno organizacijo in vsak na¬ predek : Potreba. Kapitalistična družba potrebuje neko svoto inteligence za indus¬ trijo, od katere živi, in zato si vzgaja ljudi, ki znajo čitati, pisati, računati, ki poznajo lehniko itd. Vstvarja si živ rezer¬ voar, iz katerega lahko zajema, kakor se ji poljubi in kakor potrebuje — ročne de¬ lavce, priganjače, uradnike, tehničarje, pravne zastopnike itd. V tej družbi služi vse kapitalu, posredno ali neposredno. In kulture imamo ravno toliko, kolikor je kapitalizem potrebuje. To pa je neskončno majhen del tega, kar bi družba kot svota vsili svojih udov po¬ trebovala. Kdor želi več duševnega življenja, višje kulture, mora želeti tudi drugo družbo, ker se mu v sedanji želje ne morejo izpolniti. Kapitalistična družba producira idealno blago poglavitno za gospodujoče razrede in dovoljuje samo toliko sredstev, kolikor je v ta namen potrebno. Kvalita¬ tivno in kvantitativno je ta produkcija od¬ visna od potrebe in volje kapitalizma. Vsi faktorji kulture postanejo na ta način sužnji kapitala. Znanost, umetnost in delo je degradirano. Nobeden teh delov se ne more razvijati, kakor bi to naravni pogoji Prevzeli so si tedaj nalogo vzbujati v ljudstvu narodno ljubezen s tem, da mu bodo jemali počasi kar ima in kar bi si znalo s svojo močjo pridobiti. Naj govore le narodnjaki o koristih tega sporazumljenja, naj le pojejo slave Laginji tisti ljudje, ki tudi v Trstu iščejo in vstvar- jajo narodno sporazumljenje ne zaradi narodne ljubezni ampak samo radi svojih političnih, gospodarskih in strankarskih koristij. Potom sporazumljenja v Istri ni pridvbilo ljudstvo ničesar niti narod ne, ker če res ne bodo mogli vzeti Italijani več to kar že obstoji, bodo lahko prepre¬ čili napredek. Nič napredka tedaj, ker ni narodne lju¬ bezni, ampak so samo meščanske koristi. Prenevarno je postalo politično življenje v narodnem boju, zdaj bomo živeli od na¬ rodnega sporazumljenja ravno tako kakor bi želel živeti kapitalizem in izkoriščati ljudstvo v imenu miru in sprave z delav¬ stvom,*'s proletarijatdm. Nočejo razrednega boja zato nočejo narodnega boja. Prene¬ varna sta. V svojih temnih tanah pa se bodo zavedali kompromisniki koristij svo¬ jega razreda, kapitalizmu in razmeram usužnjeno ljudstvo bo pa ginevalo kakor prej in še bolj izkoriščano od uficijelno združenega sovražnika, od slovanskega in italijanskega meščanskega kapitalizma. Tako odgovornost si je prevzel nase demokrat Laginja in vsi tisti veleslavni, ki hrepene po sporazumljenju vsled bojazni pred ljudsko ošvoto. Smo rekli. ffiSnistrstvo zo jovna delu Po dolgem času je izvedel tudi dr. Gess- man, kaj bo delal kot minister Posedaj ni namreč tega vedel. Klericalci so hoteli biti zadostno zastopani v ministrstvu, pa so zahtevali da se ustanovi nov ministrski stolček za — njih oz. za Gessmana. V nedeljo je pa razglasila uradna «Wiener Zeitung» cesarjev razglas, s katerim se ustanovi novo ministrstvo zci javna dela ki so podeli dr. Gessmanu. I. Štabne zadeve: A. Upravne: Zakonodajstvo in izvrševanje zakonov (stavbinstvo v obče, visoke stavbe, vodne stavbe); sodelovanje pri stvbinstvu železnic, ki zakonito pristoje železniškemu ministr¬ stvu, in pri zakonitem urejevanju stavbinskih obrti, stavbinske higiene; organizacija, osebne zadeve in izpitne zadeve državne stavbne službe v onem obsegu, kakor ga je doslej imelo ministrstvo za notranje zadeve. Na¬ dalje zadeve privatnih tehnikov, izobrazba nižjega osobja. Sodelovanje pri upravljanju izpitnih zadev na tehniških visokih šolah. Uprava dikasterialnih poslopij. Briga za vprašanja stanovanj: Zakono¬ dajstvo in administrativne odredbe. Sode¬ lovanje pri davčnem zakonodaj stvu na tem polju. Organizatorična dela in pospeševanje kreditnih zadev v te namene. B. Tehniške: Visoke stavbe: Tehniške in tehnično- administrativne zadeve, izvzemši visoke stavbe pri državnih železnicah. dovoljevali, temveč samo v mejah vlada¬ jočih družabnih razmer, ki so jako ozke. Ca tudi manchestersko načelo ni prišlo povsod do splošne veljave, je pridobilo vendar toliko praktičnega pomena, da se je pričel na vseh koncih in krajih boj vseh proti vsem in da divja boj za obsta¬ nek v najprimitivnejših oblikah. Neizmerne in neprecenljive moči absorbira čisto na¬ vadni boj za kos kruha. Materialna eksis¬ tenca — to je v kapialistični družbi glavna skrb spodaj in zgoraj, med podjetniki in med delavci; a ta skrb ubija neprenehoma duhove, ki jih je priroda morda predesti- nirala za velikanska dela. S statističnimi podatki bi se prav lahko dokazalo, da je materialna beda uničila celo vrsto talentov, ki bi bili kot učenjaki ali umetniki lahko podali svetu krasne sadove. Nobena statistika pa nam ne more povedati, koliko takih talentov jc propadlo — preden so sami sebe izpoznali, ali pa pozneje v groznem neusmiljenem boju na¬ šega življenja. Slovenci so majhen narod; a že naša novejša zgodovina ima dosti primerov za to. Koliko pa je tistih, o ka¬ terih svet nič ne ve, ker morda sami niso vedeli ničesar ali pa premalo o svojih močeh ? Včasih se objavi v literarnem ali v umetniškem svetu novo ime in časopisi pripovepujejo, da je bil novi mož poprej Vodne stavbe: Tehniške in tehnično- administrativne zadeve, izvzemši vodne ceste in z železniškimi stavbami združene vodne stavbe. Komisija za regulacijo Donave. Vodopisni centralni urad. II. Rudništvo. Rudništvo v onem obsegu, kakor je bilo doslej v poljedelskem ministrstvu. Povrh tega: Briga glede obskrbe s premogom ob sodelovanju prizadetih ministrstev. Sodelo¬ vanje pri varstvu izvirov. IT T . Obrtno pospeševanje. Električna dela, izvzemši brzojav in te¬ lefon. Sodelovanje na vodnopravnem polju, če pride voda v poštev kot vir sile. Po¬ raba vodnih- sil za produktive namene. Privilegiji, varstvo znamk in vzorcev, za¬ deve patentnega urada, patentno zastopstvo. Tehniško poizkuševanje, izpitni in poizkušni zavodi za surovine, polovične in celotne fabrikate, precizijsko merjenje in cementi- ranje posod. Predpisi in odločitve glede parnih kotlov (vštevši preizkuse kotlov) ob varstvu kompetence železniškega in tgov- skega ministrstva. Pregled o napredkih na tehniškem polju. Pospeševanje tehniške obrti. Predavanja in tečaji za obrtnike; vzorna podjetja, razstave maloobrtniških delavskih pripomočkov, raz¬ stave vajenskih del, tehniško izveščanje za maloobrtnike. Organizatorična dela in po¬ speševanje kreditnih zadev, sodelovanje pri osrednji zadružni blagajni, obrtno delo v kaznilnah, gospodarsko pospeševanje hišne industrije. Sodelovanje pri organizaciji obrt¬ nih zadrug, sodelovanj e v zadevah moj sten¬ skih izpitov. Zadružni izkaz dela. Pospeševanje huma¬ nitarnih, gospodarskih zadrug. Poraba za¬ družnih inštruktorjev; sodelovanje pri' njih nastavljanju. Obrtna izobrazila. Pospeševanje malo- obrtne prodaje. Razstave. Pospeševanje tujskega prometa. Tako bo torej to novo ministrstvo, ki ne bo odgovarjalo faktičnim potrebam časa. Obžalovati je pa, da je izročeno Gessmanu rudarstvo. Mesto da bi bila ustanovila vlada delavsko ministrstvo in dala tako socialni politiki nekoliko prostora, so usta¬ novi ministrstvo za javna dela oziroma, se odreže od raznih dosedanjih ministrstev razne oddelke in se jih združi v novo posebno samo zato, do bodo imeli klerikalci več moči, več upliva in več priložnosti uganjati svojo reakcijonarno politiko. Za to ministrstvo so se vršile dolgo časa raz¬ prave in nazadnje se jc porodil fenomen. Pač počasi in šc nerodno hodimo mi avstrijanci križeve poti napredka. Kdaj se bodo zjasnili ti časi je še vedno vprašanje, ki ga bo moralo rešiti samo delavstvo. ^ rv c x Sklicanje deželnih zborov. Moravski, Volarberški in Kranjski de¬ želni zbori so sklicani za dne 27. t. m. . Kranjski deželni zbor bo razpravljal o deželnozbor- skem volilnem načrtu, ki ga predloži vlada. krojaški ali mizarski pomočnik, podrejen policejni uradnik ali pa potepuh. In svet se čudi. Morda pa je bolj čudno, da se pojavi tako malo enakih talentov. Tisti, ki pridejo tako na površje, so zadeli veliki dobitek v loteriji življenja; tisti, ki ne zadenejo niti male ambe, ostanejo skriti, a njih število je gotovo veliko večje. Gotovo ne pride vsako uro kak Edison ali Gorkij na svet; a premoženje se ne sestavlja iz samih cekinov, temveč tudi iz kron in iz vinarjev. Duševnemu bogastvu človeštva bi prišli tudi manjši talenti v prid, a po- gostoma se tudi prav veliki čisto izgube. Najplodovitejši umovi so bili navadno v nižavah življenja doma. Kar jih je prišlo iz visokih krogov, je bilo jako malo. A njih pot je gladka. Ako imajo tes dušev¬ nih moči, jih veliko iažje porabijo in ve¬ liko lažje pridobe priznanja, kakor tisti, ki pridejo iz proletarskega sveta ter morajo bojevati za vsak korak in v tem boju lahko poginejo, preden pridejo do prve etape. Ogromna masa neposedujočih, ki je dala svetu celo vrsto .sijajnih' umov, kate¬ rim se je sreča nekoliko nasmchljala, mora imeti še več tega blaga, le da sobice sreče nanje nikdar ne posije. — V kapitalistični družbi je izobrazba in vzgoja, ki jo uče¬ njak, umetnik, literat potrebuje, odvisna od denarja. V kapitalistični družbi je znanost, umetnost, literatura in predmet kupčije. Za deželnega glavarja na kranjskem j c imenovan klerikalec ŠuJclje za namestnika pa nemški liberalec baron Lichtenberg, ki je postal takorekoč že stalni namestnik deželnega glavarja. — Prav lepa druščina. Proračunski odsek državnega zbora je v soboto zaključil razpravo o obrtnem izobraževanju. Sprejel je celo vrsto reso¬ lucij, odklonil je samo resolucijo poslancev sodrugov Hybeša in Seitza, ki sta zahtevala, da se odpravi večerni in nedeljski pouk za vajence in da se ga nadomesti z dnev¬ nim poukom med tednom. Socialni demo- kratje so tudi ta predlog naznanili kot votlim manjšine. Nova zveza državnozborskih poslancev. Kakor se čuje z Dunaja, sc posvetujejo slovenski, rusinski. italjanski, hrvaški in rumunski člani proračunskega odseka glede skupnega nastopa pri proračunu naučnega ininisterstva. Slovenski člani bodo zahtevali ustanovitev slov. pravne fakultete v Lju¬ bljani. Tudi glede jezikovnega dela pravnih vprašanj se hoče doseči skupno postopanje. — Govori se, da bi se vsi poslanci ome¬ njenih narodnosti združili pozneje v močan državnozborski klub, ki. bi zastopal narodno avtonomijo. Štel bi nad 80 članov. Stavka časniških poročevalcev. Med govorom nekega klerikalnega pos¬ lanca v parlamentu, je bil na galeriji časniških poročevalcev smeh. Govornik poslanec Gruber se je obrnil proti galeriji in je zaklical: „To so tisti prasci kakor zadnjič . Časnikarji so se vsled tega raz¬ žalili in zahtevali, da Grober te besede prekliče, in izrazi svoje obžalovanje ali pa, da ga predsednik pokliče na red. Grober ni hotel preklicati, predsednik jc pa dejal, da mu je sitno poklicati Groberja na red, ko ni storil tega takoj. Nato so poročevalci zapustili galerijo in so sklenili, da toliko časa ne bodo objav¬ ljali poročil iz parlamenta, dokler ne dobe zadoščenja. Nemški časopisi ne prinašajo res nobenih poročil iz parlamenta. Niti vladni časopisi ne. V parlamentu je bil izvoljen poseben odbor, ki ima vso stvar rešiti: Manifest hrvatsko-srbske koalicije. Pred par dnevi je izdala hrvatsko srbska koalicija na hrvatskem manifest naslovljen na narod v katerem opravičuje svoje po¬ stopanje napram samovladi bana Raucha. ,,Slobodna Rijec glasilo hrvatske socialne demokracije pravi, da sc omenjeni manifest uprav odlikuje s svojo praznoto in nespret¬ nostjo s katero jc bil sestavljen. «Po svoji sestavi piše nadalje „Slobodna Riječ“ — se vidi, da je to ena izmed pravaških limonad, brez vsake vrednosti in brez pretenzije, da bi stremi! po kakem važnem političnem dogodku. Razven nekoliko ojstrih izrazov proti Rauchu in nekoliko resolu- cijonaških fantazij o splošni volilni pravici — katerej pa dejansko sami nasprotujejo, je ta oklic brez idej, brez misli, brez smeri in brez vsacega pozitivnega poli¬ tičnega programa, brez vsake vrednosti. Res je sicer, da je nabranih v tem oklicu nekoliko fraz s katerimi se opeva svobodo, toda vidi se, da resolucijonašem gre v prvi Vse to pač jasno dokazuje, da je svobo¬ den razvoj teh kulturnih faktorjev v sedanji družbi nemogoč. Prvi pogoj za razširjenje in za povzdigo, za osvoboditev duševnega življenja je od¬ stranitev boja za materialni obstanek. V družbi, ki ne bi sluzila samo interesom enega razreda, bi se morali vsi umovi svobodno razvijati; ker bi odpadla od¬ visnost od kapitala, bi hodila znanost in umetnost lahko po tisti poti, ki bi si jo sami izbrali. Ako bi družba bila sestavljena iz enako veljavnih delov, bi bila družabna potreba identična s potrebo splošnosti in tej potrebi bi se tem bolj zadostilo, čim bolj bi se vse torej tudi duševne — moči razvile. Družba bi bila iz lastnega inteicsa prisiljena, ustvariti vse pogoje, da pride vsak talent lahko na dan in’ da lahko doseže najvišji naravni vrhunec. Ker bi morala kultura celi družbi napraviti življenje boij prijetno in udobno, bi bila glavna naloga družbe, vsako kulturno delo olajšati; na široki podlagi splošne kulture bi se duševno življenje brez ubijajočih ma¬ terialnih skrbi povzdignilo na višavo kije danes niti v fantaziji ne moremo preme¬ riti. In to je morda največji pomen socia- 1 lzma. Ix Naših Zapiskov. vrsti da si pridobe simpatije in prijateljstvo mažarske oligarhije «kot večina sposob«, za vlado» vlado v roke, na dingi stran, pa si hočejo ohraniti popularnost najradi kalmi še opozicije . vlt Nadalje pravi „Slobodna Kijec , da Se bo o tem oklicu še zmenila, toda gotovo m da je omenjeni oklic brez vsake vred- nosti in da dokazuje zopet enkrat popolno nesposobnost meščanske politike, potoni katere bi se hotelo voditi m skrbeti z, narodne koristi. Katoliški svečeniki proti papežu. Dvaintrideset katoliških duhovnikov n a Bavarskem je protestiralo energično proti nadaljevanju cerkvenega boja napram m 0 : iernistom. Ker je napovedal papež sani neizprosen boj proti vsakemu znanstvenem,, /aziskavanju, je naperjen protest tedaj proti Dapežu samemu. Gibanje modernistov proti cerkveni dogmi raste od dne do dne. Ka¬ kšne posledice donese cerkvi tako gibanje in boj do znanja, ki ga je pričel srednje- veški Rim, bomo videli gotovo v najkraj¬ šem času. Gotovo je, da bo preganjala Sv, stolica moderniste do skrajnosti toda s kakšnim dobičkom, nam pove pi ibodnjost, Domače stvari. Predavanje v ljudskem odru. r V soboto dne 21. t. m. je predaval v Ljudskem odru sodr, Iran Regent o pred¬ metu „igrdlci in ljudstvo “. Govornik je orisa! najprej razmere in okolščine v ka¬ terih smo prisiljeni danes živeti, ki so vzrok duševni nestalnosti širših mas. Dandanes j smo vedno v dotiki s skupinami raznih ' idej, nazorov, čustvovanj, in temperamen- \ tov. Vsaka od teh idej, nazorov, in tempe- ! ramentov vpliva različno in nepopolno na , nepopolno in negotovo duševno stanje ljudstva. Ravno tako nepopolno in različno vplivajo na človeško dušo razni letni časi, : vremena, bivališča itd. Posledice teh raz¬ ličnih in raznovrstnih vplivov so, da se človek nasrka raznih idej in temperamentov itd. od katerih se ne nasrka popolnoma nobenega ampak ima od vsakega le temno in negotovo perspektivo. Vzrok temu je, da je ljudstvo pripravljeno navduševati se in aklamirati vsakega umetnika, igralca, pesnika, govornika, pisatelja glasbenika, slikarja, mistika ali celo krvoločnega voj¬ ščaka, ki zna na en ali drugi način potr¬ kati na njegovo dušo in oživeti eno od mnogih v njegovih dušah poluzaspanih čustev in idej. Nadalje je naslikal govornik psihologijo nekaterih velikih umetnikov, kakor tragi¬ kov, govornikov, pesnikov in vojščakov inf njihovo duševno moč s katero siigestijoni- rajo maso redoma ali neredoma, ter do¬ kazal, da so le-ti sugestij onirani od globo¬ kega čuta ideje in deloma tudi od navdu¬ šenja ljudstva ravno tako, kakor j c su- gestijonirano ljudstvo od njih samih. Opisal je tragike Mocialoffa, Duše, Salvinija, govornike, Ferija, Tartarina, pisatelja Zola, krvoločnega Napoleona. Končal je rekoč, da današnje ljudstvo se samo instinktivno navdušuje za umotvore, nikakor pa šene razume njihove umetniške vrednosti ne duševne moči umetnikov samih. A do tega pride samo potom globoke naobrazbe, katere je tieba da pride človek do samozavesti. Kavarna Unijou je imela v prK tek lem letu 14,022 K dohodkov in n.007’59 Listi dobiček znaša tedaj d.015.15 K. Ostanek čistega dobička _ K leta 1906 ..... K 549'd® čisti dobiček iz leta 1907 . „ 8.554.71 . . . Skupaj . . K 8.5B4T5 manj interesi zadružnikov 5% K 282.70 Skupaj torej K 8.282T5 se jc razdelilo po sledečem: 10/° rezervnemu skladu ... K 320'-' -O /o amortizacije . . SO 0 ' oni'! 0 dela vnemu osobju ...” 320'-'' 20 ,o društvu kavarniškihuslužb’ 640U ‘uio/ Uela vskemu domu . . . 160'^ oO /o strokovnim organizacijam” 960'" v stane k v posebni rezervni sklad za varstvo vrnjenih deležev odhajajočim članom . g2'0 5 ai •' " Kavarno delavce velikega pomena. Čist razdeljen samo v korist delavst vsakega zavednega delavca Si¬ jati mesto v druge v kavarno Upamo, da bo ta mali pozi gotov Vspeh. Delavci! Svoji /, , vojiw DELAVSKI LIST yr ;) plomba. Tudi zanja štev. našega lista** je bila tedn i zaplenjena. Povod za¬ slombi so dali nekateri odstavki v « Mo¬ nologu Sv. P etra »- Konštatiramo, da obstoji knjiga v češkem jeziku, v kateii je natis¬ njen omenjeni Monolog. Knjiga ni zaple¬ njena. Monolog je bil objavljen tudi v me¬ sečni reviji „Naš/ Zapiski ki izhaja v Ljubljani, in ni bil zaplenjen. Radi te za¬ plembe bodo vložili naši poslanci v parla¬ mentu interpelacijo. Jluiiolog Svetega Petra. — Del podlistka, ki je izšel v zadnji štev. našega list«, pod gorenjim naslovom je bil zaple¬ njen. Včeraj smo vdobili sledeče razsodilo: V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. k. deželno sodišče v Trstu, kod so¬ dišče v tiskovnih zadevah, odloči na za- prošbo c. kr. državnega pravdništva z dne 23. marca 1908 Ss 24/81 izreka: 1. Vsebina članka z naslovom „ Monolog Svetega Petra' 1 in sicer pri sestavku od besed „Banda! Tega človeka“ do besed : v imenu Gospoda Kristnsa .... banda! uvrščena v tukajšnem časniku (< Delavski list » z dne 20 marca 1908 št. 12, ima vse objektivne znake pregreškov' po §§. 302. 303 k. z. 2. Potrjuje se uže uvedeno zaplenjenje imenovane tiskovine, prepoveduje se daljno razširjanje iste in ukazuje se uničenje na¬ branih ekscmplarov in istih ki imajo se nabrati kakor hitro postane navzoči odlok pravomočen. Razlogi. Gori omenjeni sestavek s katerim se skuša druge k sovražnostim zoper duhov¬ ništvo t. j. posamsko vrsto ali stan držav¬ ljanske družbe zapeljati, ter zasramuje ali se skuša nauke, šege ali naprave hjerarhije in papeštva katoliške crkve v nič dcvati ima vse objektivne znake pregreškov po §§. 202. 303 k. z. TRST, dne 23. marca 1908. „E. 1>. O. (Prijeli smo). Na članek, ki ga je objavila »Edi¬ nost" dne 19. t. m. odgovarjam sledeče: Dne 18. marca t. 1. je sklicala N. D. O. shod vseh uslužbencev državne železnice. Shod je otvoril predsednik N. D. O. g. dr. Mandič, približno ob 8. uri zvečer. V svojem nagovoru je povdarjal, da so dobrodošli vsi železničarji brez izjeme. Ker je dr. Mandič vedel, da je med navzočimi železničarji ogromna večina socialističnega prepričanja, je le te še posebej pozdravil v imenu N. D. O. Po nadaljnih govorih in v razpravi, smo pa uvideli, da mesto razpravljati ali skle¬ pati o železničarskih stvareh, se je samo obrekovalo in blatilo socialno demokracijo, naše organizacije itd. Izglodalo je prav tako, kakor bi bilo na dnevnem redu hujskanje in zabavljanje čez soc. demo¬ kracijo. Da preprečimo kak spopad in ker se nam je studilo poslušati narodne govor¬ nike, smo hoteli zapustiti shod, toda dr. Mandič je obljubil, da poda po svojem govoru, besedo tudi nam, in mi smo ostali. Ko pa so, po njegovem govoru, zahtevali nekateri naši’ sodrugi besedo, je dal dr. Mandič na glasovanje predlog, se li ima ali ne podeliti besedo soc. dem. delavcem. Po glasovanju je izjavil dr. Mandič, da je večina nasprotna temu, dasi je glasovalo proti podelitvi samo 20 — 25 delavcev, navzočih nas je bilo nad 120. Niti proti- glasovanja se ni dovolilo, Sedaj so pa za¬ čeli govorniki hujskati in blatiti še bolj in sicer ne samo socialistično stranko, ampak blatili in norčevali so se iz državnih železničarjev, ki so organi¬ zirani v naši strokovni organizaciji. Klici „vun ž njimi 1 '! so se pričeli ogla¬ šati. Govorniki (?) pa so vpili češ, da soc. dem. ni storila še nič za delavce vse pa N. I). O. Prav tako so govorili namreč, kakor bi imeli pred seboj ljudi brez možgan, misleč, da jim bodo verovali vse, kar so zmožni zlagati sc in prav tako so govorili, kakor bi bila N. D. O. res nare¬ dila kaj v prid delavstva. Gospodje so se spozabili, da je vedel vsak od navzočih, koliko so ima zahvaliti našim strokovnim organizacijam, ako sme sedaj nekoliko svobodneje dihati, ako sme nekoliko bolj še živeti. Toda sedaj ni prostora da bi pripovedoval, kaj smo vse naredili in pov¬ praševal voditelje N. D. O. kje so bili do sedaj. Za Mandičem je pričel zabavljati neki -Bufon (žel. delavec). Ponavljal je to, kar jo že povedal Mandič. Obrekoval je. Ravno tako in še bolj nesramno pa je nastopil Jaklič. Kakor pa sta se ta dva vedla surovo v besedah, tako tudi v de¬ janju. Da je prišlo do spodada med neka¬ terimi našimi in narodnimi delavci, je pov¬ zročil Bufon, ki se je maščeval nad podpisanem, za kar bo mogel odgo¬ varjati na pristojnem mestu. Bufon se je polotil mene brez da bi imel zato kakega povoda, kakor bo vse že na so¬ dišču dokazano. Ko se je reklo dr. Mandiču naj pomiri svoje pristaše med katerimi sta bila najbolj vroča Bufon in Joklič, je odgovoril, da on nima tolike moči, da bi to preprečil, tudi ker ima na svoji strani premalo izobraženih ljudi. Izjavljam, da je naravnost sramotno, da se izvoli v odbor kateresibodi organiza¬ cije, osebe ki nimajo nobenega vpliva na svoje člane, in ki ne znajo delati nič druzega nego hujskati in obrekovati in napadati osebe drugačnega prepričanja brez povoda vsakega. Napisal sem teh par vrstic, da dokažem, na kak način ravnajo v N. D. O. z delavci ki niso narodnjaškega pokoljenja. Kar se tiče gospoda Bufona, mu bo dokazano na sodišču kaj je. Za vse druge napade in zasramovanja bo pa odgovarjala solidarnost in izobrazba soc. dem. delavstva. V TRSTU dne 20. marca 1908. Ivan Grilc, sprevodnik nct drčami železnici. DOPISI. GORIŠKO. Po deželnozborskih volitvah. — V zadnji štev. našega lista smo povedali, kako in zakaj so ustanovile tuk. stranke razna kmetijska društva. Vedno se pripo¬ veduje, da se hoče kmeta izobraziti in ga tudi gospodarsko povzdigniti, toda iz dosedanjega dela omenjenih zvez in tuk. strank je vi¬ deti, da o izobrazbi in gospodarski povzdigi kmeta ne bo še dolgo nič resnega. Kmeta se hoče samo izkoriščati v razne politične svrlie. Izobrazba in gospodarska povzdiga so samo besede, potom katerih se hoče izvrševati izkoriščanje. Vse dosedanje kmetske „družbe in „zveze“ so ustanov¬ ljene tako, da ne nudijo neposedujočemu kmetskemu delavcu nobenih koristij. Ne- posedujoči kmetski delavec ne more biti niti član omenjenih zvez, zato bi ne mogel biti niti deležen strokovne izobrazbo tudi če bi jo omenjene zveze res izvrševale. Tuk. kmetje se vedno pritožujejo, da ne morejo vdobiti strokovno izobraženih kmets¬ kih delavcev. Toda od kje naj jih vdobe, ko ne skrbi nihče za njihovo strokovno naobrazbo? Kako naj se zahteva od na¬ vadnega delavca strokovnega znanja, ako ga nimajo dovelj niti kmetje sami. Ako pa se potrebuje takih delavcev potem je treba poskrbeti jim strokovnega poduka in treba je ustanavljati kmetske zveze na način, da bodo pristopne tudi navadnim kmetskim proletarcem. Tudi se pritožujejo razni veleposestniki, da ni na razpolago dovolj kmetskega pro- letarijata in da so današnji kmetski delavci preveč dragi. Seveda imajo glede draginj delavne moči omenjeni kmetje, iz svojega stališča popolnoma prav. Toda takih razmer so krivi deloma tudi sami. Na eni strani bi radi prodajali svoje pridelke vedno dražje, na drugi pa bi imeli radi delavca po ceni. Ce se živila podraže, potom občuti to v prvi vrsti delavec sam, ki je tako prisiljen zahtevati večje plače. Da bi delal delavec za cene, ki mu ne zadoščajo za njegovo življenje, tega se vendar ne more od njega zahtevati. Ce kmetje sami hočejo imeti dobiček od delavčevega dela, potem ima pravico tudi delavec skrbeti nato, ba bo imel od svojega dela čim več dobička, ali pa da mu nese njegovo delo vsaj toliko kolikor potrebuje za življenje v času dela njemu in deloma njegovi družini. Od stro¬ kovno neizučenega delavca pa se tudi ne more veliko zahtevati. Ravno tile posest¬ niki, ki iščejo cene delavne moči, se potem jočejo, da jih delavci stanejo še vedno več nego pridelajo. Zakaj? Imajo popolnoma prav. Nepravilno obdelano polje donaša več zgube nego dobička. Bolje je imeti malo dobro obdelanega nego veliko slabo ali nič obdelanega polja. Ce pa hočemo imeti dobro obdelano polje in če hočemo izčrpati iz zemlje čim več dobička, potem moramo ga dobro obdelati, zato pa potre¬ bujemo strokovno izurjenih delavcev, ki se jih ne more vdobivati po ceni, ampak jih je treba pošteno plačati. Veliko je takih ki puščajo svoje polje neobdelano (in tega je veliko) samo ker nočejo dati zaslužka pridnemu delavcu, ki je tako prisiljen izseliti se iz kmetijstva v mesta in se oprijeti industrij el nega dela. To je tudi vzrok pomanjkanja delavcev. Treba bo tedaj ustanavljati strokovne šole za delavce in kmete same. Če bi bil kmet sam strokovno naobražen, potem bi sam skušal izobraževati delavstvo ali vsaj skrbeti za njegovo izobrazbo od katere bi tudi vžival interese. Treba je pa tudi podpirati izurjene delavec, treba jih je pošteno plačevati in potem ne bomo imeli toliko neobdelanega polja in imeli bomo tudi več delavcev na razpolago. (Dalje prih.) A. V. Gorica. Klerikalni terorizem na Goriškem je presegal v ožjih volitvah v kmečki kuriji vse meje. V Ločniku je ležal na smrt bolan starček. Človekoljubni krščanski bratci so ga pa vseeno peljali na volišče; drugi dan je pa starček umrl. Ker je prišlo v omenjenih dneh tudi nekoliko mask v bolnikovo hišo pripovedujejo sedaj ti bratci, da se je prestrašil mask in umrl. Zdravniška preis¬ kava je pa dognala, da je prehlajenje vzrok njegove nagle smrti. Da je starček tako naglonm umrl se ima zahvaliti družina tuk. gospodu vikarju, po receptih katerega sc je vodilo bolnike na volišče. Pač velikanska razlika med krščansko in med pravo moralo. Toda bog jim odpusti, saj ne vedo kaj delajo. ISTRA. Miljo, Kaj si vsega ne domislijo naši klerikalci po Istri, naj nam zadošča to-le: Na Stefanovo je treščilo v zvonik neke podružnice blizu Božičev pri Miljah, ter ga znatno poškodovalo. Tisti dan se je namreč tamkaj plesalo in odtod «očitna kazen božja ». Ker pa istrijanski kmet in delavec ne more, radi bede in uboštva, zmagovati zmiraj novih svotic za te ali one klerikalne potrebe, so začeli prirejati krščanski možje in dekleta plese, da s čistim dobičkom po¬ krijejo stroške za stolp. Seveda v zado¬ ščenje božje rešujejo taka vprašanja ravno na tak način, kakor mislijo rešiti tržaški narodni solzarji svojo nepošteno, izdajsko in krumirsko politiko. Radi bi le vedeli, kedaj se bodo tudi Istrijanci začeli otresati težkega klerikal¬ nega jarma. Morda še ne tako hitro. Treba je še veliko in veliko dela, kajti tuk. narodnjaki so ravno taki kakor klerikalci. Svojo po¬ litiko zidajo na analfabetizmu. Koliko časa še? bruštvene stvari. Društvo „Arte Modoma 44 priredi v nedeljo dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Delavskega doma, ulica Bosch etto 5. II. nadstropje, dramatično predstavo. Predstavljalo se bode novo ža- loigro v 4. dejanjih Redenzione, ki jo je spisal prof. F. Simoni. Vstopnina 40 vin. za osebo. Po predstavi sledi ples in do¬ mača zabava. Redenzione (Vstajenje) je lepa nova ža- loigra v katerej opisuje P. Simoni, revščino in korupcijo današnje meščanske družbe, in opisuje polom kapitalizma. Sodruge vabimo, da se vdeleže te italijanske pred¬ stave v velikem številu. Tržaški železničarji prirode v so¬ boto dne 4. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne «Vojnovič* ulica G. Boccaccio štev. 25. domačo zabavo z godbo, plesom in šaljivo pošto. Vstop¬ nina za moške 50, za ženske pa 30 vin. Cisti dobiček je namenjen družini Ropaš iz Gorice. Sodruge in železničarje vabimo, da se vdeleže te zabave v velikem številu in tako prispevajo z malo podporo družini preganjanega sodruga Ropasa. Tržaške delavske zadruge opozarjajo vse člane, ki kupujejo v zadružnih skladiščih, da se s člansko izkaznico izkažejo, ako jih naprošajo uslužbenci skladišč. Uslužbenci glavnih skladišč so povabljeni na važni sestanek, ki bo v ne¬ deljo dne 29. t. m. ob 9 uri zjutraj v veliki dvorani delavskega doma II. nad. Dnevni red je „Obrtno sodišče“. KNJIŽEVNOST „ Proletarijat". — V založbi časopisa „Naprej“ v Idriji, je izšel VI. zvezek knjižnice „Napreja“ pod naslovom „Prole- tarijnt". V tej knjižici so zelo zanimive razprave o predmetih ,.Proletarec in ro- 8 kodclski pomočnik", ,, Delavska mezda 1 ', „Razpad proletarske družine ", „Prostitu¬ cija , „Industrijska rezervna armada", „Rastoča razsežnost proletarijata in „Tr- govski in izobraženi proletarijaf'. „ Proletarijaf' tvori drugi del Erfurtskega programa, nemški ga je napisal K. Kautskg poslovenil pa sodr. A. Kristan urednik „Napreja“. Brošurico „ Proletarijaf ‘ priporočamo najtopleje vsem našim čitateljem in sodru- gom. „Proletarijaf ‘ stane 30 vin. V Trstu se prodaja v knjigarni Gorenjec ulica Valdirivo. V tej knjigarni se prodajajo tudi vse druge brošurice, ki so izšle v zalogi »Naprej a . Dolžnost vsakega delavca je da si na¬ bavi svojo knjižnico in sicer socialistično. Brošurice »Socializem 11 , »Socialna demo¬ kracija in kmetsko ljudstvo 1 ', »Zakaj smo socialisti", »Komunistični manifest, »Kdo uničuje proizvajanje v malem", in »Proletarijat" bi ne smele manjkati v nobeni delavski družini. Vse te brošurice se prodajajo v knjigarni Gorenjec. Sodrugi ! delavci! Sezite po njih. Slepa ljubezen. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih, spisal in založil Anton Pesek, šolski vodja v Narapljah pri Ptujski gori. Natisnila « Učiteljska tiskarna*. Cena knjigi K 1. po pošti 10 vin. več. Naroči se jo lahko pri pisatelju in pri vsakem učitelju in učiteljici, čisti dobiček je na¬ menjen za ustanovitev poučnega in zabavnega lista za odraslo šolsko mladino. Dandanes, ko delujejo gotovi ljudje neu¬ morno, da izpodkopljejo učiteljstvu ugled in da ljudstvu omrze šolo, se zdi tudi nam potrebno vzbujati v ljudstvu nazore, da je šola potrebna in učitelj prijatelj na¬ rodov. V knjižici «Slepa ljubezen* hoče pokazati pisatelj, da mora biti vzgoja otrok prva in najvažnejša skrb starišev, da sta šola in učiteljstvo velevažen faktor za ljudsko prosveto in da le vzajemno delo starišev in učiteljev more imeti pravi vspeh. V kolikor je dosegel pisatelj pravi vspeh, spregovorimo prihodnjič, posebno pa, ker se vrše ravno sedaj po tržaških listih (italijanskih seveda) razprave o šolski vzgoji spregovorimo tudi o tej naše mnenje. Z ozirom na blagi namen, ki ga hoče zasledovati pisatelj s knjižico «Slcpa lju¬ bezen* jo priporočamo najtopleje našim čitateljem in vsem prijateljem šolske mladine. «Pod spovednim pečatom*. Veliko zanimanje je vzbudilo slovensko izdajanje prelepega romana, ki ga je napisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger in ki ga je poslovenil sodrud Etbin Kristan. Verna slika delovanja pravega duhovnika, ki živi za svoje nauke in tudi po teh naukih — ter znamenito risanje politikujočega duhov¬ nika, kateremu niso nič lepi nauki, ampak kateremu je vse kaj drugega mar, morala, sta vzbuditi vsestransko zanimanje. Malo je res še takšnih župnikov, ki bi tako živeli kakor glavni junak v romanu župnik Herzog — takih pa, kot sta mladi in stari Gros pa je obilo tudi po slovenski domo¬ vini_ Zaslužno delo zatorej opravlja, kdor širi med našim slovenskim ljudstvom ta Kirchsteigerjev roman. Prva knjiga stane 2 K 60 vin., druga pa 2 K. V Trstu se jih vdobi, kakor vse socia¬ listične knjige, v slovanski knjigarni Go¬ renjec ul. Valdirivo. Sodrugi, Delavci! sezite po njih. Listnica uredništva. Prosek. Gregorin ponujal Gorjupu delavce po ceni, prihodnjič. Vrtojba. Za to št. prepozno. Sv. Križ, Tudi takrat nemogoče. Pulj. Glej prvo stran, drugo prihodnjič. Raznim dopisnikom. Premalo prostora imamo, prosimo kaj resnega, da se ne bomo zgubljali v malenkostnih osebnostih. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KEltMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel A Comp. ulica della Zonta 8. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prevzel vodstvo društvene krčme — v Sv. KRIŽU tri TRSTU = v kateri se toči najboljša vina. Kuhinja domača. CENE ZMIiKMi. Za obilni obisk se priporoča Ivan Košuta, voditelj. DELAVSKI LIST Dolžnost vsakega so- druga je, biti naročen tudi na glavno glasilo jugoslov. soc. demokra¬ tične stranke ,,RDEČI PRAPORA Vpiše se lahko vsak dan v zadružnem uradu ulica Jfoschetto 3, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. Jielvedere št. 34, ul. delVIstria št. lO, ul. del Salice št. 4 iti ul. Acque- dotto št. 07. h: .H Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ulica delle Acque št. 20. —— FRAN NIANSA ===== riisr == ulica N. Machiavelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga in drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. Znamenita knjiga je H. Kirch- steigerjev roman Pod spovednim pečatom I. del stane 2 K 60 II. del stane 2 K — V Trstu se dobi v upravi de¬ lavskega Lista“ in v knjigarni Josip Gorenjec, v Gorici pa v knjigarni A. Gabrščka. Delavci! Sezite po tej knjigi. Jfovost! Novost! Tekom meseca januvarja izide v za¬ ložbi čas. „Naprej“ v Idriji prvi zvezek erfurtskega programa pod naslovom: -s- Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. Naroča se pri vseh knjiganah, kakor tudi v upravi Delavskega Lista v Trstu. ^ „ „ , . . _ e s v.«,«.«i naravnega vlpav- 200 hektolitrov sKega Vina ima na prodaj 9 Anton Verčon S ■k. posestnik in trgovec - rr V -■ ■ — Prodaja samo oa debelo od 50 Ilirov naprej. , ŠIRIUII! ni Vij - CENA ZMERNA. = (pošta Sv. Križ Cesta). O Slavnemu občinstvu naznanjam, da točim v moji gostilni, ul. Giovanni Boccaccio št. 25, m istrska in dalmatinska črna in bela vina m kosila večerje in druge mrzle : edi po nizkih cenah. Postrežba točna. | „ ... „ AH TON KROSNA K velikemu obisku se priporoča gostilničar. b: :b Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst. Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica delle Acque i U Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterina ii Domača Kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. Slovani! Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 i r r i ANTON CECH TRST - Ulica Fonderia št. 12. Hpjiji daliatissi in istrskih vil Maršale, Vermuth, i. t. d. A Gostilna je shajališče slov. socijalistov. = Edina tovarna pohištva v Trstu ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. r T rt • »lica V1IGENZ0 BELLINI št. 13 N?vo pogrebno društvo Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vozove. = VELIKA ZBIRKA SVEČ = Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. TF PRATOLLI I *. YC iA \ I - TRST. Ulica Acquedotto št. 6. - Velika zbirka igrač, okraskov, parf u- marij, mila, ovratnikov, zapestniko v. kravat, i. t. d. = TRST s Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. - Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. — -