KAKO POROČATI DELAVSKEMU SVETU 0 USPEHIH ALI NEUSPEHIH PODJETJA
Kalkulirati v proizvodnji go-spodarsk.ih organizacij pomen! iig»twvit: ceno neke surovine all niateriala, ki ga nabavljamo. ce-no nekega proizvoda pri njegovi izdelavi (lastno ceno), ali pro-dajno ceno izgotovljenega pro-izvoda.
Ce kalkulaeijo nabave. proiz-vodnje ali prodaje sestavljamo vnaprej, tedaj jo imenujemo predhodna ali planska kalkula-cija. Ce pa jo sestavljamo po-tem, ko je nabava, proizvodnja, Bli prodaja končana. potem je to »aknadna al; obračunska kalku-laoija.
V  trgavini obstoji samo kalku-lacija nabave in kalkulacija pro-daje
V   sodobnem gospodarstvu sta predhodna in naknadna kalkula-cija    enako    važni.    Ce    namreč vzarriemo samo kalkulacijo  pro-izvodnje, o katerl bomo na tem mestu    govorili,    tedaj    je    zelo važno   sestaviti   predhodno   kal-kulacijo tako za iastno ceno ka-k-or tudi za prodajno ceno. Nek! predmet bomo z»5eli proizvajat! Eamo tedaj, če bon\o vnaprej ve-de.li, da bo njeg<xi/a proizvodnja rentabilna, to se pravi, če bomo v predhodni kalkulaciji ugetovi-li,   da  je   lastna   c-na  nlžja   od prodajne cene. V n.-n*nadm kal-kulaclji iigotavlj-imo, kolikšna je dcjauska ali dosežeua   prodajna cena. Naknadr.o kalkulacijo pri-merjamo s pred+iodro ia ugotav-
Kalkulacija in lastna cena
ljamo razliko, ki je nastala med nj^ma.
Elementi kalkulacije
Kalkulacijo cene proizvoda se-stavljamo po posamezaih vrstah stroškov, ki so nujni za njegovo proizvodnjo. Kalkulacijo sestav-ljamo na ta način, da za vsako vrsto stroškov ugotovimo količi-no potrebnega materiala ta de-lovne sile ter to ižrazimo v de-narju. V kalkulaciji moramo predvideti in obračunati vse stroške, ki so v zvezi s proizvod-njo  določenega proizvoda.
Kalkulacijo za enoto proizvo-da največkrat sestavljamo nana-slednji način:
matcrial za izdelavo,
amortizacija,
plač« izdelave,
splošni stroski izdelave,
splošni stroški uprave in pro-daje.
Ce seštejemo vse izdatke vtieh teh elementov, dobimo larfno ceno, v kateri še nj dobička. Prodajno ceno dobimo šele ta-krat, ko laslni cen». dodamo dj-biček. Bolje reieoo, dobiček je razhka tned proda^tio in lastno ceno
Predhcdna, predračunska aM pJaaska kallcuUicija se sestavlja
na podlagi  normativa  materiala in   delcvvne   sile.    Normativi   so lahko tehnični  ali lzkušenjski. Načela kalkulacije so: da je čim točnejša in da ob-sega vse stroške, ki se nanašajo na proizvod, bodisi da take siro-ške obsegamo ncpcsredno ali po-sredno,
da je prllagojena procesn pro-izvodnjc, to pomeni, da bomo proizvodnjo ene tone rnde dru-gače kalkulirali kakor pa proiz-
vodnjo nekega pogonskega stro-ja,
da je primerjalna, kar pomeni, da moramo vse vrste stroškov, ki smo jih v predhodni kalkula-ciji pokazali pod enim elemcn-tom, pokazati tudi v naknadni kalkulaciji pod istim elementom. To velja tudi za kalkulacije v različnih časovnih obdobjih.
Oglejmo sl primcr kalkulacije proizvodnje nekega artikla.
Razurne se, da smo do teh re-zultatov priSli na podlagi koli-činske potrošnje, ki smo jo -po-kazali v dinarj.ih.
Ancliza lastne cene — osnovno vprašanje
Iz teža primera vidimo, da Je dcjanska laslna cena za 21 di-narjev niija od planske. Toda ne smemo s« zadovoLjiti samo z ugo-tovitvijo, da je dejao&ka lastna
cena nižja kaikor predraiunska, temve-e moramo ugotoviti, pri katerih elementih je nastalo zai-žanje in zakaj.
V našem pr,im&ru je prišlo do znižanja v stroških materiala za izdelavo, nekaj na amortizaclji, pa tudi na splošnih stroSkih iiprave in prodaje, medtem ko so istočasno narastli stroški za plače in stplo5ni stroški izdelave. Vzroki za te pojave so lahko naj-razli-tnejši. Zrndžanje lastoe cene
samo, čeprav je doseženo for-malno, je lahko rezultat zurva-njih činiteljev (zaižanje cene su-rovin ln materiala na tržišfu, preširoko odrejen normativ v planski kalkulaciji).
Amortizacija in splošni strolki so objektivno odvisni od stopnja zaposlenosti podjetja in jih mo-rarao zato gledati v zvezi z iz-koriščanjem zmogljivosti. Toda te stroške lahko v precejšnji meri zmanjšamo, če jih bolj upoštevamo zlasti v naših pogo-jih.
Prirrierjanje kalkulacij in last-ne cene ne vršimo samo med planskimi in deian&kimi kalku-lacijami in lastruini cenami. Prav tako je nenavadjio važno, da primerjamo dejanske kalku-lacije predhodnega obdobja z d-ejanskiTni kalkiilacijami teko-čega obdobja.
Analiza lastoe cene in kalku-lacije so g-lavna vprašanja v in-dxistrijskih podjetjih. O tem bi nvorali razpravlja.ti na sejah de-lavskih svetov ob analiziranju periodičnih in zafcijučnih obra-čunov, ker ss ravno tu lahko skrivajo najve^je rezerve. v ka-terih breme lahko pove^amo do-hiček. Da bi vprašanje laže ra-zumeli, je potrebno seznaniti se z vpUvam posameznih vrst »tro-škov na lastno ceno, o čemer bomo govorili v prihodnji 5te-vilki.                   Božidar Race