I v l C?) Aleš Gregore*, ales.gregorc@kis.si, in Peter Podgoršek V začetku sezone so vzrejevalci v svojih vzrejali-ščih čebeljih matic predvideli 196 kandidatov za matičarje. Vse te čebelje družine so bile skrbno pregledane. Najprej smo pregledovali njihove morfološke značilnosti ter morebitno navzočnost spor Nosema sp., na terenu pa je delovna skupina na podlagi rezultatov teh pregledov ter na podlagi pregleda mirnosti čebel na satju, strnjenosti zalege in obarvanosti obročkov zadka odbrala 82 matičarjev, od katerih so vzrejevalci v letu 2013 vzrejali matice. V vzreja-lišču »Plemenilna postaja Rog-Ponikve«, kjer vzre-jajo rodovniške matice, so bili odbrani tudi trotarji. Skupaj je bilo vzrejenih in vpisanih v Izvorno rodovniško knjigo 29.892 matic, od tega 189 rodovniških. Preizkušanje potomcev Leta 2013 je bilo v progeno testiranje oddanih 517 matic. V testiranje jih je oddalo 26 čebelarjev. Rezultati testiranja bodo znani po zaključeni čebelarski sezoni v letu 2014. Rezultati testiranj v letu 2013 pa se nanašajo na podatke o maticah, ki so bile vzre-jene in oddane v testiranje leta 2012. * Prof. dr., Kmetijski inštitut Slovenije Ena točka ocene mirnosti je tako vredna 0,81, ena točka ocene rojivosti pa 2,23 kg medu. Selekcijski indeks je izračunan po formuli 0,42 x donos medu (kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirnosti. V preglednici 1 so prikazane povprečne vrednosti selekcijskega indeksa za posamezne vzrejeval-ce in za ocenjevane linije odbranih matičarjev. Preglednica 1: Razvrstitev prvih desetih vzrejevalcev po selekcijskem indeksu (Si) testiranih matic v letu 2013 Št. Vzrejevalec Si 1. Donko 20,596 2. Bukovšek 20,596 3. Tratnjek 20,596 4. Bučar 20,596 5. Jug 20,596 6. Dremelj, J. 20,596 7. Herbaj 20,596 8. Kapun 20,253 9. Dremelj, I. 20,013 10. Grm 19,801 Označena plemenska matica v razpošiljalni matičnici Selekcijski indeks Indeks je izračunan na podlagi rezultatov proge-nega testiranja na rojivost, mirnost čebel in pridelek medu. Razmerja med temi lastnostmi je na podlagi večletnega spremljanja rezultatov določil dr. Poklukar. Predpostavil je, da je v čebelarstvu odločilen donos medu ter da sta mirnost in rojivost pomožni lastnosti, ki imata sicer določen vpliv na pridelek medu. Ugotovil je, da z mirnimi in nerojivimi družinami pridelamo več medu. Obe lastnosti je izrazil tudi v kilogramih medu. Povprečna ocena rojivosti v letu 2013 je bila 3,25 od možnih 4 točk. Trend rojivosti se v zadnjem obdobju zmanjšuje, to pa ni zaželeno. V preglednici 2 prikazujemo deset vzrejališč, v katerih so bile linije matic najmanj rojive. Vrstni red v tabeli je od najmanj do bolj rojivih matic. Linija predstavlja odbranega matičarja v vzrejališču. Preglednica 2: Vzrejališča z najmanj rojivimi linijami matic Št. Vzreja Matičar Rojivost 1. Pislak 345 3,998 2. Dremelj, I. 18961 (2010) 3,886 3. Kavaš 18542 (2011) 3,767 4. Grm 13703 (2011) 3,631 5. Koštomaj 19898 (2011) 3,625 6. Kapun 1486 (2010) 3,615 7. Vozelj 23736(2009) 3,584 8. Jakšič 21443 (2010) 3,549 9. Luznar 19659 (2009) 3,535 10. Bučar 1697 (2011) 3,507 Za čebelarje kupce matic je zelo pomembna lastnost mirnost. V preglednici 3 prikazujemo razvrstitev linij, od najbolj do najmanj mirnih matic, glede na povprečje za mirnost. Preglednica 3: Razvrstitev linij glede na povprečje za mirnost Preglednica 4: Razvrstitev linij glede na tehtano povprečje donosa medu Št. Vzreja Linija Mirnost 1. Pokorni 30506 (2011) 3,570 2. Zaletelj 14234 (2008) 3,516 3. Luznar 19659 (2009) 3,444 4. Bučar 1697 (2011) 3,434 5. Andrejč 17818 (2010) 3,429 6. Bukovšek 29701 (2010) 3,423 7 Koštomaj 19897 (2011) 3,409 8 Pislak 7105 (2010) 3,403 9 Dremelj, I. 2630(2009) 3,401 10 Dremelj, I. 18961 (2010) 3,394 Št. Vzreja Linija Med (kg) 1. Koštomaj 19897 (2011) 31,364 2. Kapun 1486 (2010) 30,811 3. Pislak 345 29,915 4. Luznar 19659 (2009) 29,115 5. Grm 13703 (2011) 28,852 6. Grm 13701 (2011) 28,790 7. Grm 13679 (2011) 28,515 8. Bukovšek 29701 (2010) 28,059 9. Bučar 1398 (2011) 27,854 10. Pislak 7567 (2010) 27,842 Po slabih donosih leta 2012 se je povprečna ocena donosa medu leta 2013 znova zvišala na običajnih 26,1 kg. Trend povečevanja letnega donosa medu ostaja približno 0,3 kg na leto. Sklep Čebelarji so ocenjevali tudi obarvanost delavk. Obarvanost je bila ocenjena pri 385 družinah. Povprečna ocena obarvanosti je 3,65 točke od štirih možnih. Najvišjo oceno je prejelo 70,4 odstotka čebeljih družin - to je več kot v prejšnjih letih -, 25,0 odstotka jih je prejelo oceno 3, oceno 2 pa je preje lo 4,2 odstotka čebeljih družin. Obarvani družini sta bili dve. Stopnja obarvanosti je bila leta 2013 podobna tisti leta 2012. Pričakovane rejske cilje za kranjsko čebelo bo mogoče dosegati v še večji meri, ko bo v program vključena večina čebeljih družin na območju Slovenije, kjer bo osnovna odbira tudi potekala. Poleg tega ima na doseganje rejskih ciljev velik vpliv odmiranje družin, ki se v različnih stopnjah pojavlja v različnih okoljih in različnih letih. Pomembno je, da k izvajanju vzrejne dejavnosti pristopi večina čebelarjev, ki se dejavno vključujejo v program zagotavljanja čistosti rase. Po drugi strani pa naj čebelarji vso svojo pozornost namenijo vzdrževanju močnih in zdravih družin, saj bo to v daljšem časovnem obdobju prispevalo k njihovemu manjšemu odmiranju. J Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775 ali 02/570 18 17 (zvečer) Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI!