Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja 20. vsakega meseca.
Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju".
, . .*• '•^
Uredništvo in uprarvništvo sc nahaja začasno Gosposko ulica štev. 26, 1. nadstropje v Celju Naročnina za nečlane letno Din 10*—, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačne,
Sttev. 9.
I
V Celjo, dne: S. oSctobrai 1923.
Leto I.
Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino, Savez gostilničarskih zadrug za Hrvatsko in Medjimurje, kakor tudi Osrednja Zveza gostilniških zadrug v Ljubljani priredijo
dsie 1®. In t7. oktobra 1923 v	v veliKI dvoi'onl
VIL gostilničarski kongres
na katerega vabijo vse gostilničarje iz omenjenih krajev, včlanjene v eni zgoraj omenjenih zvez.
Namen kongresa je, jDrotestirati pred gg. ministri, kateri so tudi vabljeni, da se kongresa udeležijo, radi nameravanih novih davčnih bremen in drugih šikan, katerim so gostilničarji izpostavljeni.
SCongresne m.sgpm.ve se prlenejo lO, o let, ob ID, mri dopoldne
Gostilničarji! Za Vaše koristi gre in za koristi Vaših naslednikov'! Zatorej naj ne ostane nihče doma na ta velevažen dan, kajti čim večje število Vas bo na zborovanju, tem večjega uspeha se imate nadejati. Le v slogi je moč! Stran z izgovori in brezbrižnostjo, češ, brez mene bodo že opravili. Vaša dolžnost je napram Vašim naslednikom, da se borite za pravico!
Iz skupne seje
Joško Božič,
Anton Štern,
delegatov slovenske in hrvatsko-slavonske Zveze:
Srečko Pavlekovič,	Franjo Kaučič,
predsedniki.
Peter Matič,	Ivan Pintar,
ta j ni ki.
Kongresne priredbe.
Zveza gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko je sklenila sporazumno s Savezom gostilničarskih zadrug v Zagrebu in Osrednjo Zvezo v Ljubljani kakor tudi s Savezom na Sušaku prirediti kongres v njihovi sredini ter se je v to svrho sestavil sporazumen program.
Po predlogih gg. Pavlekoviča, predsednika Gostilničarske zadruge za Hrvatsko in Slavonijo, in Pinterja, tajnika Osrednje zveze v Ljubljani teina predlog Božiča, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug slov. Štajerske, Prekmurja in Mežiške doline se je sklenilo, da naj bo ta kongres manifestacija slovenskega in hrvatskega Saveza ter se sezivlje kongres vseh treh Zvez, katerim je edino na tem ležeče, da ramo ob rami izvojujejo pravice, katere gostilničarskemu stanu pristojajo, brez vsake strankarske politike.
Prisostvovanje kongresu.
Na kongres se poživljajo vsi člani vseh treh Zvez ter dobi vsak udeleženec pri svoji zadrugi izkaznico, čim se je javil, da se kongresa udeleži in je poslal 50 dinarjev na tajništvo Zveze v Celje; Gosposka ulica 26/1. Omenjeni znesek plačajo člani Zveze v štajerski Zvezi včlanjeni v Celju in ljubljanski v Ljubljani ter hrvatski v Zagrebu do 8. t. m. in to radi tega, da moremo pravočasno oskrbeti polovične vozne listke (v kolikor bo mi-nistrsvo popust dovolilo). Prijavijo se lahko tudi privatniki, čeravno niso člani katere zgoraj omenjenih Zvez, če se želijo udeležiti kongresa in pošljejo omenjeni znesek ter dobijo tudi izkaznico pri zadrugi, kateri so javili udeležbo in pravico do polovične vožnje.
Potovanje na kongres.
Iz Celja se odpeljejo udeležniki dne 15. oktobra t. 1. ob 1'44 ponoči ter počakajo v Zidanem mostu vlaka iz Ljubljane, s katerim se odpeljejo skupno s kranjskimi tovariši v Zagreb in iz Zagreba ob 8'50 naprej, tako da smo v Sušaku ob 5. uri popoldne.
Prosi sc udeležence kongresa, da so tudi oni ob tem času v Celju, da lahko skupno potujemo.
Spoznavanje kongresistov.
Ko dospetno na kolodvor Sušak, hočemo iti korporativno v mesto, kjer bo tamošnji odbor najprej preskrbel stanovanja. Kongresni odbor bode imel na prsih leve strani državno kokardo, modro - belo - rdečo in odbo-rovi reditelji bodo imeli na levi roki beli trak kot znamenje.
Prvi večer na Sušaku.
Ob 8. uri zvečer je skupni ko-mers v hotelu „Kontinental" da se spoznamo in potem obisk drugih kolegijalnih lokalov.
16.	oktobra.
Ob 10. uri predpoldan slavnostna otvoritev kongresa in kongresne razprave v veliki Sokolski dvorani.
Ob dveh popoldan slavnostni banket v hotelu Kontinental.
Ob 4. popoldan skupni obisk na Trsat.
Zvečer prosta zabava po poljubnosti.
17.	oktobra
Ob 10. dopoldan nadaljevanje kongresnih razprav ter prečitanje resolucij.
Ob 12. uri svečano izročanje resolucij ministrskim delegatom.
Ob 2. popoldan vožnja s posebnim parnikom v Bakar, Kraljevico in Cirkvenico.
Ob 8. uri zvečer skupna večerja v Cirkvenici in na to skupen poset v Therapijo in prenočevanje v Cirkvenici.
18.	oktobra.
Ob 9. uri dopoldan vožnja s parobrodom okoli otoka Krfa ter pristanemo pri mestih Vrbnik, Aleksandrovo, Bašku, Punat, Malinsko in Omišaj, pri katerih mestih bode parobrod povsod po eno uro stal v svrho obiska.
Na večer se vrnemo nazaj v Sušak.
Odlični gosti na kongresu.
Naši Savezi so pozvali na kongres gg. ministra trgovine in industrije,
ministra za finance, ministra za notranja dela, ministra za soc. politiko in ministra za zdravje in narodno gospodarstvo, odnosno njih namestnike, kakor tudi zastopnike pokrajinske uprave Zagreba in Ljubljane in druge prijateljske Zveze obrtnih zadrug.
Pomen kongresa.
Pomen kongresa je, da se na javnem mestu pritožimo radi postopanja od oblasti proti nam ter opozorimo merodajne činitelje, da smo tudi mi obrtniki, ki donašamo in sicer največ deleža v državno blagajno in tudi vemo, da vlada rabi denar, vendar izkoriščati tako, kakor se nas hoče sedaj, naši živci oziroma naši žepi ne prenesejo.
Zatorej Vas vabimo še enkrat: Vsi na krov, noben zaveden gostilničar naj ne ostane ta dan doma in se ne izgovarja s praznimi izgovori. Vsak naj pomisli, dav slogi je moč! Ako imate še tako močne zadruge in zveze ter skrbno in pridno načelstvo, če ne bodete pomagali tudi Vi sami, kadar vas iste kličejo, vedite, da je potem ves njihov trud zastonj kakor tudi vsi prispevki, katere v ta namen plačujete; torej še enkrat pokažite se in udeležite se vzajemno kongresa na Sušaku, ker take prilike ne boste kmalu več doživeli.
Zapisnik
ankete gostilničarjev za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino
dne 25. septembra 1923 ob 11. uri dopoldne v prostorih g. Božiča na Bregu pri Celju z dnevnim redom:
I.	Takse, katere predvideva finančno ministrstvo.
II.	Vinotoč pod vejo.
III.	Gostilničarska šola.
IV.	Učni izpiti.
V.	Bolniška blagajna.
VI.	Banka.
VIL Deleži za zalogo vina v zvezi z banko in VIII. Slučajnosti.
Zastopane so bile sledeče za* druge: Okolica Maribor: Polič Fr.J
Ptuj: Emeršič Anion; Ormož: Go-1’enko Anton; Rogatec: SternAnt.; Slov. Bistrica: Kos Ivan; Trbovlje: Roš Ferdo; Laško: Lapornik Mih.; Vransko: K oni g Josip; Brežice: Iv. Volčanjšek; Slov. Gradec: Jakob Vrečko; Gornji grad: Fludernik Ignac; Mozirje: Goltnik Fr.; Okolica Celje: načelnik Joško Božič in odborniki Fr. Poderžaj, Jak. Šribar, Tomo Grah, Ivan Sveti; Celje: Bernardi Drago, R o b e k Anton, Majdič Josip, Martinovič Milan, Žumer Josip. Kot gostje so bili navzoči: Cafuta Robert, Pristovšek Ivan in Krajnc Roza. Obrtna anketa se je vršila v navzočnosti obrtnega komisarja g. Ignaca Založnika.
I.	Predsednik Zveze g. J. Božič pozdravi navzoče, nakar se overovijo delegati ter poroča o §§ 61., 62. in 63., kateri so predvideni v pripravljalnem predlogu zakona, kateri že ima pred-sankcijo njeg. Veličanstva kralja. Obrazloži tudi nasledke, kateri imajo za slovenske gostilničarje velikanski pomen, ker bi po novem zakonu morali slovenski gostilničarji, posebno tisti, ki so dobili koncesijo po letu 1919., pustiti vse svoje prostore na novo kolavdirati, načrte predložiti, kateri so podvrženi ogromnim taksam in sicer od 2000 do 3000 dinarjev. Nadalje poroča, da se bo moralo plačevati za nekako overovljenje, t. j. sposobnost po 200 dinarjev, kakor tudi polletno od 400 do 1000 dinarjev takozvane posebne oddaje.
Navzoči so sprejeli strme poročilo na znanje ter soglasno sklenili protestirati na merodajnem mestu. Sestavi se resolucija, katero podpišejo vsi navzoči načelniki ter se ista odpošlje na ministrstvo financ in na trgovsko ministrstvo ter na vse klube narodnih poslancev, kateri se naprosijo, da delajo v parlamentu na to, da odpadejo §§ 61, 62 in 63.
II.	Pri tej točki se sklene, da se v resoluciji, katera se pošlje na merodajna mesta, tudi zahteva, da se vsaka prodaja alkoholnih pijač kon-cesijonira in veže na lokalno potrebo.
III.	V zadevi šole poroča načelnik, da se bo v kratkem ustanovila gostilničarska šola, s katero se bode dala
možnost izobrazbe nalakarskim vajencem kakor tudi gostilničarskim sinovom in hčeram proti primernemu plačilu. Pri tej točki se razvije živahna debata, v katero so posegli delegatje gg. Emeršič, Konig, Majdič, Martinovič in drugi, nakar se poročilo odobri.
IV.	V zadevi učnih izpitov poroča delegat Bernardi potrebo učne dobe kakor tudi strogih predpisov pri izpitih, omenja slučaj učenca, ki se je tri leta učil in pri izpitu niti ni znal pokriti in pripraviti obeda za dve osebi. Sola bo v tem oziru tudi veliko pripomogla. Delegati se pridružijo poročilu govornika in ga odobre.
V.	Ker člani niso zadovoljni s poslovanjem okrožne bolniške blagajne, sklene se soglasno, da se napravi resolucija na ministrstvo trgovine in industrije ter se prosi, da se ustanovi za gostilničarsko osobje gostilničarska bolniška blagajna, katera bi obsegala slov. Štajersko, Prekmurje in Mež. dol. z sedežem v Celju in poslovnicah pri posameznih zadrugah.
VI.	in VII. Delegat Konig predlaga, da bi se ustanovila tudi gostilničarska banka, katere naloga bi bila preskrbovati potrebnim gostilničarjem kredit in za nevinske kraje nakupovanje vina po zmernih cenah.
Sklene se o tem premišljati in do prihodnjega občnega zbora staviti konkretne predloge.
VIL. Pri slučajnostih se prebere resolucija, katera se je med tem časom sestavila, ter jo vsi navzoči delegati podpišejo in ker je že čas, da se odpeljejo delegati z vlakom, in ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali predsednik navzočim za tako obilen obisk, prebere brzojavko na kralja ter zaključi zborovanje z opombo, da se naj sigurno udeležijo vsi, katerim je količkaj mogoče, dne 16. in 17. t. m. VII. gostilničarskega kongresa, katerega priredijo Zveze gostilničarskih zadrug Zagreb, Ljubljana in Celje v znak protesta proti nameravanim taksam.
Na tem zborovanju se je sprejela sledeča resolucija:
RESOLUCIJA
sestavljena na anketi Zveze gostilničarjev za slovenska Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino,
katera se je vršila dne 25. septembra 1923 ob 11. uri dopoldne v prostorih g. Joška Božiča na Bregu pri Celju.
1.	Protestiramo proti § 61. novo nameravanih predpisov taks ter podpiramo to s sledečimi razlogi:
Obrtni red bivše Avstrije, kateri je še danes v Sloveniji v veljavi, predpisuje odločno, da se vsaka na novo zaprošena gostilničarska koncesija pred podelitvijo od politične oblasti uradno komisijonira, h kateri se pritegne oblastveno koncesijonirani stavbenik glede sposobnosti lokalov, komisar politične oblasti glede neomade-ževanosti prosilca, zdravstv. izvedenec glede higijeničnih razmer, zastopnik občine glede lokalne potrebe in načelstvo gostilničarsko-obrtne zadruge glede usposobljenosti zaprositelja. Tem predpisom so morali do danes zadostiti vsi hotelirji in kavarnarji in gostilničarji Slovenije.
2.	Proli § 62. ugovarjamo iz sledečih razlogov:
Hotelirji, kavarnarji in gostilničarji v Sloveniji so bili in so še sedaj obremenjeni v smislu taks § 62. s sledečimi pristojbinami in sicer:
Obrtni, dohodninski, hišno-najemninski, pridobninski, prometni, invalidski, izven tega trošarinski davek spojen z visokimi občinskimi dokladami, s čemur mislimo, da smo nameravani točki 62 zadostili in bi bilo vsako nadaljnje povišanje taks neupravičeno. — Z določbo v opombi 3 glede solidarne odgovornosti lastnika zgradbe bi se čisto neutemeljeno nalagale dolžnosti, ki morajo vzbuditi največjo nevoljo.
§ 63. pobijamo iz sledečih razlogov :
Kakor že v § 61. omenjeno, se je moral vsak, za gostilničarski obrt namenjeni objekt kolavdirati in ko-misijonirati, določene fakse pred-plačati, si izposlovati potrebno uver-jenje ter zadostiti vsem predpisom zakona. Zato se nam zdi neumestno in krivično, zahtevati zopetno pred-
ložilev ivačrlov gostilniško-obrlnih projektov.
4.	Prosimo toraj, da se točke 1, 2 in 3 predležeče resolucije upoštevajo pri nameravani določbi, taks po § 61., 62. in 63., ker so sedajni obrtniki, to je hotelirji, kavarnarji in gostilničarji zadostili do sedaj vsem tem predpisom, zato bi bila krivična zopetna obremenitev.
Prosimo tudi, da se vzakonijo usposobljenostni izpiti, da se revidirajo prodajalne z alkoholnimi pijačami,iste koncesijonirajo glasom obrtnega reda § 16., ter se poverijo gostilničarski zadrugi kot nadzorovalni oblasti.
5.	Odločno se protivimo spremembi sedaj v Sloveniji veljavnega obrtnega zakona v tem smislu, da se odvzame ministrstvu trgovin in industrije kompetenca za podeljevanje gostilničarskih in obrtnih koncesij.
Posledice take spremembe bi bile nedogledne in bi povzročile še večjo zmedo glede že itak zamotanih predpisov o točenju alkoholnih pijač in drugih pravic iz § 16. obrtnega reda.
6.	Zahtevamo, da se razprava o taksnem zakonu začasno odstavi z dnevnega reda oziroma se odloži za toliko časa, da bode dana trgovskim in obrtniškim zbornicam ter vsem prizadetim organizacijam prilika se o načrtu izjaviti. To načelo naj se pridrži tudi za vse bodoče slučaje, kadar se nameravajo uvajati zakoni, s katerimi so gospodarski krogi tako občutno prizadeti kakor s predstoječim zakonu.
Celje, dne 25. septembra '1923.
Sledi 14 podpisov načelnikov gostilničarskih zadrug.
Obrtne zadruge proste pristojbin.
Obrtne zadruge so v smislu sklepa, ki ga je storilo upravno sodišče v Celju, glede tožb na upravno sodišče, po tar. post. 75 b prist. zak. pristojbine proste. Predmetni sklep sc utemeljuje :
Obrtne zadruge, to so v smislu obrtnega reda iz leta 1859. oz. 1907.
ustanovljene zadruge, so nositeljice tako javno-pravnih kakor imovinsko-pravnih (privatnih) pravic in uživajo osebno prostost po tar. post. 75 b za:
1.	listine in spise, katere izstavijo v njim po § 114. obrtnega reda zaupane svrhe; 2. vloge na nadzorovalne oblasti v vseh nadzorovanju podvrženih poslih. Pač pa so glede pravnih opravil, listin, vlog, ki zadevajo privatnopravne razmere in premoženje zadruge, ali slučajne, ne pod . § 114. obrtnega reda spadajoče svrhe smatrati kot privatne osebe in podvržene pristojbini.
To splošno načelo je finančno ministrstvo glede vlog tako razlagalo, da so obrtne zadruge glede vseh vlog, katere vlagajo z namenom, da dosežejo njim zaupane javne svrhe (§114. obrtnega reda) kolka proste, tako da velja osebna prostost, tako glede po § 114. zak. z dne 5. februarja 1907 drž. zak. 26. razširjenega avtonomnega delokroga, kakor tudi v slučajih, kjer je obrtnim zadrugam pripuščena in-gerenca v obrtnopravni upravi, tako posebno glede prizivne pravice zadrug po §§ 18, 20 in 216a obrtnega reda ex 1907.
Naloge obrtnih zadrug so v § 114. obrt. reda obširno, toda ne izčrpno naštete, ker imajo tudi drugi paragrafi tozadevna določila. Med drugim spada v delokrog obrtnih zadrug v splošnem : Pogajanje za poklicne koristi obrti in zastopanje teh koristi. V tem oziru pripada obrtnim zadrugam dolžnost in pravica, da v svrho varovanja interesov po njih zastopane obrti iz lastnega nagiba posredujejo pri oblastvih z upozoritvami, prošnjami in prizivi itd.
Predmetno gre za tožbo proti naknadnemu pobiranju občinskih doklad pri gostilničarjih in kavarnarjih od opojnih pijač. Zadruga je kot za-ščitnica svojih članov gostilničarjev in kavamarjev — že v admin. postopanju vložila priziv na magistrat in potem na ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu. Proti odklonilnim administrativnim odločbam zastopa oziroma hoče zastopati zadruga interese svojih članov potom tožbe pred upravnim sodiščem. Ker ne gre predmetno za uveljavljenje imovinskih ali privatnih
pravic zadruge, nego hoče zadruga varovati po svojem delokrogu poklicne interese gostilničarjev in kavamarjev, je pripoznati pristojbinsko prostost po tar. post. 75 b.
Zadružne zveze zasledujejo iste svrhe, kakor posamezne zadruge. Za nje veljajo ista določila.
Takso! zakon in obrtni red,
V številki 8. »Gostilničarskega lista« smo poročali o nameravanem naskoku finančnega ministra na žepe gostilničarjev. Obrazložili smo slabo stran predvidevanega davka, katerega ne more noben gostilničar vkalkulirati, pa naj bo še tako dober matematik, kajti za pol leta naprej računati se reče delati račun brez krčmarja. Gostilničar na deželi, ki je v času dobre letine stoči! morda 80 hi vina in ima čisto majhne prostore, bo plačal 200 dinarjev takse, njegov tovariš v trg« pa ima velike prostore, tudi pride mogoče vsak teden kakšen tujec prenočit, katerega je slučajno noč zunaj zajela, pa naj plača 1500 Din takse polletno in stoči morda samo 30 h! letno. Imamo pa tudi gostilničarje na deželi, ki ne stočijo hiti 12 hi letno in imajo gostilno samo radi tega, da postrežejo tu pa tam mimoidočim sosedom; kako naj ti plačajo in vkalku-lirajo taksni predpis?
Kakšen smisel ima torej taksni predpis? R\\ se hoče na ta način delati protialkoholna propaganda? Gospodje, potem se motite; uničili bodete vinogradnike, kateri so svoječasno z velikanskim trudom in požrtvovalnostjo opustošene gorice zopet uredili. Mislite, da se poprejšnja avstrijska vlada ni brigala in kalkulirala, če bi se dalo iz po trtni uši uničenih goric druge pridelke pridobivati, pa ker je prišla do zaključka, da ne gre, je revnejšim posestnikom pomagala in jim celo dala brezobrestno posojilo, da so mogli gorice zopet nasaditi in tudi učitelje je nastavila v to svrho, in sedaj, ko smo dosegli svobodo, naj bi se sprejele take takse, samo da se zadosti finančnim blagajnam?
Ne moremo misliti, da bi se primanjkljaj, ki ga država rabi, ne mogel
najti na drug način, ko imamo toliko luksurijoznih predmetov, ki so popolnoma nepotrebni, nadalje velepodjetja in veleposestva, ki plačujejo državi takorekoč samo napitnino kot jo plača navaden gost gostilniškemu pikolu. Gospodje pri zeleni mizi, samo posezite ter vzemite tam, kjer je in de-nite tja, kjer ni, in videli boste, da bodo vsi nezadovoljni elementi zginili kot kafra, ne iščite pa le vedno kritja pri malem obrtniku.	R. S.
Naredba,
s katero se predpisujejo stopnje velikosti in način označevanja mer in priprav za merjenje, ki so zavezane pregledu in žigosanju.*
Na podstavi zakona o merah odrejam to-le: — Člen 1. Sprejemati se smejo v pregled in žigosati samo mere in priprave za merjenje, izdelane v velikosti, ki so za vsako posamezno vrsto meril določene s tem členom. Dopuščene velikosti so te-le:
i. Dolžinska mere.
1. Lesene in kovinaste palice, izdelane iz enega ali več kosov, v dolžini 5, 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov. — 2. Vrčaste mere v dolžini 20, 10, 5, 2 metrov in 1 metra. — 3. Precizne (natančne) mere v dolžini 5, 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov. — 4. Dolžinske mere za specijalne namene: a) vojaške mere za rekrutiranje v dolžini 2 metrov in 10 centimetrov; b) konjske mere v dolžini 2 metrov.
2.	Debelinske mere.
Lesene in kovinske mere v dolžini 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov.
3.	Votle mere.
1. Kovinaste mere v velikosti 50, 20, 10, 5, 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra. — 2. Steklene mere v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra. — 3. Lesene mere v velikosti 100, 50, 20, 10 m 5 litrov. — 4. Mere za tekočine za
* Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« St. 189, izdanih dne 21. avgusta 1923.
specialne namene: a) stekleni baloni za kupovanje in prodajanje rafiniranega špirita in ostalih tekočin večje vrednosti se izdelujejo v velikosti, ki se sme izbrati po volji; b) konve za mleko v velikosti 1 litra do 5 litrov se izdelujejo v stopnjah po pol litra, preko 10 litrov pa v stopnjah po 5 litrov; c) Steklenice in čaše za točenje alkoholnih pijač: krčmarske steklenice v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra; čaše za pijače v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 3, 2 centilitrov in 1 centilitra; steklenice za mleko v velikosti 5, 3, 2 litrov in 1 litra, 5, 2 decilitrov in 1 decilitra. Glede velikosti priprav za merjenje tekočin ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, veljavni v posameznih pokrajinah ; č) Votle mere za merjenje suhih tvarin: 1. Kovinaste mere v velikosti 50, 20, 10, 5, 2 litrov in 1 litra, 5, 2 decilitrov in 1 centilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra. 2. Lesene mere v velikosti 50, 20, 10 in 5 lit. 3. Votle mere za specialne namene: a) Za merjenje gomoljastih rastlin in sadja se izdelujejo mere v obliki valja v velikosti 1 hektolitra, b) Za merjenje premoga, apna in ostalih gručastih tvarin se izdelujejo mere v obliki zaboja v velikosti 1 in 2 hektolitrov. Glede velikosti okvirov za merjenje drv ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah.
4.	Uteži.
1. Precizne (natančne) uteži v velikosti 20, 10, 5, 2 in 1 kilograma, 50, 10, 5, 2 dekagramov in 1 dekagrama, 5, 2 gramov in 1 grama, 50, 20, 10, 5, 2 centigramov in 1 centigrama, 5, 2 in 1 miligrama. — 2. Trgovske uteži v velikosti 50, 20, 10, 5, 2 kilogramov in 1 kilograma, 50, 20, 10, 5, 2 dekagramov in 1 dekagrama, 5, 2 gramov in 1 grama. — 3. Karatne uteži v velikosti
500	metrskih	karatov	= lOOg.
200	»	*	= 40 g.
100	>	»	= 20 g.
50	»	»	= 10 g.
20	»		=	4 g-
10	metrskih karatov	=	2g-
5	> »	=	i g-
2	metrska karata	=	4 dg.
1	metrski karat		2 dg.
05	metrskega karata	=	1 dg.
02	» »	=	2 cn
0-05	» »	=r	i cg.
002		=	4 mg.
o-oi	5. Tehtnice.	—	2 mg.
Glede stopenj nosilnosti, v katerih se smejo izdelovati tehtnice, ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah. — Člen 2. Glede oblike in sestave mer in priprav za merjenje, naštetih v sprednjem členu 1., ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo za posamezne pokrajine. — Člen 3. Za označevanje velikosti mere se smejo uporabljati napisi in oznake, ki so ali celotno izpisani ali pa izraženi s temi kraticami:
—	1. Dolžinske mere: meter — m; decimeter = dm; centimeter = cm; milimeter == mm. — 2. Votle me-e : hektoliter = hi; liter == 1; decih' ^r = dl; centiliter = ci. — 5. kilogram = kg; dekagram = dkg; gram = g; decigram — dg; centigram == cg; miligram = mg ; meterski karat == mk. Merila, katerih velikost bi bila izražena v desetinskem ulomku stopenj • mer, naštetih v sprednjem odstavku čl. 3., se ne sprejemajo v pregled in žigosanje. Izjema so samo merila, ki se smejo izdelovati po členu 1. v velikostih, izraženih v desetinskem ulomku.
—	Člen 4. Novo izdelane mere in priprave za merjenje, katerih velikost se ne ujema s stopnjami, določenimi v sprednjem delu člena 1., se ne sprejemajo več v pregled in se tudi ne žigosajo. Mere in priprave za merjenje, ki se zalotijo v javnem prometu, ko stopi ta naredba v veljavo, a se ne bi ujemale s predpisi člena 1., se sprejemajo še nadalje v pregled in žigosanje. Steklenice in čaše za točenje alkoholnih pijač in mleka, katerih velikost se ne ujema z zgoraj določenimi stopnjami, se smejo, ko stopi ta naredba v veljavo, uporabljati še leto dni v javnem prometu. — ČL 5. S to naredbo se nadomeščajo vsi predpisi v vsem območju kraljevine, ki so se do sedaj nanašali na do-
puščene velikosti mer in priprav za merjenje; ko stopi v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki bi bili ali kolikor bi bili v nasprotstvu z njenimi odredbami. Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«, izvršno moč pa dobi, ko poteče mesec dni od dne razglasitve.
V Beogradu, dne 7. avgusta 1923.; št. 3. 521/III.
Minister zattrgovino in industrijo/, dr. Drag. S. Kojič s. r.
PERIODIČNI PREGLED, ODNOSNO NAKNADNO ŽIGOSANJE MER, UTEŽ IN TEHTNIC,
(Naredba trgovskega ministra z dne 28. marca 1881, št. 30 drž. zak., 28. novembra 1899,. št. 30.214, 1. aprila 1894, št. 67 drž. zak., ki je še v veljavi.)
Perijodičnemu naknadnemu žigosanju so podvržene:
1.	vse dolžinske, votle mere za sn-he predmete, kovinaste, tekočinske mere ter transportne posode za mleko« potem mere za les, za kurjavo pred pretekom vsakih 3 let od časa, ko so bile prvikrat, odnosno naknadno žigosane. N. pr. v letu 1909 žigosana dolžinska mera ne sme biti več v obratu 1. januarja 1913, če se ni naknadno žigosala;
2.	vse uteži in tehtnice, lesene mere za tekočine, posode za mleko z merilom in posode za mešanje: pred pretekom dveh let. Rok preteče kakor zgoraj;
3.	vsi transportni sodčki za pivo, potem posode za špirit, žganje in vino pred pretekom dveh let, od 1. onega meseca, ki sledi mesecu, ko se je posoda prvikrat, ali pa naknadno žigosala. (Mesec'žigosanja se razvidi iz vžganega ži-gosnega znamenja.) Transportni sod za pivo, ki je bil žigosan v mie'secu avgustu 1910, more ostati v prometu dio konca meseca avgusta 1912. Mere, uteži In tehtnice, ki se radi kakih napak ne morejo več rabiti v javnem prometu, morajo biti takoj naknadna žigosane in se smatrajo,, če se jih zasači, kot nežigo-sane. (§ 4. rg. odr. in razglas trg. min. št. 34.186 ex 80.)
DAVKI.
Reorganizacija finančne uprave v Sloveniji. Ministrstvo financ je ukinilo pri finančni delegaciji oddelka za takse in trošarino in pristojbinska oddelka pri finančnih ravnateljstvih v Ljubljani in v Mariboru. Trošarinski posli preidejo v celoti na finačni ravnateljstvi v Ljub-
{, i li’-i.-i 1 i • . -
Ijani in v Mariboru, pristojbinski pošli pa na davčne urade. Za naše interese je osobito občutna ukinitev prisfcojfen-skih oddelkov, ki so odmerjali poleg pristojbinskega namestka pristojbine od vseh kompiiciranejših pogodb itd., pri katerih je za pravilno tolmačenje poleg izvestne splošne izobrazbe največkrat potrebno tudi pravniško znanje ali vsaj stalna kontrola pravnika. Priznavamo, da zadene pravilno odmero po daljši praksi tudi rutiniran nepravidk, posebno ako je bil zaposlen v odmerni službi daljšo dobo pod vodstvom pravnika. — Vendar pa davčni uradi po veliki večini ne razpolagajo’ s tako rutiniranima pristojbinskimi Specijalisti, da bi se jim moglo z mirno vestjo zaupati odmero vsakega še tako kompliciranega primera. Zato opozarjamo interesente, da obračajo v bodoče večjo pozornost odmeram pristojbin, da se obvarujejo škode, ki jih utegne zadeti, ako bi jim ta ali oni davčni urad vsled napačnega tolmačenje predpisov ali pogodbe predpisal previsoke pristojbine.
O zdravljenju sladkorne bolezni z inzulinom.
Dr. R. Lux, zdravnik na medicinski kliniki vseučilišča Toronto, Kanada, je priobčil v št. 16 »Wiener Wochen-schrift« malo razpravico, v kateri poroča o iznajdbi dr. Bantinga in Boota iz klinike prof. Alacleoda univerze Toronto. Le-ta sta v mesecu maju 1921 dognala, da se žlezasti deli trebušne slinavke popolnoma posuše, ako se zapro slinovodi s podvezo, Langer-hansovi otoki pa ostanejo nepokvarjeni. Radi boljšega razumevanja sledečih izvajanj bodi povedano, da leži trebušna slinavka za želodcem, je podolgovata in sploščena in odceja sli-novino v dvanajstnik po siinovodu, ki se nahaja v sredini slinavke. Ta sli-novina pospešuje v želodcu začeto pretvorbo škroba, tolšč in po nekoliko tudi beljakovin. Razen žlezastih delov ima pa slinavka tudi pletivo, v katero so posejane male žlezice, ki tudi proizvajajo neko tekočino, a je ne morejo izločevati v slinovod, ker niso z njim zvezane. Le-te žlezice, ki imajo ime po Langerhansu, ki jih je prvi dognal, oddajajo svoj sok (hormon) naravnost v kri (notranja izločba). Ta pa preprečuje, da se ne napravi preveč sladkorja nego je potrebno, in sicer 0.1%.
ti. K.
manj je nevarno. Dr. Collip je imenovani sok na poseben način pripravil in mu dal ime »insulin« (Insula Lager-hansi). Ako se živali izreže trebušna slinavka (panereas), nastopi sladkorna bolezen. Banting in Boot sta vbrizgnila taki živali inzulin in dognala, da je ostala taka žival pri življenju, postala živahna in se vedla, kakor bi bila popolnoma zdrava.
Prof. Falta je predstavil na seji družbe zdravnikov na Dunaju dne 22. junija 1923 42 letnega dijabetika, ki je bil podvržen bolezni že en in pol leta. Pri sprejemu v bolnico je ime! bolnik, ki je izgubil 20 kg na teži, 65 g sladkorja in 2 g azetona. Po vbrizgu inzulina se je izgubil sladkor v par urah, aceton pa le polagoma. Ko se je prenehalo vbrizgavati inzulin, sta se pojavila takoj sladkor in aceton v urinu. Tudi na drugih bolr nikih so dognali zdravniki, da inzulin ne odpravi bolezni, ampak samo njene znake in še te le, dokler se sredstvo uporablja. Prva poročila, ki so prišla žalibog prezgodaj v časnike, so bila polna upanja, da se je morda prišlo na sled vzroku bolezni, številni di-jabetiki so gledali z zaupanjem v bodočnost — a preizkušnja sredstva v javnosti je uničila vse upe! A vendar ne vsem ! Kadar je bolezen na vrhuncu in se pojavi omamljenost (coma di-abetieum), tedaj učinkuje inzulin čudežno! imeti bi morali na razpolago vedno nekoliko inzulina, da rešimo vsaj v takih nevarnih primerih izgubljeno življenje, a sredstvo je drago, ker se dobiva le v majhnih količinah iz trebušnih slinavk živaiij, kakor govedi, prašičev, ovac in tudi rib. Samo ena fijola stane 2 in pol dolarja, tedaj okrog 225 Din — potrebuje se jih pa najmanj deset. Pravkar anoncira družba Pharm. Ges. na Dunaju, da proizvaja inzulin po primerno nizki ceni. Sicer je pa dr. Collip prišel na to, da je možno dobiti iz ločike (divja salata), iz čebule in drugih sličnih rastlin sredstvo, podobno inzulinu. Dr. Best in dr. Scott poročata dne 4. avgusta v »Journal of the American Medical Association«, da sta našla inzulin v priželjcu, podčeljustnih žlezah, sleznih jetrih, ščitasti žlezi in v mišičju, da,
celo v urinu in krvi. Ta najnovejša odkritja so iznenadila celo strokovnjake. Ugotovljeno je, da se more dobiti v vsaki živalski in rastlinski tkanini sredstvo, ki zmanjšuje krvni sladkor, akose prvo vbrizgne v žilo. S tem bi bilo pa tudi dognano, da ni ravno trebušna slinavka, oziroma da niso Langer-hansovi otoki oni organ, ki preprečuje nakopičavanje sladkorja v krvi in urinu. Zopet smo v temi! Vendar je gotovo, da se dobi sredstvo, ki ima prej omenjeno lastnost!
Thalheimer poroča, da je rešil z inzulinom bolnika, ki je po prestani trebušni operaciji neprestano bljuval in vsled tega tako oslabel, da se je bilo bati za življenje. Na vbrizg 5 odstotne sladkorne raztopine in desetih enot (enota je ona količina inzulina, ki zniža pri 2 kg težkem kuncu krvni sladkor za polovico) inzulina je takoj prenehalo bljuvanje, bolnik je okreval. Iz tega bi se moglo sklepati, da zmanjšujeta narkoza in težka operacija sladkor uničujočo moč krvi in se ogljiko-vodične tvarine ne morejo izrabljati, vsled česar nastanejo tolščne kisline, ki potem preplavljajo telo in ga zastrupljajo. Vzrok sladkorne bolezni še vedno ni najden, upajmo, da mu pridejo na sled bogato opremljeni ameriški zavodi, osobito na vseučilišču v Toronto (Kanada) delujoči učenjaki, ki so se že precej približali uspehu. Za sedaj pa svetujemo našim dijabetikom, naj se drže po zdravniku predpisane dijete, naj ne zavživajo sladkih močnatih jedi, osobito češpljevih, s sladkorjem posutih cmokov in jabolčnih zavitkov. To vse pospešuje nakopi-čevanje sladkorja v krvi in pripravlja široko, gladko cesto — smrti.
Končno pripominjamo še to-le:
»Journal of the .American Medi-cal Association« poroča, da je dovolila kanadska vlada iznajditelju inzulina, dr. Bantingu v Toronto dosmrtno letno rento 7500 funt. (3,000.000 dinarjev) v priznanje njegovega znanstvenega delovanja. Omenjeni list povdarja, da ima država dolžnost podpirati znanstvenike, oziroma izumitelje, ker le-ti niso v položaju, da bi izkoriščali svoje iznajdbe. Na to dejstvo je že opozoril sir Ronald Ross, znani
raziskovalec malarije, povdarjajoč, da sta umrla v največji bedi slavni iznajditelj sredstva proti koleri Haffkine in Walter Reed, ki je dognal, da prenašajo moskiti žolto mrzlico od človeka na človeka. Take iznajdbe niso vsakdanje, vsled česar se ni bati, da bi radi častnih nagrad preveč narastli državni izdatki.
’ Kdaj si vinjen?
Nedavno se je londonskemu policijskemu zdravniku X. dogodila neljuba pomota, da je dal zapreti nekega izvoščka radi pijanosti in hitre vožnje. Pozneje pa se je ugotovilo, da izvošček sploh ni bil pijan, ampak je imel eno stekleno oko, ki je zdravnika spravilo v zmoto. Povodom tega dogodka je neka znana angleška kriminalistična kapaciteta pričela reševati vprašanje : „Kdaj je človek pijan?“ To vprašanje je za angleško redarstvo velikega pomena, in sicer ne le radi tega, ker se pijanstvo v Angliji strogo kaznuje, ampak tudi zato, ker ima policija stroge predpise, da pazi, kaj dela in da nedolžnim ne povzroča krivice.
Izkušeni zdravniki, ki so se bavili z vprašanjem pijanstva, trde, da ni baš lahko označiti in ugotoviti, kdaj je človek pijan. Nimamo niti medicinske, niti pravne definicije, ki bi zamogla brez napake ustanoviti pijanstvo. Že često se je dogodilo, da je policija koga aretirala radi popolnega pijanstva, a pozneje se je dognalo, da je dotični bil popolnoma izmučen, pa mu je baš čašica žganja zopet pomogla na noge. Nimamo sigurnih poskusov za ugotovitev pijanstva. Prakticiralo se je že na ta način, | da se je pijanim osebam ukazalo iz- ? govoriti težje besede, a mnogo je ljudi, ki istih besed ne bi mogle izgovoriti tudi pri popolni treznosti in vzdržnosti od vina. Tudi kolebanje in mračen pogled niso vedno znaki prekomerno zavžitega alkohola. Le s pomočjo gotovih poizkusov je mogoče — precej gotovo določiti, da je človek pijan. Izkušeni policijski zdravniki znajo več takih poskusnih načinov, kot je n. pr. čitanje raznih večjih in
manjših črk, ugotavljanje, v koliko je oslabljeno telesno ravnotežje, nenaravno razširjenje zenice, opazovanje pulza itd. Zanimiv je „poskus z madežem". Pijanstva osumljeni človek mora z roko pokriti madež na zidu. To se mu posreči, dasi je morda pijan, toda način in stopnja sigurnosti, kako on vrši ta posel, sta prav zanimiva in ju more pravilno oceniti vešče zdravniško oko. Ta način je doslej najbolj stvarno ugotavljanje vinjenosti.
Kazno.
Točajke v hlačah. V današnjem času, ko so revolucije na dnevnem redu, se ni treba čuditi, če je neki glasoviti londonski restavrater uvedel hlače za točajke in strežnice. — Londonski listi trdijo, da se je uvedla ta reforma pred-. vsem radi tehničnih razlogov. A kajpa-i da so se ozirali s posebno brigo tudi na estetsko stran. Dejstvo, da so točajke novo uniformo sprejele, dokazuje, da so hlače tako izvrstno izdelane,, d'a niso na škodo lepoti ženskega telesa. Krila 1 so bila v dobro obiskanih lokalih več-, krat vrlo nerodna, ker se krilo prav lahko zatakne za kakega gosta, zato je ta napredni gostilničar sklenil, da obleče natakarice tako, da ne bo mogoče kaj takega. In v resnici so nove hlače tako ozke in v bedrih zalite, da o kakem zatikanju sploh ne more biti govora. In sedaj je zadovoljen gostilničar, ker mu uslužbenke hitreje-, hodijo,, a zadovoljne so tudi mlade, brhke točajke
Najstarejše meso na svetu. Med raznimi stvarmi, ki so jih doslej spravili na dan iz nedavno odkrite’ grobnice faraona Tutankamena, se nahaja tudi 1,3000 let staro meso. To je brezdvomno najstarejše meso na celem svetu. Meso je bilo balzamirano ter se je nahajalo v posodah, ki so podobne velikim velikonočnim jajcem. Vsega skupaj so našli 40 posod z mesom. Meso' je bilo jako dobro 'Ohranjeno, četudi bržkone ni posebno užitno. Izkopaici so se dosedaj premagali izkušnjave, da bi pokusili to pečenko, ki so jc dali podaniki svojemu vladarju na dolgo potovanje. Našli so tudi štiri dragocene svečnike, od katerih je eden imel še jako dobro ohranjeno svečo. Pred vhodom v grobnico so postavili močna jeklena vrata ter jih opremili z najmodernejšo ključavnico, tako da so zakladi in Tutankamon varni pred nezaželjenimi nočnimi obiskovalci.
UsfopDie?
kakoršne so predpisane, ima v zalogi
Zvezna tiskarna.
Prepričajte se,
da kupite po zelo ugodnih cenah vsakovrstno
sukno, blago za perilo, krojaške potrebščine, izvrstno delane gumi-plašče, usnjate suknje, obleke za gospode in dečke 1. t. d. pri tvrdki
Ivan Mastnah
Celjs, Kralja Patra cssta štcu. IS.
Natakarji in natakarice dobijo
5% posmsla-
IZBORNA DALMATINSKA
VINA
nudi v vsaki množini
/.P. MATKOVIČ
CELJE, GLAVNI TRG 1

m
GOSTILNIČARJI! P0Z0R! ^
POZOR!
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN^POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU i
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
dražfca
„V Union11
v pumzu
ustanovljena leta 1828 za požar in leta 1829 za življenje.
Kapital na požar 20,000.000 Fr.
Rezerva 62,000.000 Fr.
Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.000 Fr.
Prevzame vsa tozadevna zavarovanja.
Ge??. ■£»slopi: LjufoSjaresij, GeSJe, tarife©®*.
Sprejmejo se spretni akviziterji. Natančneja pojasnila daje Inšpektorat, Celje, Gosposka ulica št. 26, I nadstr.
Zfrar in juvefir
'Flnfon Sečnik
Cetje, § favni frg šf, 4
(preje Paccluaffo)

Delniška piuovarna Laško
priporoča

svoje priznano najboljše izdelke:
Marčno, Dvojno marčno. Eksportni ležak in Porter

Priporoča se
frizer za dame in gospode.

Naznanja se Vam, da kupite
mkiM	sukno, volno,
^ cefir, platno, hlačevlno, modrovino ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v
Veletrgovini R.Stermecki, Celje.
Ilustrovani cenik zastonj.
ICupujem
ponajvišjih dnevnihcenahstar zlatin srebrn denar, kakor tudi razne žlahtne kamne
R. Almoslechner
zlatar in juvelir
Celje, Gosposka ulica 14.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.
Moderno urejena pekarna
Celje—Breg,
pri kapucinskem samostanu 7
priporoča vsakovrstno
pecivo najboljše vrste
Pivnvnrnn TOMAŽ GOTZ v Marta
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo ------ Bock - pivo
v socleitiSi In steklenlcati
Pivovarna »UNION* v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dvojno marčno
pivo	0*
v sodčkih in steklenicah
r
crno Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Siam sloge: Celje, Poljčane in Varaždin.



‘""g?'"1 BBstilnišarji In banamarji pazar!
Bes najboljiie pristno nam« in sortirano Bina
isa vselm irinocffx*£iiClxxita Ispsejev", dolbite pao zalo raizsisil* cerisi.ts i»*»i
FMA.MJO eJLJMKO
veletrgovina x vinom v Slov. Gradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in pri Mariboru.
Vina v steklenicah (ha- ® t s-g teljke vseh vrst) :«g

Solidna in točna postrežba !

Prisltto črno iSESr^atin-sko vino xa zdravila.
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.
zmzmrmM’mhm m seuu
s STROSSMAVERJEVA ULICA st. I :
lllllllllllllllllllllllllllllllll[|lllllllillllllllf|[|imilli!llil|]|llllillllllllllllllllllllllllllllllllllllHI!llll!llli3llllillllliailllHllllilli1l!lliHiTOHIIlll|[||[il|.|IIIIHi:||ll|l|ll!l||llll!H|IH[[|i)linili!llll!H!IHI)l!lilllli;illllllllllll!lilllll^
Izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmodernejši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, šolska vodstva, za občinske in župnijske urade,
za društva, korporacije, trgovce, obrtnike in zasebnike. Za gostilničarje vabila na veselice, različne plakate, oznanila in druge tiskovine. Izvršitev kar najhitrejša.	Cene zmerne.

MODERNO UREJENA KNJIGOVEZNICA

HOTEL „UNION" CELfE
•	o o
•	o •
Sporočam vsem svojim cenjenim gostom, da prireja v mojem restavrantu prvovrstna
DUNiLISiOL SALONSKA GODBA
vsak večer od pol 8. do 11. ure, ob nedeljah in praznikih do 12. ure ponoči
SALONSKI ftONCERT.

Za prvovrstno kuhinjo, kakor vedno sveže pivo »Ležak« iz pivovarne Laško ter izborna sortirana vina iz kleti Florjana Gajšeka v Loki pri Žusmu in Franca Potočnika iz Rogaške Slatine skrbi restavrater ter se priporoča za obilen obisk
MILAN MAHTINOVIĆ.

jsm posumite
Stanje hranilnih vlog [jg|?#	f|10 OHIU 1 DFifliČlll] stanie hranilnih vlog
čez K 70,000.000'—	----T—__L.-čez K 70,000.000'—
C
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6°|o brez odpovedi, 6 V/o do 80/0 z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
Prva hrvatska	štedionica podružnica Celje	
Ustanovljena 1. 1846.	Aleksandrova ulica«	Delniška glavnica K 200,000.000 -
Vloge K 2.000,000.000	CENTR&Lfl V ZAGREBU. PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n.S., Celje.Clrkvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Giurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g. grad,Požega, Rijeka, Seni, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica.	Rezervni zaklad nad K 135,000.000 -
Prejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. - Eskomptira menice in devize. — Prejema v inkaso tu-in inozemske menice in čeke. — Izdaja H'^o/une zastavnice in ^'/aVone obveznice, ki so davka pro,ste, papilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize.		Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na temelju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daje kredite v razni obliki. Izvršuje vse borzne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tuzemstvo.
		
piajfinejša žganja: siiwowka? tropinama©, ferl^jewe©, d^oaeraica in itiefliostaBsii kcieijak
Uh--__—-------—-----------—-----
v j>ami •veležganjar-mi
Robert DieM
CELJE Dolgopolje it. 6 CELJE
Zajamčeno pristni destilati!
Ustaiiogljeno leta 1910 ! Dolgoletna garancija!
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKRilJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA ■”
Z.O.Z.
LAŠKO
VSSlovenija
1 m2 tehta 11 do 13 hg taiaiiB
Najstorejša tovarna v :
!!! lugoslaolji II!
Cenejši haher isaho drogo kritje
Azbestno cementni šKnilj.
j*
m
£ • O O
n
C >o “ c«
S
3
>o
CS
u.
O
Ui
O.
Ch
N
V
U
XI
Ml
Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju. — Odgovorni urednik Franc Poderžaj. — Tisk Zvezne tiskarne v Celju.