GLASILO OBČINE DOMŽALE
10. april 2009 - letnik XLIX, št. 5
3. mednarodni festival gorniškega filma v Ljubljani in Domžalah
Nagrada mesta Domžale filmu Neznana Antarktika
Štiri dni, med 16. in 20. marcem 2009, sta Ljubljana in Domžale živela v znamenju 3. mednarodnega festivala gorniškega filma, ki ga je tudi letos pripravilo Društvo za gorsko kulturo Domžale, katerega predsednik Silvo Karo je bil tudi direktor festivala. Njegovo organizacijo in izvedbo je sofinanciral Filmski sklad RS, glavni pokrovitelj pa je bila Občina Domžale.
Festival se je letos dogajal v Kinoteki, Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah in Cankarjevem domu, kjer se je v torek, 17. marca, tudi začel z nagovorom Stanka Klinarja, staroste slovenske gorniške literature, ki se je sprehodil po zgodovini alpinističnih dosežkov, lepim petjem Neže Drobnič ter spremljevalnega benda in ogledom treh filmov, od katerih je vsak posebej navdušil.
(nadaljevanje na strani 5)
Občina Domžale Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale
Ob 19. aprilu -prazniku Občine Domžale
vas vabimo na
slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Domžale
v četrtek, 16. aprila 2009, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Program:
Slavnostni govornik, Toni DRAGAR, župan Podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2009
V kulturnem programu nastopajo:
Godba Domžale Pija Brodnik - sopran Edi Semeja - harmonika Pija Brodnik, Brigita Hrovat -odlomek iz gledališke predstave Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Domžale
Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje Pevska skupina Sestre Žagar - Trobec
Voditelj: Jure Sešek
Pred prireditvijo bo ob 19.30. uri pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale promenadni koncert Godbe Domžale.
Vsem občankam in občanom ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Župan Toni Dragar Občinski svet Občine Domžale
V prejšnji in tej številki pišemo o mladih uspešnih smučarkah iz naše občine, konkretneje z Vira, med katere spada tudi Špela Mičunovič, ki je med mlaj šimi deklicami za VELIKO NAGRADO ARGETE 2009 skupno osvojila odlično drugo mesto, postala državna prvakinja med mlajšimi deklicami v superveleslalomu ter v slalomu na 34. Pokalu Loke (s tega tekmovanja je tudi fotografija) na cilj prismučala kot tretja. Špeli iskrene čestitke, več o njej pa boste lahko prebrali v naslednji številki.
Luka Papež zasedel slovenski glasbeni prestol
Na preteklem 38. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki je od 16. do 20. marca potekalo v glasbenih šolah v Celju, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, v GŠ Risto Savin v Žalcu in v GŠ Frana Koruna Koželjskega v Velenju, so naši učenci dosegli izjemen uspeh. Čestitki se pridružuje tudi uredništvo Slamnika.
(nadaljevanje na strani 16)
V0D0TERN
Varčujmo z energijo!
De Dietrich^ ogrevalna t h E > m i a u E ▼ tehnika
STIEBEL ELTRON
Vodoterm Radomlje d.o.o., Skrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si
Z AST PLUS DO
POPUSTOV!
a.s.t
Servis in trgovina z belo tehniko, malimi aparati in rezervnimi deli
Izrežite kupon in uveljavite popust na izbran aparat!*

"1 5% ! Tel" 72 42 107' WWW.AST.SI
KUPON ZA POPUST na aparat* po vaši izbiri
* Popust ne velja za LCD-je in aparate v akciji ali z znižano ceno. Popusti se ne seštevajo. Kupon velja do 31. 5. 2009.
Ob obletnici skladatelja Josepha Haydna
Koncertantna statistika, simfonična logistika
V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je v torek, 31. marca, ob pomembni obletnici in s širšimi praznovanji v spomin velikega dunajskega glasbenega klasika Franza Josepha Haydna nastopil Simfonični orkester Domžale-Kamnik Orkester je vodil mladi dirigent Simon Dvoršak, kot solista pa sta nastopila pianistka Ana Šinkovec in violončelist Gregor Fele. (nadaljevanje na strani 15)
Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
vabita na
osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora
proti okupatorju
v ponedeljek, 27. aprila 2009, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah.
Pozdravni nagovor:
Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale Slavnostni govor: Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale Partizanski pevski zbor, dirigent prof. Franc Gornik
Tone Lovec, solist Branko Sladič, harmonika, in Tone Zaletel, orglice Draga Jeretina Anžin, povezovalka
Dobrodošli!
Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Kolesarski klub Hrast Dob, 25. aprila
Cestno kolesarsko dirka za pokal Upravne enote Domžale
Tradicionalno kolesarjenje po območju Upravne enote Domžale nas bo popeljalo po vseh petih občinah. Nekateri bodo tekmovali, drugi bodo skušali soboto, 25. aprila 2009, preživeti kar se da prijetno na kolesarskih poteh, ki vabijo tudi vse ostale, da si na njih nabirate moči. Dobrodošli, udeleženci letošnjega kolesarjenja, v Športnem parku v Domžalah.
(nadaljevanje na strani 24)
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 24. aprila 2009, rok za oddajo prispevkov je
četrtek, 16. april 2009, do 12.
ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Benrika, Ljubljanski 61
oziroma na naslova slamnik@kd-domzale.si, slamnik.urednica@gmail.com.
Atletski klub Domžale vas v okviru prireditev ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale vabi
na prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za štafete ter tek posameznikov ŠUMBERK 2009
v nedeljo, 19. aprila 2009, ob 10. uri s startom in ciljem ob vznožju Šumberka (pri organizaciji in izvedbi sodeluje tudi Športno društvo TVD Partizan Domžale)
in
na medklubski atletski miting DOMŽALE OPEN 2009
v petek, 24. aprila, ob 17. uri na atletski stadion v Športnem parku Domžale.
Dobrodošli!
Dragi bralci, drage bralke!
Pomladni dnevi, ki so pred nami, so nam ponudili sončne dni in višje temperature. Po obilnem deževju pa se je prebudila tudi narava. V prejšnji številki smo vam ponudili urejene poti za sprehajanje in druge športne aktivnosti, Zeleno os Kamniške Bistrice, Šumberk in novo Trim stezo v športnem parku Domžale. Seveda pa so številne sprehajalne, tekaške, kolesarske poti, ki jih občina le vzdržuje, na voljo tudi v drugih delih občine.
V	tej številki pa vas vabimo, da se nam pridružite na prireditvah, ki jih ob počastitvi občinskega praznika organizirajo občina, zavodi, društva in drugi. Prva izmed številnih prireditev se je zgodila 2. aprila, ko so Ljubske pevke Mare Vilar predstavile svojo zgoščenko Kdor ima srce.
V	nadaljevanju si boste lahko ogledali zmagovalni film 3. mednarodnega festivala gorniškega filma, družili s paraplegiki v ke-glanju v Športnem parku Domžale, skupaj s čebelarji praznovali 90-letnico, na Prvenstvu Slovenije v gorskih tekih na Šumberku in na medklubskem atletskem meetingu na Atletskem stadionu Domžale boste lahko spodbujali domžalske atlete, udeležite se lahko tradicionalnega kolesarjenja Upravne enote Domžale, uživate lahko ob poslušanju koncertov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale - Serge Lopez trio in Clavimerate, udeležite se lahko 2. filmskega festivala TOGETHERNESS, sodelujete lahko v tekmovanju lova na krape v Gradiškem jezeru in balinarskem turnirju v Športnem parku Ihan itd. Posebej vabljeni na osrednjo občinsko proslavo ob 27. aprilu - dnevu boja prosti okupatorju in tradicionalno prvomajsko kresovanje. Po prvomajskih praznikih pa nam bo ob svoji 30-letnici delovanja svojo zgodovino in dosežke predstavil še ženski pevski zbor Staneta Habeta Domžale.
Na voljo so vam športni, kulturni dogodki, ki vas bodo še bolj povezali z vašim krajem. Vabljeni!
Urednica
Občina Domžale
Prošnja za sodelovanje
Z željo, da bi vsi živeli v čim varnejšem in prijetnem okolju, Občina Domžale načrtuje izdelavo registra lokacij (jam, gramoznic ...) nevarnih in manj nevarnih odpadkov na območju občine. Na osnovi registra bo občina pripravila programa sanacije teh lokacij.
Večina lokacij je znana, so pa najbrž tudi lokacije iz preteklih let, za katere ne vemo. Zato prosimo vse občane in občanke, ki so jim tovrstne lokacije znane, da nas o tem obvestijo, in sicer na naslov: Inšpektorat Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, ali po elektronski pošti franc.kozinc@ domzale.si. Informacije pričakujemo do konca aprila 2009. Hvala.
Inšpektorat Občine Domžale
Odlok o sprejemu otrok v vrtec
Občinski svet Občine Domžale je na nadaljevanju 25. seje, 1. aprila 2009, sprejel Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (v nadaljevanju Odlok). Sprejem Odloka je po eni strani narekovala sprememba Zakona o vrtcih, po drugi strani pa je tudi s strani javnih vrtcev prišla pobuda za enotno ureditev sprejema otrok v vrtce. Upoštevaje določila Zakona o vrtcih občina ureja sprejem v javnih vrtcih občine, pri čemer naj bi smiselno sprejem izvajali na enak način tudi v koncesijskih vrtcih.
Če je v vrtcu dovolj prostih mest, odloča o sprejemu otrok ravnateljica vrtca, v katerem so starši oddali vlogo ali od nje pooblaščena oseba. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu Komisija za sprejem otrok.
Glavni namen sprejema Odloka je poenostavitev postopka vpisa, enotna ureditev sprejema vsaj v javnih vrtcih, katerih ustanoviteljica je Občina Domžale, in racionalna zapolnitev razpisanih mest z oblikovanjem čim večjega števila starostno homogenih oddelkov, upoštevaje obstoječe kapacitete. Odlok omogoča, da se na podlagi javnega vpisa (zaenkrat še tečejo priprave za objavo javnega vpisa, ki bo objavljen tako v občinskem glasilu kot na spletnih straneh obeh javnih vrtcev) vloge staršev enotno obravnavajo pod enakimi pogoji in kriteriji. Na ta način se bo mogoče izogniti dvojnim vlogam vsaj v javnih vrtcih, katerih ustanoviteljica je Občina Domžale. V primeru, da otrok ne bo sprejet v vrtec, čeprav bo izpolnjeval pogoje, bo glede na izpolnjevanje kriterijev uvrščen na čakalno listo. Če se bodo med letom sprostila prosta mesta, se bodo ta mesta polnila s seznama na čakalni listi oz. bo imel prednost otrok z večjim številom dodeljenih točk po kriterijih. V primeru, da so starši že oddali vlogo za šolsko leto 2009/2010, se bo ta vloga štela kot oddana, vendar jo bo po vsej verjetnosti potrebno dopolniti z določenimi podatki, ki bodo omogočali Komisiji, da ugotovi, ali kandidati za prosta mesta izpolnjujejo pogoje in kriterije in na tej podlagi izda odločbo. O pritožbi bo odločal svet javnega vrtca, katerega so starši izbrali kot prvo želenega za sprejem otroka. Odlok je objavljen na spletnih straneh občine, natančnejši pogoji pa bodo objavljeni ob priložnosti objave besedila javnega vpisa. Nesporno je dejstvo, da Odlok ne rešuje premajhnih kapacitet za predšolsko vzgojo, bo pa pomagal k preglednemu in racionalnemu vključevanju domžalskih malčkov v razpoložljive zmogljivosti vrtcev. Želimo si, da bi novi vrtec Češmin, ki bo začel obratovati v novem šolskem letu, in vrtec Gaj v Preserjah naslednje leto omogočila vključitev velike večine otrok, ki bodo prostor v vrtcu potrebovali.
Andreja Pogačnik Jarc
IZ URADA ZUPANA
Novo o sistemu zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih in ločeno zbranih bioloških odpadkov ter razmišljanjih o širitvi deponije Dob
stran
2
V Občini Domžale smo 1. novembra začeli z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov, hkrati pa je vlada s 1. decembrom potrdila višje cene komunalnih odpadkov. Predloge Občine Domžale in JKP Prodnik, da bi občanom in občankam ponudili čim nižjo ceno, so na 25. seji občinskega sveta obravnavali tudi svetniki Občinskega sveta Občine Domžale. Ena od pogosteje omenjenih možnosti je tudi širitev deponije v Dobu. Na 25. seji Občinskega sveta Občine Domžale je potekala razprava o sistemu zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov in ločeno zbranih bioloških odpadkov. Svetnikom Občinskega sveta Občine Domžale je poslovanje Javnega komunalnega podjetje Prodnik najprej predstavil Andrej Cetinski, revizor, ki je pregledal poslovanje javnega podjetja. Njegova ocena je temeljila na primerjavi JKP Prodnik z drugimi komunalnimi podjetji in rezultati revizije so pokazali, da je poslovanje javnega podjetja racionalno. Svetnikom je nato prednosti in slabosti posameznih tarifnih sistemov predstavil dr. Uroš Eberl. Poudaril je, da na primernost posameznega sistema vpliva več dejavnikov, med drugim tudi višina cene, zavest občanov in občank o varovanju okolja in pomenu
ločenega zbiranja odpadkov, sistema sankcij v primeru nepravilno odloženih odpadkov ... Obstoječi sistem vidi kot zelo učinkovit, saj je količina ločeno zbrane frakcije presegla vsa pričakovanja oziroma presegla količino zbrane bio frakcije v primerjavi z občinami, ki odpadke ločeno zbirajo že več let. Ugotovil je tudi, da bi dodaten rumen zabojnik, ki bi bil namenjen embalaži, prav gotovo zmanjšal vsebnost embalaže v komunalnih odpadkih in bi ponovno pomenil pomemben korak v razvoju sistema ločenega zbiranja odpadkov. Po razpravi svetnikov, ki je potekala več ur, je župan podprl predlagane sklepe o racionalizaciji poslovanja javnega podjetja in predlog za spremembo nadzorstvene funkcije, ki bi bila bolj strokovna in manj politično sestavljena. Hkrati pa je predlagal dodaten sklep, in sicer: Občinski svet Občine Domžale naj imenuje začasno komisijo, ki bo oblikovala predlog za nov, cenovno bolj ugoden tarifni sistem zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Tako bo v naslednjih mesecih jasno, ali bo predlog novega tarifnega sistema cenovno ugodnejši in kaj bo le-ta prinesel uporabnikom.
Urad župana
Na obisku
Ministrica za lokalno samoupravo Irma Pavlinič Krebs
Občina Domžale, Ljubljanska 69 (v treh stavbah); Upravna enota Domžale, Ljubljanska 69; Občina Domžale, Savska 2, Občina Domžale, Ljubljanska 58; Ministrstvo za finance, DURS, Davčni urad Ljubljana, Izpostava Domžale, Ljubljanska 72a; Okrajno sodišče, Okrajno tožilstvo in Sodnik za prekrške Domžale, Ljubljanska 76; Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ljubljana, Geodetska pisarna Domžale, Ljubljanska 80; različne inšpekcijske službe, ki imajo v Domžalah sedeže na Ljubljanski 36, pa še katera od služb oz. ustanov bi se našla, ki jo redno obiskujejo občani in občanke.
Ker so upravne službe razpršene na različnih koncih, občani in občanke tekajo od vrat do vrat, da bi uredili svoj problem, ob tem pa se najbrž največkrat vprašajo, zakaj tako, posebej če urejajo zadeve v okviru Občine Domžale, ki je lastnica osrednje stavbe na Ljubljanski 69, ob tem pa gostuje kar na petih lokacijah.
Z željo, da bi zadevo uredili in ljudem omogočili lažje opravljanje tovrstnih storitev na enem mestu ter s problematiko seznanili pristojno ministrstvo, se je župan Toni Dragar odločil, da se sestane z ministrico za lokalno samoupravo Irmo Pavlinič Krebs, na pogovoru v Domžalah pa se jima je pridružila tudi poslanka Cveta Zalokar-Oražem. Župan Toni Dragar je ministrici predstavil prostorsko problematiko upravnih in drugih služb v občini ter jo zaprosil za pomoč pri razrešitvi tega problema.
Ministrica za lokalno samoupravo Irma Pavlinič Krebs se je strinjala, da je razpršene službe mogoče primerneje urediti, predvsem pa združiti posamezne službe in tako olajšati dostop občanov do posameznih storitev. Ob tem je izrazila tudi podporo pri razreševanju tovrstne problematike v občini. Sprejet je bil dogovor, da bo Občina Domžale pripravila projektno nalogo s predlogi ter v njem predstavila možne rešitve omenjenega problema.
U. Ž.
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
•	Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com
•	Pomočnica odgovorne urednice
MATEJA A. KEGEL 1 Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica
NATAŠA VRHOVNIK JERIČ 1 Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
25. marec 2009 - 25. seja Občinskega sveta Občine Domžale
O priznanjih, odloku o sprejemu v vrtec, pa tudi o ločenem zbiranju odpadkov in še o čem ...
Podžupan Vinko Juhart, predsedujoči na 25. seji Občinskega sveta Občine Domžale, je sejo pričel z vo-ščilom ob materinskem dnevu, po soglasnem sprejemu zapisnika 24. seje pa so se svetniki in svetnice lotili sprejemanja dnevnega reda.
V razpravi je Franc Černagoj, Zelena stranka, povprašal, zakaj ob točki dnevnega reda: niso upoštevani predlogi in pobude Zelene stranke. Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave, je pojasnil, da je odlok še v postopku sprejemanja, ob koncu postopka pa bo gradivo stranke upoštevano. Nato je Občinski svet, soglasno, z 19 glasovi ZA sprejel predlagani dnevni red.
Vprašanja, predlogi, pobude
Janez Limbek, N.Si, je podal pobudo, da se na dnevni red seje Občinskega sveta v aprilu ali maju 2009 uvrsti točka Poročilo o izgradnji vzhodne tribune na nogometnem stadionu Domžale - v prvi fazi in predlog tudi utemeljil, da je bil investicijski program sprejet v decembru 2008, do sedaj pa se ne uresničuje, niti sam kot član Sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ni seznanjen z usodo investicijskega programa. Franci Gerbec, SD, je predlagal, da se gradivo v zvezi z odgovorom na vprašanje o delovanju Podjetniškega centra uvrsti na dnevni red aprilske seje Občinskega sveta v aprilu, svetniška skupina SD bo predlagala sklepe. Mag. Jožica Polanc, DESUS, je vprašala, ali občina razmišlja o začasni opustitvi načrtovanih investicij na področju družbenih dejavnosti (tribuna na nogometnim igrišču), zanimalo jo je, zakaj v okolici OŠ Rodica pri gradnji nove cestne infrastrukture ni urejenih pristopov za invalide. Vprašala je, kdo bo pokril stroške ureditve primernih pristopov za invalide: izvajalci ali občina z dodatnimi sredstvi. Robert Hrovat, SDS, je postavil vrsto vprašanj v zvezi z Odlokom o sprejemu otrok v vrtce in odgovore pričakuje do naslednje seje: koliko drugih otrok iz posamezne družine je bilo v vrtce vključenih pred novo zakonodajo, koliko po novi zakonodaja; število otrok, vključenih v vrtce v Občini Domžale, število otrok, vključenih v vrtce izven občine in število vseh predšolskih otrok v občini. Predlagal je, da se v se primeru, da vrtca Preserje, katerega odprtje je bilo predvideno s 1. 9. 2010, ni mogoče graditi zaradi novih omejitev poplavnih območij, takoj pristopi k postavitvi bivalnih zabojnikov ob vrtcih Kekec Radomlje, na Viru in Ihanu ter aktivnejše vodi dejavnosti v zvezi z gradnjo vrtca v Dobu. Zanimalo ga je, kaj se je zgodilo s prošnjo za pridobitev koncesije za predšolsko vzgojo v letu 2008 in kdaj bo občina ponovno razpisala koncesijo. Nove koncesije privatnim vrtcem bi omilile finančni pritisk na starše, zmanjšalo bi se število otrok, ki niso vključeni v vrtec; vprašal je tudi, ali ima občina podatke, koliko otrok je vključenih v privatne vrtce. Postavil je vprašanje v zvezi z obnovo Menačn'kove domačije - obseg in potrebna sredstva, hkrati pa predlagal, da se tudi v letu 2009 opravi tradicionalno srečanje predsednikov svetov KS, zahteval pa je tudi odgovor občinske uprave na dopis Sveta KS Dob v zvezi z odlagališčem v Dobu ter predlagal dodatne table v posameznih ulicah v Depali vasi z označbo hišnih številk. Opozoril je tudi na pismo občana Franca Hrovata s Pšate, pričakuje odgovore, sam bo kot predsednik sklical Komisijo za pritožbe
Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je dal pobudo, da Turistično društvo Jarše-Rodica organizira proslavo ob 9. maju - dnevu Evrope.
Predlagal je postavitev merilca hitrosti na Pelechovi cesti - eden je že - ter v pomembnejših križiščih postavitev semaforja z odštevanjem časa gorenja posamezne luči. Anton Preskar, LDS, ni bil zadovoljen z odgovorom v zvezi s svetlobno onesnaženostjo, želi občinski načrt javne razsvetljave, poročilo obratovalnega monitoringa ter obravnavo gradiva na seji pristojnega občinskega odbora, kjer pričakuje tudi konkretne ukrepe in načrte za ukrepe za leto 2009 in 2010. Zahteval je tudi poročilo o učinkih zmanjšanja porabe goriva, varčevanja z električno v javnih objektih in zavodih ter možnih učinkih racionalizacije porabe električne energije. Želi konkretne podatke o planirani porabi sredstev komunalnih prispevkov v letu 2009 ter podatke, koliko bodo dobili od posameznih pozidav. Zanimalo ga je, zakaj ni sprejet zazidalni načrt Dra-gomelj - druga faza, želi predstavitev dogovarjanja s Stanovanjskim skladom ter odgovor na vprašanja, zakaj ni sprejetih programov opremljanja oz. novelacije programov opremljanja za območje Dragomlja in ceste Želo-dnik. Glede kategorizacij e na območju stavbnega zemljišča v Študi pričakuje konkretnejše rešitve, zanimajo ga pa tudi zahteve MOPE v zvezi z gradnjo v Preserjah ob Bistrici, kar velja tudi za vrtec Preserje in cono Želodnik. Rok Ravnikar, SLS, je opozoril, da še ni dobil vseh odgovorov, posredoval je pobudo krajanov Žič za nujno sanacijo uničene ceste zaradi gradnje kanalizacije, dal pa je tudi pobudo za zavarovanje gradbišč - posebej župni-šča ob cerkvi sv. Trojice, kjer ga zanima sodelovanje občine pri rušenju omenjenega objekta. Vprašal je tudi, zakaj »ležeči policaji« le v Turnšah, ne pa tudi v Češeniku. Saša Kos, LDS, je opozorila na odlagališče odpadkov pri OŠ Venclja Perka, ki ovira otroke; zanimalo jo je, kako je z načinom pridobivanja evropskih sredstev za sanacijo osnovnih šol, ali za sredstva zaprosi občina ali zavodi. Ponovno je predlagala organizacijo investicijska službe v okviru občinske uprave, ki bi v celoti skrbela tudi za investicije javnih zavodov. Mag. Marka Vreska, LDS, je zanimala vsebina županovega pogovora z vodstvom Tosame, o kateri je bral v Dnevniku.
Toni Dragar, župan, je poročal o svojem pogovoru s predsednikom uprave Jankom Velkavrhom in lastnikom Boštjanom Nagodetom. Ta je povedal, da lastniki Tosame ne želijo območja Tosame spremeniti v prostor za stanovanjsko gradnjo; lotevajo se čiščenja programov in ukinjanja izdelkov, ki so neproduktivni, določili pa bodo izdelke, ki prinesejo največ. Recesija se še ne pozna, obseg naročil je enak, niso pa želeli odgovoriti na druga vprašanja. Sam je v pogovoru podprl prihod tiskarne v Domžale. Pojasnil je še, da se je v zvezi z morebitnim poslabšanjem gospodarske situacije v občini vodstvo sestalo z Območnim združenjem Rdečega križa, Župnijsko Karitas in Centrom za socialno delo ter sprejelo dogovor o mesečnem sestajanju in spremljanju socialne situacije v občini.
Franc Gerbec, SD, je želel pojasnila o kreditih lastnika in izčrpavanju Tosame, Katarino Karlovšek, SLS,
pa je zanimala gradnja Češminovega parka. Želela je tudi pojasnilo o osvetlitvi Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale. Miha Ulčar, Zares, je zaradi neprejetega odgovora o prestavitvi meje med Homcem in Nožica-mi predlagal, da se problem uvrsti na dnevni red naslednje seje; izpostavil je problem stanovanjskih hiš na Sta-
retovi ulici, ki so bile zgrajene v letih 1970-1980 in imajo vso potrebno dokumentacijo za vpis v zemljiško knjigo, pa zemljišča v zemljiško knjigo niso bila vpisana ter kdo je odgovoren za to. Opozoril je na deponijo odpadnega železja skoraj v centru Domžal - v bližini Deteljice in vprašal, ali ima lastnik potrebna dovoljenja, sicer pa deponija ne spada v center mesta. Zanimalo ga je, ali je imel CIRKUS vsa potrebna dovoljenja za oglaševanje, vprašal pa je tudi, ali v vseh primerih pri oglaševanju velja pravilo, da mora biti oglas 15 metrov odmaknjen od državne ceste, ter zakaj se ne plača odškodnina lastnikom zemljišč, ki so bila odvzeta za ceste oz. pločnike, saj le-ti v primeru drugih potrebnih odstopov zemljišč ne bodo sodelovali. Cveta Zalokar Oražem, Zares, je vprašala, ali so bili opravljeni popisi odlagališč nevarnih odpadkov v občini, predlagala je objavo javnega poziva za sodelovanje občanov pri odkrivanju le-teh; zanimala jo je višina izplačila uspešnosti v javnih zavodih in podjetjih za leto 2007 ter stališče občinske uprave do izplačil v letu 2008 in 2009. Predlagala je, da občinska uprava skuša s pogajanji z izvajalci sicer že podpisanih pogodb za večje investicije, vrednost le teh, tudi zaradi pomanjkanja dela, znižati. Franc Černagoj, Zelena stranka, je opozoril na različno obravnavo odgovorov na postavljena vprašanja, ki so včasih prave ekspertize, drugič pa se na vprašanja sploh ne odgovarja. Ob tem je opozoril na vprašanje o gradbenem dovoljenju za parkirišče ob Mlinščici na Rodici ter problematiko dolgotrajnega postopka čiščenja navoženih odpadkov v gozdu. Sonja Heine, N.Si, je vprašala, v kakšnem roku in na kakšen način bodo počiščene igle okoli pokopališča, podobno pa je bilo tudi vprašanje o odstranitvi pnevmatik ob Ljubljanski cesti ob vhodu v Domžale. Opozorila je tudi na potrebo po evidentiranju nasilja nad starimi. Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, je pisno posredoval naslednja vprašanja oz. pobude: problematiko imenovanja predstavnikov občine v organe javnih zavodov naj se obravnava na eni od naslednjih sej Občinskega sveta ter ustrezno spremeni Statut in druge akte; želi podatke o stroških osrednje občinske prireditve ob 8. februarju, kdo jih je potrdil ter kdo je sestavil kulturni program; predlagal je imenovanje posebne komisije za gradnjo avtobusne postaje v Nožicah, v kateri želi sodelovati sam, ter čimprejšnji začetek aktivnosti za gradnjo; takojšnji pričetek sanacije ceste Nožice - Domžale, zanimal ga je začetek sanacije Igriške ceste v Preserjah, predlagal pa je tudi aktivnosti za preprečitev nevšečnosti, zlasti ob vikendih, pred trgovino Hofer na Viru. Predlagal je sanacijo Kamniške Bistrice ter ureditev zapore sprehajalne poti pri mostu za pešce na Rodici, kjer se stanovalci do svojih hiš vozijo kar po sprehajalni poti. Dovoz do hiš imajo sicer urejen iz ulice pred hišo, občinska uprava pa naj na vsak odgovor na svetniške pobude, predloge in vprašanja zapiše datum odgovora ter odgovore ažurno uvršča na spletno stran.
Volitve in imenovanja
Po uvodni informaciji predsedujočega, ki je točko predstavil tudi kot predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in razpravi Janeza Limbka, N.Si, ki je opozoril na formalno pomanjkljivost predlaganega sklepa, je Občinski svet z 19 glasova ZA in 1 PROTI sprejel sklep:
Za direktorja javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale se za mandatno obdobje petih let, z dnem 6. 4. 2009, imenuje Milana Mariniča, Prelog, Krožna pot 18, 1230 Domžale.
Milan Marinič se je v krajšem nagovoru zahvalil za zaupanje in imenovanje .sprejema predvsem kot priznanje za opravljeno delo. Tudi v prihodnje si bo prizadeval, da kulturni dom ostane središče kulturnega, poslovnega in družabnega življenja v občini.
Dobitniki priznanj v letu 2009
O gradivu, ki ga je pripravila Komisija za prireditve in priznanja, je razpravljala Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, in na predlog nekaterih kulturnikov predlagala, da se Mihaelu Starbku podeli zlato plaketo občine Domžale. V utemeljitvi je poudarila njegovo prizadevno dolgoletno delo v KD Jožef Virk, kot režiserju otroških predstav ter za odrasle, pol stoletja dela na področju kulturnega društvenega življenja v Občini Domžale, bil je tudi organizator tradicionalnih festivalov. Hkrati je predlagala tudi spremembo sklepa o višini nagrade. V nadaljnji razpravi so predlog podprli: mag. Jožica Polanc, DeSUS, mag. Lovro Lončar, SDS, Anton Preskar, LDS, Franc Gerbec, SD, in Janez
Limbek, N.Si. Po pojasnilih Saše Kos, predsednice komisije, je Občinski svet sprejel sklep o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2009.
Izvajanje obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki
je bil naslov posebne »knjige«, v katerem je zbrano gradivo in dokumentacija s področja ravnanja z odpadki. Pred uvodnimi informacijami poročevalcev je zbrane svetnike in svetnice nagovoril Toni Dragar, župan Občine Domžale.
V daljših uvodnih informacijah je Andrej Cetinski predstavil analizo poslovanja JK Prodnik, ga primerjal s poslovanjem glede na smer, v katero se razvija, ter v primerjavi s poslovanjem sorodnih podjetij v občinah Ljubljana, Celje in Radovljica za obdobje 2004-2007. Dr. Uroš Eberl je predstavil sistem zbiranja na osnovi tehtanja odpadkov ter opozoril na njegove prednosti in pomanjkljivosti. Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo, je predstavil stališča Odbora ter dodatne predlagane sklepe. V razpravi so sodelovali: mag. Marko Vresk, LDS, ki je predlagal dodatne sklepe, enako mag. Milan Pirman, LDS, Rok Ravnikar, SLS, Robert Hrovat, SDS, Franc Gerbec, SD, ki je podprl predlagane sklepe, Roman Kurmanšek, SDS, mag. Lovro Lončar, SDS, Katarina Kar-lovšek, SLS, Miha Ulčar, Zares, je podprl predlagane sklepe. Po odgovorih in pojasnilih poročevalcev Andreja Cetinskega, dr. Uroša Eberla ter Marka Faturja so razpravljali: Roman Kurmanšek, SDS, Robert Hrovat, SDS, mag. Milan Pirman, LDS in Franc Gerbec, SD. Razprava je bila zaključena, glede na pozno uro in kasneje tudi nesklepčnost je bila seja prekinjena in se je nadaljevala 1. aprila 2009.
Nadaljevanje 25. seje
Predsedujoči Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, je 1. aprila 2009 po uvodnem pozdravu nadaljeval 25. sejo Občinskega sveta Občine Domžale z ugotovitvijo, da je bila razprava o točki dnevnega reda Izvajanje obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki zaključena ter povabil svetnike in svetnice, da razpravljajo o predlaganih sklepih, imajo pa tudi možnost utemeljitve glasu. V razpravi so sodelovali: Robert Hro-vat, ki je v imenu Svetniške skupine SDS razpravljal o njihovih predlaganih sklepih in kasneje dva umaknil, mag. Milan Pirman, LDS, Roman Kurmanšek, SDS, Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si, ki so podprli predlagane sklepe in predlagali uskladitev njihove vsebine, svoje mnenje o predlaganih sklepih je podal tudi župan Toni Dragar ter predlagal dodatni sklep. Nato je Občinski svet Občine Domžale glasoval in sprejel tri sklepe, ki jih je predlagala Občinska uprava in so bili sprejeti z 20 glasovi ZA in 1 proti:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo in posredovane Informacije o dosedanjih ukrepih glede zagotavljanja izvajanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja, odvoza in predelave komunalnih in organskih odpadkov.
2.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o analizi poslovanja JKP Prodnik.
3.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o primerjavi načinov evidentiranja prevzetih količin komunalnih odpadkov s predstavitvijo prednosti in slabosti.
4.	Občinski svet Občine Domžale predlaga JKP Prodnik, da v analizo poslovanja vključi tudi poslovanje podjetja v letu 2008.
(Sklep predlagal Odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo; sprejet je bil SOGLASNO.)
5.	Občinski svet Občine Domžale nalaga skladno sklepu Občinskega sveta, da tudi JKP Prodnik pripravi program racionalizacije stroškov.
(Sklep predlagal Odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo; sprejet SOGLASNO.)
6.	Občinska uprava skupaj z JKP Prodnik z največjo možno inte-zivnostjo prične s postopki za uresničitev sprejetega investicijskega programa iz leta 2001. Pri tem naj se prouči tudi možnost angažiranja proračunskih sredstev občine oziroma občin.
(Sklep predlagal mag. Marko Vresk, LDS; sprejet z 18 ZA in 1 PROTI.)
7.	Občinska uprava prouči možnost (ponovne) vzpostavitve organov nadzora v javnih podjetjih - v vsebinski pristojnosti nadzornih svetov - poleg skupščine ustanoviteljev, ki bi lahko tudi s stališča različnih strok nadzorovala in usmerjala dela podjetij.
(Sklep predlagal mag. Marko Vresk, LDS; sprejet SOGLASNO.)
8.	Občinska uprava in JKP Prodnik naj pripravita spremembe splošnih
aktov in potrebne aktivnosti, da bo možno najkasneje s 1. 7. 2009 spremeniti frekvenco odvozov komunalnih odpadkov, tako da se bo Občina Domžale pri obračunu storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v čim večji meri približala merilu »verjetnost uporabe« (porabe oziroma obremenitve) storitev ravnanja s komunalnimi odpadki s strani posameznih uporabnikov.
(Sklep predlagal mag. Milan Pirman, LDS, in sodpisniki; sprejet SOGLASNO.)
9.	Občinska uprava in JPK Prodnik naj pripravita spremembe splošnih aktov in potrebne aktivnosti, da bo možno najkasneje s 1. 1. 2010 uvesti »elektronsko odčitavanje zabojnika« kot novo obliko oziroma način obračuna ravnanja s komuna Ini-mi odpadki, tako da se bo Občina Domžale pri obračunu storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v čim večji meri približala merilu »dejanske uporabe« (porabe oziroma obremenitve) storitev ravnanja s komunalnimi odpadki s strani posameznih uporabnikov.
(Sklep predlagal mag. Milan Pirman, LDS, in sodpisniki; sprejet SOGLASNO.)
10.	Občinski svet Občine Domžale nalaga JKP Prodnik, da v primeru nenapolnjenih obstoječih zabojnikov za mešane komunalne odpadke občanom zagotovi možnost zamenjave zabojnikov manjše kapacitete za mešane komunalne odpadke.
(Sklep predlagala Svetniška skupina SDS; sprejet z 19 glasovi ZA, 1 proti.)
11.	Imenuje se začasna komisija Občinskega sveta Občine Domžale za spremembo sistema zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov v naslednji sestavi:
Anton PRESKAR - predsednik, Cveta ZALOKAR ORAŽEM - članica,
mag Milan PIRMAN - član, Franci GERBEC - član, Peter VERBIČ - član, Robert HROVAT - član. Naloga komisije je obravnava in določitev izhodišč za pripravo tarifnega sistema, splošnih aktov in drugih spremljajočih aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti do pričetka spremenjenega načina izvajanja javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Komisija mora svoje delo končati najkasneje v roku 60 dni.
(Sklep predlagal župan Toni Dragar; sprejet s 14 glasovi ZA, 1 PROTI.)
Pred volitvami v Evropski parlament
Odgovorna urednica Tina Železnik je podala uvodno obrazložitev k točki Pravila o izrabi brezplačnega oglasnega prostora gladila Slamnik za predstavitev kandidatov za volitve v Evropski parlament. Občinski svet je brez razprave soglasno sprejel naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale daje soglasje k Pravilom za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov za volitve poslancev v Evropski parlament v letu 2009.
Odlok o sprejemu otrok v vrtec
Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, je podala mnenja k predlaganim amandmajem svetniške skupine SDS, mag. Jožice Po-lanc, DeSuS, in dodatne amandmaje občinske uprave. V razpravi so sodelovali: mag. Jožica Polanc, DeSuS, ki je predstavila svoj predlog sprememb Odloka; Robert Hrovat, SDS, ki je predstavil vsebino amandmajev svetniške skupine SDS, Janez No-vljan, LDS, ki je posredoval tudi svoj predlog, Franc Gerbec, SD, Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, mag. Majda Rudl Pučnik, SDS. Po pojasnilih Edvarda Ješelnika, direktorja Občinske uprave, Kristine Slapar, vodje Oddelka za družbene dejavnosti, ter župana Tonija Dragarja je predsedujoči odredil odmor, po katerem sta Janez Novljan, LDS, in mag. Jožica Polanc, DeSuS, amandmaja umaknila, Franc Gerbec, SD, je predlagal nov odstavek k amandmaju svetniške skupine na predlagani 8. člen (pogoji stalnega bivališča). Sledilo je glasovanje, v katerem je bilo soglasno oz. z večino glasov sprejetih osem amandmajev, soglasno - z 20 glasovi ZA pa sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec.
Seznanitev z dokončnim poročilom Nadzornega odbora v letu 2009
Uvodno informacijo sta podala Tomaž Deželak, predsednik Nadzornega odbora Občine Domžale, ter Anton Tomažin, član, ki je poročal o pregledu finančnih transferjev. Po razpravi
Janeza Limbka, N.Si, in pojasnilih župana Tonija Dragarja je Občinski svet Občine Domžale soglasno sprejel naslednje sklepe:
1.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu prodaje nepremičnin - zemljišča Repovž d. o. o.
2.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunske postavke
8101 - Program športa in rekreacije, konto 4120 Tekoči transferi neprofi-tnim organizacijam in ustanovam; 8103 - Sofinanciranje večjih športnih prireditev in udeležba športnikov na večjih mednarodnih prireditvah, konto 4119 Drugi transferi posameznikom, konto 4120 Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam; 8120 - Drsališče Domžale, konto 4323 Investicijski transferi javnim zavodom;
185106 - Vzdrževanje športnih objektov občinskega pomena - Hala komunalnega centra, konto 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacije, nadzor in investicijski inženiring in konto 4310 Investicijski transferi nepro-fitnim organizacijam in ustanovam.
3.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad zaključnim računom proračuna Občine Domžale za leto 2007.
4.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad tekočim poslovanjem Občine Domžale v letu 2008.
5.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad poslovanjem Centra za mlade Domžale.
Poročilo o uresničevanju zasnove Javnega glasila Občine Domžale Slamnik
Uvodno informacijo je podala Tina Železnik, odgovorna urednica javnega glasila Slamnik. Stališča Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev je predstavil predsednik Peter Verbič. V razpravi so sodelovali: Miha Ulčar, Zares, ki je v imenu 15 svetnikov predlagal občinskemu svetu v zvezi z objavo anonimke v Slamniku predlagal v sprejem sklep, da se razreši funkcije člana Uredniškega odbora glasila Slamnik, Janeza Stibriča, SDS, stranka SDS pa vanj imenuje drugega člana oz. članico. V razpravi Roman Kurmanšek, SDS, PETER VER-BIČ, Peter Verbič - Lista za Domžale, in mag. Jožica Polanc, DeSUS, niso podprli predlaganega sklepa, razpravljal pa je še Janez Limbek, N.Si. Nato je Občinski svet sprejel naslednje sklepe:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o uresničevanju zasnove javnega glasila Občine Domžale »Slamnik«.
(ZA glasovalo 18, PROTI 0.)
2.	Občinski svet Občine Domžale predlaga uredniškemu odboru, da se v javnem glasilu Slamnik na strani Občinskega sveta objavi, kdo je razpravljal, stališče razpravljavca do predloga sklepa, jasno naj se navede, kakšen sklep je bil sprejet in izid glasovanja.
(ZA glasovalo 7, PROTI 3.)
3.	Pri poročanju o točki dnevnega reda: Vprašanja, pobude in predlogi se navedejo svetnice oz. svetniki, ki so postavili vprašanja, pobude ali predloge ter spletni naslov, kjer lahko vsak občan prebere vprašanje in odgovore nanje. Občinski svet predlaga uredniškemu odboru, da prouči možnost seznanitve čim širšega kroga občanov s postavljenimi vprašanji, pobudami in predlogi, na kakšen način bi predstavili vprašanja, pobude in predloge in hkrati tudi odgovore nanje.
(ZA glasovalo 7, PROTI 3.)
4.	Občinski svet Občine Domžale predlaga uredniškemu odboru, da pristopi s predstavitvijo občinskih svetnic in svetnikov v posamezni številki glasila »Slamnik«.
(ZA glasovalo 13, PROTI 0.)
5.	Občinski svet Občine Domžale predlaga izdajateljskemu svetu in uredniškemu odboru, da prouči vse možnosti racionalizacije poslovanja javnega glasila Slamnik.
(ZA glasovalo 16, PROTI 1.) Za predlagani sklep Mihe Ulčarja, ZARES, je glasovalo 7, PROTI 7, tako da sklep ni bil sprejet. S tem je bila 25. seja zaključena.
Urad župana
Svetnik Franc Černagoj, ki je pred kratkim praznoval 50. rojstni dan, je vse svetnike in svetnice povabil na kratko srečanje. Številnim čestitkam ob življenjskem jubileju se pridružuje tudi Slamnik.
%ws Ka
MM
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 23/95) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 16/04-UPB) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 25. seji dne, 25. 3. 2009, sprejel
SKLEP
o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2009
Občina Domžale podeljuje ZLATO PLAKETO Mihaelu STARBKU,
za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture.
Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO FOTO KINU VIDEO KLUBU MAVRICA RADOMLJE,
za več kot 40-letno uspešno delo na področju fotografije in filma.
Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO
Borutu PERŠOLJI, za prizadevno delo na področju planinstva ter
uspešno vodenje Planinskega društva Domžale.
Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Janezu VASLETU,
za dolgoletno prizadevno skrb za zdravje otrok.
Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Francu GOTARJU, za dolgoletno prizadevno delo v Krajevni skupnosti Dob in Občini Domžale.
Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Brigiti HROVAT,
za igralske dosežke in dela na področju ljubiteljske kulture.
Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Mariji NAHTIGAL, za delo v društvih.
Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO OBMOČNI OBRTNO PODJETNIŠKI ZBORNICI DOMŽALE,
za 30 let uspešnega dela na področju obrtništva in podjetništva.
Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Ediju SEMEJA,
za glasbeno ustvarjalnost in prispevek k promociji občine in države.
Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE
Saši FARIČ, za tekmovalne dosežke v ski krosu.
Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Ladini KORBAR, za ohranjevanje tradicije oblačilne kulture.
Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE SKUPINI PROSTOVOLJK ZA IZDELAVO PUNČK ZA UNICEF PRI DRUŠTVU LIPA, za humanitarno delo.
Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE TURISTIČNEMU KULTURNEMU DRUŠTVU ROVA,
za uspešno delo pri ohranjanju dediščine in skrbi za okolje.
Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Božidarju ZUPANČIČU, za prizadevno delo v Godbi Domžale.
Nagrajenci Občine Domžale v letu 2009 prejmejo poleg plaket in pisnih listin denarne nagrade. Osnova za izračun nagrade je povprečna mesečna neto plača v RS za preteklo leto v razmerju 2,5 : 1,5 : 1 : 0,5 za zlato, srebrno in bronasto plaketo ter nagrado.
OBČINA DOMŽALE Občinski svet
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament
V	glasilu SLAMNIK bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 7. junija 2009, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Brezplačno objavo bomo omogočili glede na število strani ter število predlagateljev.
Sedma številka glasila Slamnik bo izšla 15. maja 2009.
V	skladu z Zakonom o volilni kampanji in z Odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v obsegu največ pol strani za posameznega organizatorja kampanje.
Organizatorji volilne kampanje naj gradiva oz. predstavitvena besedila s predlogom
postavitve v pripadajočem obsegu pošljejo na uredništvo Slamnika - najkasneje do 8. maja 2009 do 12. ure. Javno žrebanje vrstnega reda objave prispelih gradivo v sedmi številki Slamnika bo 8. maja 2009 ob 12.30. uri v konferenčni sobi Občine Domžale.
V skladu z 22. členom Odloka bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo s sklepom določen brezplačni prostor - s pogojem plačila v višini, kot ga jo določa Sklepom o spremembi cenika oglasov, reklam, objav in obvestil javnega glasila »Slamnik« (Ur. vestnik Občine Domžale 02/08). Uredništvo si glede na številčnost kandidatnih list za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament pridržuje pravico zmanjšati obseg predstavitvenih gradiv - po pogovoru in dogovoru s predlagatelji predstavitvenih gradiv.
Tina Železnik
INTERVJU
stran
4
Špela Grošelj
Radijska sanjska ženska
Glasbena kariera
Glasbeno kariero ste začeli že kot zelo mladi?
Glasbeno kariero sem res začela relativno mlada, stara sem bila namreč 17 let. Spomnim se, da sem se že takrat zavedala, da bo vstop v skupino Foxy Teens velika odgovornost, in preden sem se dokončno odločila, sem skoraj cel mesec na tehtnico postavljala pluse in minuse show biznisa. Dejstvo je, da sem rada pela že od malih nog in postati pevka so bile moje otroške sanje, po drugi strani pa sem vedela, da bo zaradi udejstvovanja v skupini odpadel maturantski izlet, marsikatera roj-stnodnevna zabava in da bom imela manj časa za svojega takratnega fanta. Danes sem presrečna, da sem stopila na glasbeno pot, saj sedaj res živim svoje sanje.
Kako danes gledate na tri Foxy Teens?
V	dveh letih, kolikor sem bila dejavna v zasedbi FT, sem doživela veliko lepega, še danes imam na to obdobje zares lepe spomine. Takratni manager skupine Miki Šarac je še danes moj »ata« in velikokrat se dobiva na kosilu in obujava spomine na nore dogodivščine tistih časov. Je pa danes FT popolnoma druga zgodba. Sestavljajo jo tri nova dekleta in lahko rečem, da svoje »delo« opravljajo odlično! Nika me velikokrat spominja name, Miki pravi,da ima tudi podobno barvo glasu, kot sem jo imela jaz takrat ©.
Prestop v novo glasbeno zvrst je prav gotovo predstavljal tveganje. Kako ste takrat gledali na to in kako danes?
Res sem veliko tvegala, saj sem bila v tistem obdobju, ko sem se obremenjevala z mnenjem drugih in preskok iz čistega popa v narodnozabavno glasbo je bil sunkovit in riskanten. Ampak začetni dvomi so se razblinili takoj po odzivu moje mame, ko je prvič slišala demo posnetek naše zmagovite Brizgalna brizga. Rekla mi je: »To je to, če ne boš probala, ne boš nikoli vedela, kaj bi lahko bilo.« In sem poskusila. In danes sem tu, za kar mi ni nikoli žal.
Ali lahko torej v prihodnosti pričakujemo še prestop v kakšno drugo glasbeno zvrst?
Ne upam napovedovati prihodnosti, zato ne bom ničesar z z zagotovo-stjo trdila. Glede na to, da sem še zelo mlada, mislim, da me na moji glasbeni poti čaka še marsikaj. Zagotovo pa lahko trdim, da se heavy metala ne bom nikoli lotila, ker mi pač ne ugaja. Jaz sem zabavljač po duši in uživam ob izvajanju zabavne glasbe.
Kako ste gledali na izstop Špelce iz skupine?
Takrat me je njen odhod zelo prizadel, vendar pa danes vem, da se vsaka stvar zgodi z razlogom. Trenutna zasedba je najboljša možna, ker je skupek naših karakterjev tisto, kar funkcionira. Dva kolerika + dva fle-gmatika je pravo ravnovesje ©.
Kljub spremembam, da danes lahko poslušalci in gledalci ocenimo, da delujete kot celota?
Definitivno. Če ne bi delovali kot celota, bi band že razpadel, saj skupaj preživimo veliko časa in takšni ali drugačni konflikti bi se poznali na našem delu. Ne rečem, da se nikoli ne sporečemo, ponavadi se zapneva z Janijem, vendar pa so to konflikti »zdrave« narave, ki pripomorejo do boljše komunikacije in napredka.
Zanimajo me še vaši nastopi na tujih trgih, veliko se govori o nemškem trgu?
V	aprilu bo izšla »teeežkooo« pričakovana nemška plošča, ki bo di-stribuirana v vse nemško govoreče dežele. Nekaj nastopov v Nemčiji in Švici smo že imeli, vendar pa nas »tisto pravo« še čaka. Maja bomo začeli s promocijo plošče v tujini in potem počakali na odzive. Plošča je odlična, je skupek naših obeh slovenskih plošč, le da je v nemškem
jeziku. In glede na to, da imajo naši sosedje podoben okus za glasbo, verjamem, da nam bo uspelo.
Kako uspete uskladiti vse te obveznosti?
Obveznosti je ravno prav ©. Sedaj smo že peto leto na sceni in smo se že navadili usklajevati vse obveznosti. Poleg tega smo štirje in si stvari delimo. Tista »gužva« izpred petih let je minila in sedaj imam čas tudi za študij multimedijev, s katerim začnem oktobra.
Bo med njimi kaj prostora za Žiga?
Z Žigom bova definitivno ostala prijatelja, tudi če med nama ne bo preskočila iskra. Fant je res vredu, prijazen, lepo vzgojen, z njim se lahko pogovarjam o marsičem in zagotovo bova ohranila stike in morda bila celo zelo dobra prijatelja.
Osvoji srce Špele Grošelj
Prvi radijski show je bil v javnosti zelo odmeven. Kdo vas je spodbudil, da ste se ga udeležili?
Pečo mi je reality show omenil že leta 2008, vendar sem bila odločno proti, saj so se mi zdeli dosedanji TV-reality showi povsem odveč. Motilo me je, ker so se bili člani v tovrstnih šovih za denar spustiti preko mej okusa.
Lani novembra me je Pečo vprašal, če bi se pa tokrat morda odločila za sodelovanje in spet sem najprej rekla ne. Potem pa so mi projekt predstavili in mi povedali, kako bodo stvari potekale. Videla sem, da je stvar dobro zastavljena, in se odločila, da bom sodelovala. In zelo sem vesela, da sem se odločila za to.
Kako ste pred tem spoznali svoje partnerje?
Zelo različno. Dva od mojih nekdanjih sem spoznala v šoli, zadnjega pa na fitnessu © .
En izmed sočnih naslovov, ki mi je ostal v spominu, je bil »Ne verjamem v seks za eno noč«. Kakšen je vaš pogled na dobro razmerje oziroma kakšno mora biti, da ga sami ocenite kot dobro? Velikokrat sem že povedala, da meni osebno seks v zvezi ne pomeni nič, če ostale stvari ne »štimajo«. Do sedaj sem imela eno razmerje, za katerega lahko rečem, da je bilo zelo dobro. Pomembno mi je, da imava s partnerjem skupne interese, da se lahko non stop pogovarjava, tudi ko pridem ob 6 uri zjutraj z nastopa, da je zanesljiv in da se ob njem zabavam. Smisel za humor mi je zelo pomemben. Je kot nek pokazatelj osebnega intelekta. In seveda je najbolj pomembno, da mi diši. Pa ne govorim o parfumu, ampak o vonju njegove kože. Če vse to »štima«, potem je dober seks samo še češnja na smetani. Če pa je dober samo sex in ostalega ni ... potem sem rajši sama.
Kako gledate na udeležence sho-wa?
Ve č ali manj so bili vsi zelo prijetni fantje in sem vesela, da sem jih lahko spoznala. Zanimivo je imeti na kupu 13 različnih karakterjev in prav vsak ima nekaj, kar ga loči od ostalih. Mislim, da bom z večino ostala v stiku, ker smo se res »poštekali«.
Žiga ste izbrali, kljub temu, da ste ga že enkrat izločili. To pomeni, da ima tudi kakšen izmed zavrnjenih še možnost?
Žiga sem spoznala januarja, ko sem v Atlantisu, kjer dela, snemala gradivo za Hitovo spletno stran. On je bil tisti dan zadolžen, da »skrbi« za nas. Pa smo mu v šali rekli, naj se prijavi. In se je res. V resnici je zelo zgovoren in prijeten fant, v showu pa je bil popolnoma drugačen. Verjetno je bil zaradi kamer in mikrofona zadržan. In nekaj časa sem ga še pustila, da bi se malce sprostil, ampak ker se ni, sem ga izločila. Sem bila pa prijetno presenečena, ko se je s televotingom vrnil v show. In takrat se je pokazal v svoji pravi luči.
Tiste tri finaliste, ki so me najbolj
prepričali, sem itak imela v finalu, ker sem jih tam želela imeti in zato ... bi težko rekla, da bi imel še kakšen od zavrnjenih še možnost. Potem verjetno ne bi bil zavrnjen ©.
Še povsem žensko vprašanje: kje ste izbrali obleko za zaključek showa. Je imela kakšno posebno »Marilyn Monroe« sporočilo?
Moja osebna stilistka Nina Šušnjara mi kreira vse obleke za prireditve. Za to »finalno« obleko si je najprej zamislila eno drugo barvo, jaz pa sem si želela biti »bela«, ker je to moja najljubša barva. Nisva pa nič ciljali na MM, je pa res, da blondin-ko v beli oblekici hitro povezujejo z njo ©.
V napovedanih spotih smo večkrat slišali, da iskrica z Žigom še ni preskočila. Obstaja možnost, da bo sčasoma?
Lahko rečem, da imava z Žigom res dober prijateljski odnos. Se razumeva, veliko pogovarjava, vendar pa zaenkrat nisva zaljubljena. Težko napovedujem prihodnost, zato bom tu previdno molčala, saj sem zareče-nega kruha že veliko pojedla ©.
To pomeni, da lahko v Las Vegasu pričakujemo tudi poroko?
Poroka bi bila pa tudi v primeru, da bi bila res zaljubljena, zelo prenagla odločitev. Sem zelo ziheraško dekle
in tako hitro zagotovo ne bi skočila v zakonski jarem ©.
Kako ocenjujete sodelovanje z Radiem Hit?
Ekipa radia Hit je zelo profesionalna in korektna. Poznamo se že od prej, ampak smo se v teh 3 mesecih še bolj zbližali, sploh s Špelo Močnik, ki mi je bila prej znanka, danes pa lahko rečem, da sva v prijateljskem odnosu. Res je zelo fajn punca in velikokrat opažam, da sva si karakter-no podobni v določenih točkah.
To pomeni, da ste, v primeru, da iskrica ne bo preskočila, pripravljeni ta show ponoviti?
Haha, ne, ne potem ne bi bilo več tako zanimivo ©.
Razno
Kako se človek navadi na nenehno pozornost v medijih? Meni je najbolj v spominu ostala naslovnica Cosmopolitana, je bilo pa tudi kar nekaj negativnih zgodb. Kako gledate nanje? Zavedam se, da tako, kot v življenju, na splošno ni vedno vse lepo, tudi v našem poslu nastajajo lepe kot tudi manj lepe zgodbe. Na slednje sem se sčasoma navadila, bi pa lagala, če bi trdila, da me ne ganejo. Še vedno se zgodi, da me
kdaj kakšna stvar spravi v slabo voljo, vendar pa to sprejemam kot del mojega posla in poskušam iz tega povleči vsaj nekaj dobrega, čeprav ne gre vedno.
Spremljala sem vas tudi v TV-oddaji Piramida, kjer vas je napovedovalka vprašala, koliko zaslužite in zakaj nimate boljšega avtomobila. Odgovor je bil, da ste si raje kupili stanovanje. Lahko rečemo, da je kljub medijski izpostavljenosti in vsem možnostim, ki iz tega izhajajo, za vas, bolj kot velike jahte in hitri avtomobili, pomemben »varen pristan«?
Svoje otroštvo sem preživela samo z mamo, ki je bila vedno na realnih tleh. Spomnim se je, ko mi je govorila, da je najbolj pomembna streha nad glavo in ljubezen bližnjih. In nikoli nisem imela želje po »hudih« avtomobilih, velikih jahtah ... Sem si pa želela imeti svoje stanovanje. Varčevati sem začela leta 2004, ko sem začela z Atomiki, in decembra 2006 mi je z očetovo pomočjo uspelo kupiti svoje stanovanje. Za to sem mu zelo hvaležna in danes uživam v svojem malem kraljestvu, ki mi poleg najboljše družine na svetu in pravih prijateljev (ki jih lahko pre-štejem na prste ene roke) pomeni vse na svetu.
Ste Domžalčanka, tu živite že od rojstva. Kako gledate na Domžale?
V Domžalah sem od svojega prvega leta, prej sva z mami stanovali v Ljubljani. Domžale so mi zelo ljube in zelo težko bi se preselila kam drugam. Na to mesto me veže veliko spominov in všeč mi je naša pozicija - nismo v prestolnici, kjer je vsak dan gužva na cesti, če pa si je zaželimo, imamo 10 minut vožnje do tja.
Se vam zdi, da ste se s predstavitvijo v radijskem showu bolj približali Domžalčankam in Domžal-čanom, glede na to, da so bile vaše predstavitev in nastopi prej bolj usmerjeni v Slovenijo in tujino? Ne vem ... nisem nikoli razmišljala o tem ... Vedno sem bila ponosna Domžalčanka in najljubši nastopi se dogajajo ravno doma, ker se ti zdi, da poznaš vse pod odrom, četudi jih ne ©.
Kaj bi spremenili v domžalski občini?
Mislim, da sem še premlada, da bi se ukvarjala s »problematiko« mesta. Za to so zadolženi drugi, jaz sem zaenkrat popolnoma zadovoljna.
Hvala za pogovor.
Tina Zeleznik
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Spoštovani občani in občanke,
glede na zaostrene gospodarske in socialne razmere ter naraščajočo brezposelnost, ki zahteva naše skupno pospešeno delovanje v programih pomoči, pričakujemo vaše sodelovanje. Verjemite, da bo vaša podpora in razumevanje skupne pomoči pri omilitvi stiske pomoči potrebnim tudi vaše zadovoljstvo.
Tako vas obveščamo, da ponovno odpiramo skladiščne prostore za rabljena oblačila in druge predmete v Domžalah, Ljubljanska cesta 36 (prostori v pritličju).
Skladišče bo za izdajo in sprejem odprto vsako sredo, od 10. do 12 ure, in od 14. do 16 ure.
Vse informacije dobite pri Branetu Kosmaču, tel. : 729 23 33, domzale.ozrk@rks.si ali, www.domzale.ozrk.si
Iskrena hvala za pomoč.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
obvešča, da bo v maju v Domžalskem domu
krvodajalska akcija.
Pridružite se plemenitim ljudem, ki s svojo krvjo pomagajo vsem, ki jo potrebujejo.
Rdeči križ Slovenije in Območno združenje Rdečega križa Domžale vabita k sodelovanju v humanitarni akciji
Lepo je deliti
V Sloveniji znamo deliti z ljudmi, ki imajo manj. Med nami je kar 132.000 družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč. Zato želimo v okviru letošnje akcije LEPO JE DELITI zbrati čim več sredstev za nakup dodatnih prehranskih paketov. Vabimo vas, da podprete akcijo Rdečega križa Lepo je deliti in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski. Že s prispevkom 15 evrov boste omogočili nakup enega prehranskega paketa.
Svoj prispevek lahko nakažete:
s plačilnim nalogom BN 02, ki ga boste prejeli po pošti; preko spletnega nakazila s plačilnim nalogom BN 02, na račun 03100 - 1111112208, sklic oziroma referenca 11 - 989916
ter preko SMS-sa z besedo SKUPAJ na 1919; ali prek spletne strani, kjer vpišete svoje podatke in poslali vam bomo plačilni nalog.
Pošta Slovenije in banke ne bodo zaračunavale provizije. Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili.
Rdeči križ Slovenije
Območno združenje Rdečega križa Domžale
3. mednarodni festival gorniškega filma v Ljubljani in Domžalah
Nagrada mesta Domžale filmu Neznana Antarktika
(nadaljevanje s strani 1)
Seveda pa gledalci v polni Linhartovi dvorani še nismo vedeli, da ob filmih Tom et je ris, v katerem smo lahko občudovali navdušeni vrhunski plezalki in prijateljici Slovenko Martino Čufar in Katalonko Mariono Marti pri njunem plezanju na prelep kapnik v slikovitem kanjonu Verdon v Južni Franciji, ter slovenskem filmu Skrivnost, ki nas je vrnil nekaj desetletij nazaj v slovensko zgodovino, gledamo kasnejšega zmagovalca med filmi o gorski kulturi in naravi. Film Potovanje rdečega hladilnika je s preprosto in pretresljivo pripovedjo o usodi mladih nosačev, o njiho-
vem načinu življenja, pa tudi sanjah, željah, težavah in vsakdanjih pripetljajih, pretresel prav vse.
Na ogled kar 35 filmov iz 17 držav
Festival se je sicer pričel z novinarsko konferenco, kjer je direktor Silvo Karo v Kinoteki predstavil program festivala - tako na področju filma kot spremljajočih dejavnosti, novinarji pa smo se lahko pogovorili tudi z glavno junakinjo filma Chalk&Chocolate, vrhunsko plezalko Natalijo Gros. Avtor filma Jure Breceljnik je za zgoščen in učinkovit prikaz dela, vzponov in padcev plezalke prejel
Društvo za gorsko kulturo Domžale skupaj z Občino Domžale ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale
vabi na
ogled najboljših in nagrajenih filmov 3. mednarodnega festivala gorskih filmov
v sredo, 15. aprila 2009,
v Kulturni dom Franca Bernika Domžale,
ob 18. uri
Skrivnost, Slovenija, retrospektiva, film iz leta 1959 Karavana sanj, Poljska, 2007 Če ne padeš ..., Velika Britanija, 2008
ob 20. uri
Plezanje do skrajnih meja, Velika Britanija, 2008 Chalk&Chocolate, Slovenija, 2008
Dobrodošli!
SERVIS \|f BIT/ trgovina
TEAM
VEIT TEAM d.o.o., Čufarjeva ulica 24, Vir pri Domžalah, t. 724 65 55
Dnevi spomladanskih ugodnosti
Posebne vroče cene za vozila Fiat, Lancia, Alfa Romeo in Fiat Professional NIŽJE TUDI DO 7.000 EUR
Grande Punto - z novo bogato opremo "FUN"
Posebni plačilni pogoji z novo nižjo obrestno mero in daljšo dobo odplačila
[Petek?17/in"sobota; 18: vabljeni v salon med 8. in 24. uro
Vse obiskovalce, ki nas obiščejo do 24. ure, čaka presenečenje
nagrado mednarodne strokovne žirije za najboljši plezalni film, kot najboljšega pa ga je ocenilo tudi občinstvo.
Prvi dan so si obiskovalci v Kinoteki lahko ogledali tudi nekatere filme s 1. in 2. filmskega festivala, nato pa so sledili letošnji filmi, vsak zase enkraten, pa naj je šlo za filme s področja alpinizma, plezanja, gora, športa in avanture ali pa gorske narave in kulture, v ta področja so bili namreč filmi tudi razdeljeni. Vsak zase so navduševali gledalce, ki jim je zastajal dih ob pravih plezalnih vragolijah, ki so si ob pogledu na gorsko naravo in kulturo obljubljali, da bodo to naravo letos čim večkrat obiskali ali se le nasmihali ob slovenski Skrivnosti, ki je v nekaterih delčkih spominjala na probleme, s katerimi se spopadamo tudi danes. Strokovna žirija in številni obiskovalci, ki jih je bilo letos zares veliko, so se odločili, da ob že imenovanih filmih Potovanje rdečega hladilnika in Chalk&Chocolate nagradijo še naslednje filme.
Neznani Antarktiki velika nagrada mesta Domžale
Veliko nagrado mesta Domžale je za vsebinsko in tehnično popolnost ter etično sporočilo dobil slovaški film Neznana Antarktika, film o pogumnih slovaških pustolovcih, ki so se odločili, da prehodijo najhladnejši kontinent na svetu z njegovega roba do najvišje točke.
V kategoriji kratki gorniški film je strokovna komisija nagradila britanski film Če ne padeš, ki predstavlja kanadskega plezalca Sonnija Trotterja in njegovo prvo ponovitev smeri Rhapsody na Škotskem; za najboljši film o gorah, športu in avanturi je bil proglašen švedsko-indijski film Tanek led, ki govori o trnovi poti žensk v indijski Himalaji, ki bi rade igrale hokej na ledu; najboljši alpinistični film Karavana sanj pa govori o usodi alpinistke Wande Rutkiewicz. Planinska zveza Slovenije je kot najboljši alpinistično-plezalni dosežek izbrala film Ercho Wall, ki je celostna predstavitev pristopa k plezanju in hkrati predstavitev čistega načina plezanja s sprotnim nameščanjem varovanja brez odvečne opreme in posegov v naravo stene. Še ena nagrada je odšla v Veliko Britanijo, in sicer za film Plezanje od skrajnih meja, ki predstavlja mladega nadarjenega plezalca in njegov odnos do staršev.
Vrsta kvalitetnih predavanj
Ljubitelji alpinizma, plezanja, gora, športa in avanture ali pa le gorske narave in kulture so ob gledanju filmov z vseh teh področij lahko prisluhnili vrsti kvalitetnih
predavanj. Jože Andrej Mihelič je tako predstavil Triglavski narodni park, Simon Čopi je s številnimi obiskovalci delil spomine na prečenje Alp z jadralnim padalom, zanimivo pa je bilo tudi predavanje Roka Blagusa Vzponi in padci. Dave MacLeod je v Cankarjevem domu predaval na temo Varno je tvegano, predavanje Andreja Štremflja - Everest po Zahodnem grebenu leta 1979 pa je bilo del spominov o uspešnih vzponih slovenskih alpinistov v Himalaji. Obiskovalci so lahko prisluhnili Stefanu Glowaczu in njegovemu predavanju Na koncu sveta, zanimivo pa je bilo tudi pripovedovanje Rada Kočevarja o Čopovem stebru leta 48 v osmih urah.
Spomini, spomini
Poseben del festivala je bil namenjen 30-letnici začetka delovanja slovenske šole za nepalske gorske vodnike; v tem okviru so pripravili okroglo mizo, zavrteli so arhivske filme o nastanku in delovanju šole, pripravili pa so tudi razstavo. Vse to v spomin na Aleša Kunaverja, vodja šestih himalajskih odprav in sodelavcev, ki so v Manangu zgradili alpinistično šolo, ki slovenskim alpinistom še vedno prinaša velik mednarodni ugled, v doline pod himalajskimi gorami pa lepše življenje. Še zadnja od številnih aktivnosti je bil večer o izidu knjige Frančka Kneza: Ožarjeni kamen, predstavili pa so tudi knjigo Nevarna igra, avtorja Paula Pritcharda. Na vrsti je 4. mednarodni festival gorskega filma
Na zaključnem večeru je nagrado mesta Domžale podelil župan Toni Dragar in se med drugim iskreno zahvalil organizatorjem, ki so omogočili, »da smo skupaj, čeprav le preko filmskega platna in predavanj, obiskovali gorstva in občudovali uspehe najboljših alpinistov s celega sveta, med njimi smo bili posebej ponosni na slovenske. Posebej se zahvaljujem našemu Silvu Karu ter njegovi ekipi. Želim si, da uspešno organizirate festivale gor-niškega filma tudi v prihodnje. Mi bomo zraven.« Zato nasvidenje na 4. mednarodnem festivalu gorskega filma v letu 2009 in iskrene čestitke Silvu Karu ter vsem sodelavcem.
Povabilo
Vsi, ki še niste videli najboljših nagrajenih filmov letošnjega 3. mednarodnega festivala gorskih filmov, pridite v sredo, 15. aprila, v Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale. Ne bo vam žal!
Vera Vojska
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: p on. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Program prireditev ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale
četrtek, 9. april, ob 19. uri - Galerija Domžale
ODPRTJE RAZSTAVE MARIJE MOJCE VILAR POKLON VODI
Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sreda, 15. april, ob 18. in 20. uri -Kulturni dom Franca Bernika Domžale ZMAGOVALNI FILMI 3. MEDNARODNEGA FESTIVALA GORNIŠKEGA FILMA
Organizator: Društvo za gorsko kulturo Domžale
četrtek, 16. april, ob 16. uri - Domžale, Vodovodna cesta 21 ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA DOMU HERMANA IN MARIJE BREZNIK - ZA SODELOVANJE PRI HRANJENJU OROŽJA IN STRELIVA V ČASU VOJNE ZA SLOVENIJO
Organizator: Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana -Odbor Domžale
četrtek, 16. april, ob 18. uri - Galerija Domžale
VODENJE PO RAZSTAVI MARIJE MOJCE VILAR POKLON VODI
Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
četrtek, 16. april, ob 20. uri -Kulturni dom Franca Bernika Domžale SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE
V	LETU 2009
Organizator: Občinski svet Občine Domžale in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale
petek, 17. april, ob 17. uri -Kulturni dom Franca Bernika Domžale
OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Domžale
sobota, 18. april, ob 7. uri -
Restavracija Šport park Domžale (nekdanji Repovž) TRADICIONALNI TURNIR SLOVENSKIH PARAPLEGIKOV
V	KEGLJANJU ZA POKAL DOMŽAL 2009
Organizator: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine
sobota, 18. april, ob 17. uri - Dom krajanov Žeje SLOVESNOST OB 90-LETNICI DRUŠTVA
Organizator: Čebelarsko društvo Domžale
sobota, 18. april, ob 18. uri - KD Franca Bernika Domžale SERGE LOPEZ TRIO - KONCERT FLAMENKA
Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
nedelja, 19. april, ob 10. uri - silos Žita Vir MEDNARODNO TEKMOVANJE V ŽIMARJENJU 2009
Organizator: Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale
nedelja, 19. april, ob 10. uri - začetek TRIM STEZE Šumberk PRVENSTVO SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH ZA ŠTAFETE TER TEK POSAMEZNIKOV
Organizatorja: Atletski klub Domžale in Športno društvo TVD Partizan Domžale
torek, 21. april, od 15.30 do 17. ure - park ob občinski stavbi USTVARJALNOST OSNOVNOŠOLCEV
Organizatorji: Občina Domžale in osnovne šole
torek, 21. april, ob 17. uri - KD Franca Bernika Domžale -poročna dvorana
SLOVESEN PODPIS ZAOBLJUBE ŽUPANA OB VSTOPU OBČINE DOMŽALE V MREŽO OTROKOM PRIJAZNIH UNICEF-OVIH MEST
Organizatorji: Občina Domžale, osnovne šole in glasbena šola
21. do 23. april - Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Knjižnica Domžale, Kinodvor, Slovenska kinoteka 2. FILMSKI FESTIVAL TOGETHERNESS
Organizator: Muzejsko društvo Domžale
sreda, 22. april, ob 20. uri - KD Franca Bernika Domžale CLAVIMERATA - KONCERT
Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
petek, 24. april, ob 17. uri - Atletski stadion Domžale MEDKLUBSKI ATLETSKI MITING DOMŽALE OPEN 2009
Organizator: Atletski klub Domžale
sobota, 25. april, ob 10. uri - Športni park Domžale KOLESARJENJE PO KRAJIH UPRAVNE ENOTE DOMŽALE
Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale
nedelja, 26. april, ob 9. uri - Športni park Ihan - balinišče TRADICIONALNI MEDOBČINSKI BALINARSKI TURNIR
Organizator: Balinarski klub Tabor Ihan
ponedeljek, 27. april, ob 8. uri - Gradiško jezero TEKMOVANJE V LOVU NA KRAPA S PLOVCEM
Organizator: Ribiška družina Bistrica Domžale
ponedeljek, 27. april, ob 15. uri - Dom krajanov Žeje OSREDNJA OBČINSKA SLOVESNOST OB 27. APRILU -DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU
Organizatorja: Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale
četrtek, 30. april, ob 20. uri - Pokrito balinišče na Količevem TRADICIONALNO PRVOMAJSKO KRESOVANJE
Organizator: Balinarski športni klub Budničar Količevo
petek, 8. maj, ob 20. uri - Osnovna šola Domžale SLAVNOSTNI KONCERT OB 30-LETNICI USTANOVITVE ZBORA
Organizator: Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale
Iskrene čestitke ob prazniku in dobrodošli na vseh prireditvah!
Toni Dragar, župan Občine Domžale
IZ NAŠIH DRUŠTEV
Pogovor z Janezom Breceljnikom - dobitnikom priznanja za življenjsko delo na področju zaščite
Gasilstvo in civilna zaščita sta zelo dobro organizirani
stran 6
Društvo podeželskih žena Domžale
Mnogo več
kot le redni občni zbor
Kot smo že pisali, je ob 1. marcu
-	svetovnem dnevu civilne zaščite, Janez Breceljnik, prejel priznanja za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja. Odločila sem se, da ga povprašam o njegovem življenju, predvsem pa o delu, za katerega je dobil visoko odlikovanje. Najprej sem želela izvedeti nekaj o njegovi življenjski poti. Preberite, kaj je povedal.
Rojen sem leta 1949 v Preserjah, v kmečki družini z dvema otrokoma. Otroštvo je bilo delovno, a prijetno. Po končani osnovni šoli v Radomljah sem obiskoval poklicno šolo ter se izučil za strojnega ključavničarja - kurjača, nato postal poklicni gasilec, se 1963. leta zaposlil v LIP Radomlje ter tam preživel celo delovno dobo. Prehodil sem pot od vzdrževalca do poklicnega gasilca, vodje gasilske službe ter pred upokojitvijo v letu 2008 opravljal dolžnost referenta za požarno varnost ter hkrati več let opravljal funkcijo predsednika sindikata. Vmes je bilo veliko izobraževanja ob delu, številni seminarji in tečaji ter druge oblike usposabljanja. Z ženo Nušo prebivava v Preserjah. Imava hčerki Anito in Janjo ter petmesečno vnukinjo Nežo. Vsa moja življenjska pot je tesno prepletena z gasilstvom ter področjem civilne zaščite in reševanja, četrto mandatno obdobje pa sem tudi član Sveta Krajevne skupnosti Preserje.
To zanesljivo pomeni, da si se zelo zgodaj vključil v gasilsko organizacijo?
Čeprav nisem iz gasilske družine, sem, podobno kot veliko tedanjih otrok, postal član pionirske desetine PGD Homec, šest let pridobival prva znanja, hodil na tekmovanja in imel veliko prijateljev. Prihod v LIP Radomlje v letu 1963je pomenil vključitev v gasilsko društvo, poroka z ženo Nušo, po kateri sva nekaj časa živela pri njenih starših v Dobu, pa leta 1973 vključitev v PGD Dob. Z gasilstvom sem se v Lipu srečal že kot vajenec, ko sva z mojstrom Petrom Lipovškom preverjala stanje in opremo na tem področju. Rad se spominjam leta 1976, ki je pravzaprav odločilno za mojo gasilsko »kariero«, v kateri sem več let opravljal tudi funkcijo poveljnika PIGD Lip. Tedaj smo namreč jaz, Ciril Zu-panc iz tedanje Papirnice Količevo, Anton Slapar iz Heliosa in Marjan Koncilija iz Leka odšli na usposabljanje v gasilsko brigado Ljubljana. Novo pridobljena strokovna znanja smo koristili za povečano skrb za preventivo pred požari in operativo
-	tako v podjetjih, kjer smo bili zaposleni, kot v prostovoljnih društvih na terenu ter tedaj skupaj naredili res velik korak na nivoju Gasilske zveze Domžale.
Balinarski športni klub Budničar Količevo, za katerim je že več kot tri desetletja uspešnega dela, je februarja pripravil občni zbor, na katerem so pregledali delo v letu 2009 ter se dogovorili, kakšne bodo njihove aktivnosti v letu 2009. Občnega zbora se je udeležil tudi podpredsednik Sveta KS Vir, Aleš Tekavec.
V uvodnem nagovoru je predsednik kluba Milan Skočaj poudaril, da je vesel, da leto 2008 oceni kot zelo
Kmalu si se vključil tudi v vodstvo gasilske organizacije v občini?
Do leta 1970 sem bil v poveljstvu GZ Domžale, v letu 1974 pa sem postal najprej poveljnik industrijskih enot, kasneje namestnik poveljnika, v obdobju 1984 - 2008 sem v Gasilski zvezi Domžale opravljal funkcijo poveljnika, vseskozi pa bil tudi član vodstva zveze in poveljstva regije Ljubljana III. Najprej je bilo v zvezi 36 društev, po delitvi Občine Domžale je ostalo 14 PGD, tri PIGD ter Center požarne varnosti Domžale. Vsi skupaj odlično delajo, sodelujejo in si pomagajo. Po razdelitvi nekdanje občine smo zelo dobro organizirani tudi na regijskem področju in uspešno sodelujemo s sosednjimi GZ. V zahvalo mi je, da sem po zaklju-čitvi dolgoletnega vodenja operative v letu 2008 postal častni poveljnik zveze GZ Domžale, in v veselje mi je, da še vedno ostajam v poveljstvu in organih GZ, s svojimi izkušnjami in znanjem pa še vedno prisostvujem tudi kot inštruktor in sodnik na vseh nivojih gasilskih dejavnosti.
Član Prostovoljnega gasilskega društva Dob si od leta 1973.
Kot sem že povedal, sem se v PGD Dob, kjer sem član vodstva, vključil po poroki, ko sva z ženo Nušo nekaj časa živela v Dobu. Vzrok je bil tudi v številnih prijateljih, s katerimi se še danes dobro razumemo in skupaj prispevamo k uspešnosti društva, ki je zelo dobro organizirano, usposobljeno in hkrati tudi zelo uspešno na tekmovalnem področju. Ekipe so se že večkrat udeležile gasilskih olimpiad, ki so dosegle odlične uspehe in rezultate, in tako ne samo predstavljale svoje društvo, temveč GZ Domžale in Slovenijo. Močno jim želim, da jim bo to uspelo tudi letos. Društvo ima v svoji sredini tudi največ poklicnih gasilcev.
Prijateljstvo v gasilski organizaciji je zelo pomembno?
Res je, saj me je prav prijateljstvo pripeljalo v gasilske vrste, v katerih imam tudi danes veliko prijateljev. Ob že omenjenih treh, Cirilom Zu-pancem, Marjanom Koncilijo in žal že pokojnim Antonom Slaparjem, s katerimi smo na začetku skupaj pridobivali nova znanja, se rad spominjam sodelovanja s prijatelji Tonkom Pestotnikom in Francem Blejcem ter Alojzem Škerjancem, ki je žal že pokojni. Ne smem pa prezreti gasilskega prijatelja, častnega predsednika Marjana Sla-tnarja, s katerim sva skupaj dolga leta vodila GZ Domžale. Veliko gasilskih prijateljev, s katerimi smo skupaj sodelovali na izobraževanjih, raznih tekmovanjih in
uspešno, in ponosen na vse uspehe. Iskreno se je zahvalil prav vsem, ki so v letu 2008 kakorkoli pomagali. Na uspešno delo društva po njegovem kaže tudi velika udeležba na občnem zboru, ki se ga je od 90 članov udeležilo več kot dve tretjini, še posebej pa je pohvalil odločitev, da se na občnem zboru spomni vseh jubilantov. Prisotni so prisluhnili tudi poročilom tajnika Stanislava Žavbija, st., blagajnika Staneta Žav-bija, ml., vodji ekipe Jakobu Zano-škarju ter predsedniku disciplinske
kongresih, imam po celi Sloveniji in se vedno radi srečamo. Omenim naj še dolgoletno pobratenje GZ Domžale z GZ Koprivnica, s katerimi odlično sodelujemo in smo postali pravi gasilski prijatelji.
Kateri spomini na gasilstvo so najprijetnejši?
Veliko jih je, preveč, da bi naštel vse, pa vendar sem najbolj vesel, ker ugotavljam, da ob številnih intervencijah in posredovanjih v požarih nikoli ni bilo smrtnih žrtev in večjih poškodb gasilcev, tudi na drugih področjih civilne zaščite in reševanje ne. Omenil pa bi olimpiado v Berlinu 1993. leta, na kateri smo Slovenijo zastopali kar s petimi društvi iz občine Domžale in pri tem dosegli dobre rezultate. Hkrati pa se ob tem vedno spomnim na tragični dogodek enega od tekmovanj, kjer je umrl moj prijatelj Staš Lebar iz Moravč, ki se ga vsako leto spominjamo na spominskem tekmovanju v Moravčah.
Kakšen mora biti po tvojem mnenju gasilec?
Korajžen, zdrav, strokovno usposobljen, pripravljen vedno pomagati ob nesreči, dober prijatelj, sploh plemenit človek in lahko rečem, da so taki vsi naši gasilci.
Smo na tem področju dobro organizirani?
Odlično, tako na strokovnem, organizacijskem in izobraževalnem področju. Vsako društvo zase veliko prispeva k preventivi, pa naj bo to z aktivnostmi v mesecih požarne varnosti, z vodenjem krožka Mladi gasilec na osnovnih šolah ali različnimi operativnimi vajami, tekmovanji in srečanji. Ponosen sem na sodelovanje društev, predvsem pa na delo z mladino, ki je temelj bodočega gasilstva. Veseli me tudi razmišljanje o uvrstitvi gasilstva v okviru zaščite in reševanja kot izbirnega predmeta v osnovne šole.
komisije Branku Magerleju. V letu 2008 je bil največji uspeh četrto mesto v 1. državni ligi. Za ekipo so tekmovali: Uroš Markič, Brane Magerl, Matjaž Muhič, Cveto Lanišek, Darko Svetlin, Domen Grašič, Andrej Švigelj, Uroš Fister, Aleš Žav-bi, Stane Žavbi, ml., kot kapetan in trener ekipe, ter vodja ekipe Jakob
S svojimi organizacijskimi sposobnostmi in bogatimi izkušnjami pri varovanju pred požari ter pri pomoči v drugih naravnih nesrečah si v zadnjih desetletjih pomembno prispeval k primerni organiziranosti zaščitno-reševal-nega sistema ter pustil neizbrisen pečat posebej na področju gasilstva. Morda nekaj besed o civilni zaščiti.
Na kratko bi rekel, da smo bili vseskozi odličen tim, ki je skrbel in seveda še skrbi, da se ljudje počutijo varne, ker vedo, da je to področje dobro organizirano in strokovno pripravljeno za posege na katerokoli področje. Rad se spominjam sodelovanja s Francem Anžinom, bivšim poveljnikom Štaba civilne zaščite, in strokovnim sodelavcem Petrom Gubancem ter drugimi dolžnostni-mi enotami, ki so organizirane v štabu CZ Domžale.
Za svoje predano delo si prejel kar nekaj odlikovanj.
Res je, prejel sem vrsto priznanj od društva do zveze, pa tudi od prijateljskih društev iz Koprivnice in Hagenbrunna, za moje delo so se mi s priznanji oddolžili v regiji Ljubljana III, za življenjsko delo na področju gasilstva sem prejel kipec gasilca Gasilske zveze Slovenije, prejel sem tudi občinsko priznanje. Priznanja za delo na področju zaščite pa sem posebej vesel in mi pomeni, da sem v življenju dobro delal na področju varovanja ljudi in njihovega premoženja. Rad bi poudaril, da je prejeta plaketa CZ RS priznanje ne samo meni, ampak vsem članom štaba CZ Domžale in gasilcem. Največje priznanje zame pa je prijateljstvo in dobri odnosi na področju zaščite in reševanja. Sicer pa imam čin višjega gasilskega častnika 2. stopnje. Kot predsednik sindikata v Lip Radomlje sem prejel zlato plaketo svobodnih sindikatov.
Še kaj za konec?
Najprej bi se zahvalil vsem, ki so z menoj sodelovali in me podpirali v krepitvi požarne varnosti na območju občine. Še enkrat pohvala prav vsem, tudi županu Toniju Dragarju, ki se redno udeležuje vseh naših prireditev, hkrati pa občina dobro skrbi za to področje. Upam, da bo tako tudi v prihodnje, da bi, tako kot smo skupaj zagotovili denar za požarno lestev, ki je pomenila velik korak naprej, ter redne zdravstvene preglede operativnih gasilcev, našli tudi finančna sredstva za posodabljanje tehnične opreme, osebne zaščitne opreme ter gradnjo gasilskih domov.
Posebej si želim, da bi bilo prostovoljno delo gasilcev bolj cenjeno in da bi s preventivnimi dejavnostmi skupaj zagotovili dobro osveščenost vseh ljudi na tem področju. Seveda z dobrim dolgoletnim sodelovanjem s Centrom požarne varnosti Domžale, ki vestno opravlja 24-urno dežurno službo. Za konec naj le še dodam: V službi ljudstva na pomoč, varno dan in noč!
Hvala in še enkrat iskrene čestitke za visoko priznanje!
Vera Vojska
Zanoškar. Še posebej veseli so bili v klubu prvega mesta na mednarodnem turnirju Kristal Rogaška 2008 ter prepričljive zmage na tradicionalnem mednarodnem turnirju za pokal Občine Domžale. Robi Skok je ob tem osvojil tudi nagrado za najboljšega tekmovalca v bližanju, Brane Magerl pa je odnesel nagrado
25. marec je za Društvo podeželskih žena Domžale, ki ga vodi Julijana Černivec in je vanj vključenih več kot 105 članic, prav poseben dan, saj so se že pred leti odločile, da to zanje ni le materinski dan, temveč bo vselej dan, ko se bodo zbrale na rednem občnem zboru, ki pa je vedno nekaj več kot le občni zbor. Letos jim je srečanje popestril del družine Rada Smolnikarja, sicer predsednika domžalske SLS, saj je hči Ema zaigrala na harmoniko, oče Rado pa je ob prisrčnem pozdravu in čestitki prebral razmišljanja o materah, o besedah vseh besed -mama, ki so zasolzila marsikatero oko, še posebej pozorno pa so prisluhnile gospe Vlasti Nussdorfer, ki je spregovorila o medsebojnih odnosih, posebej pa o nasilju v družini.
Sicer pa lepo od začetka, saj se je srečanje začelo z občnim zborom, ki ga je vodila Ana Zobavnik, predsednica društva Julijana Černicev pa je podala poročilo o delu društva v letu 2009. Čeprav žene in dekleta na kmetijah podpirajo najmanj tri vogale, svoj prosti čas, kolikor ga pač je, izkoristijo za delo v društvu. Tako se vsak prvi četrtek dobivajo v Zlati kaplji ter se ob prijetnem druženju pogovarjajo o skupnem delu (Pridružite se jim, vesele vas bodo!), večkrat s svojimi pridelki in predvsem sladkimi izdelki sodelujejo na različnih sejmih, prisluhnile predavanju s področja zdravstva, lotile so se organizacije tečaja o znanju računalništva, ki ga bodo v letu 2009 nadgradile, veliko pa se jih je udeleževalo različnih strokovnih tečajev, ki se bodo tudi nadaljevali v letošnjem letu. Na tradicionalnem izletu so obiskale kmetijo in se učile modernega kmetijstva, zaploskale so gospe Ivanki Brodar, ki je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju osvojila dve zlati medalji, in povabile tudi druge, da se predstavijo s svojimi ustvarjalnimi izdelki. Največ jim pomenijo srečanja in izmenjava izkušenj. Podoben je tudi program dela v letu 2009, kjer se bodo lotile tudi oblikovanja predloga ene od svojih članic za Kmetico leta 2009, veliko
za najboljšega zbijalca balina. Posebej ponosni so bili na ekipo dečkov, ki so igrali v državni ligi, kjer igrajo res samo najboljše ekipe iz Slovenije. Grega Markič, Grega Dolenc, Blaž Cerar ter Rok Raj er so osvojili deseto mesto in lahko pričakujejo v prihodnjih letih še boljše uvrstitve. Med posamezniki je v okviru ljubljanske območne zveze Blaž Cerar osvojil odlično drugo mesto, Grega Markič je bil tretji, Grega Dolenc četrti. Blaž Ce-rar in Grega Markič sta se uvrstila na državno prvenstvo, kjer je bil Blaž peti, Grega pa sedmi. Balinar-ji veterani in veteranke so igrali v skupini B-veteranske lige kamni-ško-zasavske regije in zasedli tretje mesto. Med posebni aktivnostmi je treba omeniti še prijetno klubsko druženje ob zaključku sezone, prvomajsko kresovanje in uspešno balinanje v zimski TRIM ligi na pokritem balinišču v Dobu. V razpravi so člani in članice po-
skrbi pa bodo namenile tudi pridelavi zdrave hrane, saj se še kako zavedajo, kako pomembna je za našo skupno prihodnost. O njihovi pridnosti, njihovi vzorni organiziranosti, ki predstavlja temelj slovenstva, in prostovoljnem delu, s katerim so polepšale tudi občni zbor, za katerega so pripravile številne sladke dobrote, so govorile tudi gostje -od predstavnice Občine Domžale, sosednjih društev podeželskih žena do Marte Kos, predstavnice Kmetij skega zavoda Slovenije, in Zveze kmetic, ki je vedno dobrodošla med njimi, saj jim nikoli ne odreče pomoči.
Ko so zadovoljne in vesele, da je za njimi še eno uspešno leto v 35-letni zgodovini društva, ki jo nameravajo tudi slovesno obeležiti, sprejele vsa potrebna poročila, so pozorno prisluhnile predavateljici Vlasti Nu-sdorffer, ki je govorila o poslanstvu deklet in žena ter poudarila, da je največ vredno, če človek najde svoje poslanstvo, pa tudi - da človek ne sme le dajati, ampak tudi prejemati. Govorila je o nepravilni vzgoji v družini, o mladih, s katerimi se vedno splača delati, o tem, da na naravo ne moremo vedno vplivati, na medčloveške odnose pa vedno, pa tudi o svoji bitki za ljudi, za življenje za boljše medosebne odnose in povedala, da je svet lepši za vse, če znamo ceniti pozitivne vrednote, med katerimi je posebej opozorila na skromnost, strpnost, prijaznost, potrpežljivost in spoštovanje. Svoje prijetno predavanje je zaključila s prijazno prošnjo, da nikoli ne pozabimo, da je vse kar imamo, današnji dan, ki ga skušajmo preživeti z dobrimi in prijaznimi ljudmi, kakšne so tudi članice Društva podeželskih žena Domžale. Po prijetnem kosilu in rožici, ki jih je spomnila, da je 25. marec njihov dan, so se zadovoljne vrnile na svoje domove, kjer jih je najbrž kljub prazničnemu dnevu čakalo delo, ki ga opravljajo z veliko ljubeznijo in prepričanjem, da z njim na svojih kmetijah pomagajo vsem nam lepše in bolj zdravo živeti.
Hvala za prijeten materinski dan in nasvidenje 25. marca 2009!
Vera
hvali opravljeno delo, soglašali s programom aktivnosti za leto 2009, v katerem so vse tradicionalne prireditve in turnirji, pohvalili pa so tudi sponzorje: Elektroinstalacije Skočaj, Vodoterm Radomlje, Ha-bat, prevoz kurilnega olja, Gostišče Kovač, Bife Scena, Izolacije Kern, Renault Car Mengeš ter še posebej Občino Domžale in Krajevno skupnost Vir.
Občni zbor so zaključili s prijetnim druženjem, v katerem so bili posebne pozornosti deležni jubilanti, ki so jim podarili spominska darila. Med njimi je bil posebnega aplavza deležen Jože Vodlan, ki bo v letu 2010 praznoval 90. rojstni dan, iskrene čestitke pa so prejeli: Drago Mrdjenovič, Marjan Zanoškar, Alojz Košir, Albert Cerar, Peter Kališar, Jože Topolovec, Vencelj Vodnik in Alojz Prebil, ki v letu 2009 praznujejo 80 in več let. Čestitamo.
Vera
Občni zbor Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo
Uspešno 2008 za še uspešnejše 2009
stran
7
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Medobčinsko društvo invalidov Domžale
Tradicionalno srečanje prijateljev in znancev
»Spoštovani člani in članice Medobčinskega društva Domžale, dragi gostje, lepo pozdravljeni na tradicionalnem srečanju invalidov, na katerim vsako leto iščemo priložnost za prijetno druženje, hkrati pa tudi možnost, da širšo družbo opozorimo na naše probleme,« so bile uvodne besede Vide Perne, predsednice društva, na tradicionalnem srečanju članov in članic društva v Hali komunalnega centra Domžale. Pridružili so se jim tudi številni gostje, med njimi župan občine Domžale, Toni Dragar, župan Občine Mengeš, Franc Jerič, predstavniki drugih občin, Zdenka Ornik, podpredsednica Zveze delovnih invalidov RS, predstavniki drugih društev, ki so vsi po vrsti zaželeli Medobčinskemu društvu invalidov Domžale veliko uspehov.
Medobčinsko društvo invalidov sicer predstavlja največje in v nekaterih občinah tudi edino društvo, ki pokriva področje skrbi za invalide. Z delom, predlogi, pobudami in vztrajnostjo si vodstvo društva in posamezniki prizadevajo, da bi bilo varstvo invalidov pomembna vrednota in sestavina kvalitete življenja. S pridobitvijo primernih prostorov je društvo delovanje okrepilo, še bolj približalo članom, ki tako vedo, kam priti po pomoč. Posebno skrb namenjajo preventivnim programom na področju zdravstva in organizirani rekreaciji, saj se zavedajo, da je to za invalide še posebej pomembno.
Že desetletja imajo dobro organizirano mrežo poverjenikov, katerih skrb so vsi invalidi na »terenu«. Prav zaradi težjih časov, v katerih številne ure prostovoljnega dela niso
dovolj, skušajo svoje delo izboljšati s sodelovanjem z občinami in želijo več pomoči - predvsem finančne, saj je prav pomanjkanje finančnih sredstev največkrat krivo, da ne morejo uresničiti sicer zelo smelih programov, namenjenih pomoči vseh invalidom, posebej težkim. V prijetnem kulturnem programu, katerega je pričela godba na pihala Mengeš, so navdušili člani ansambla Veseljaki iz INCE Mengeš, pevec Nejc Lisjak, učenec OŠ Trzin, pevka Eva Černe in pevec Franci Pušnik, tudi sam invalid. Program je povezovala Maja Mušič, dru-
žabni del pa je popestril ansambel Javor. Blizu 700 obiskovalcev pa je s svojim nastopom navdušila tudi društvena skupina rekreativk.
Bila je res prijetna in lepa nedelja, ki je dokazala, da si invalidi srečanj in druženj veselijo. Uresničila se je želja, zapisana v povabilu, saj so vsi preživeli prijeten dan, zato se društvo iskreno zahvaljuje vsem donatorjem za prispevke, ter vsem, ki so tako ali drugače prispevali k uspešnemu srečanju.
V.
Tretja skupščina Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Bogat program delovanja tudi letos
25. marca so se na svoji tretji skupščini zbrali člani in članice Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale. Sprejeli so poročilo o vsebinskem in finančnem poslovanju v letu 2008, se dogovorili za program leta 2009 ter se v razpravi dotaknili tudi najaktualnejših tem.
Tretjo sejo skupščine, katere se je od 54 članov udeležilo 45, je pričela s pozdravom predsednica Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, Marija Majhenič, skupščino pa je vodil Vlado Cerar.
Predlagala je, da se prisotni z minuto molka poklonijo vsem članom in članicam organizacije, ki so umrli v letu 2008, kar so prisotni tudi storili. Posebej je izpostavila naslednje opravljene naloge: preimenovanje organizacije in opravljanje stalnih dejavnosti, povečevanje števila članov organizacije; jubileje: Kočevski zbor odposlancev, ustanovitev zveze borcev; opredeljevanje do kandidatov za volitve v Državni zbor RS; organizacijo spominskih slovesnosti in udeležbo na njih v občini in državi; skrb za spomenike in spominska obeležja, realizacijo programa na tem področju; zmanjševanje stroškov dejavnosti; delovanje pokrajinskega odbora; podelitev priznanj za delo v organizaciji; problematiko sofinanciranja organizacije. Ob koncu se je zahvalila vsem članom in članicam, še posebej predsednikom krajevnih organizacij in podpredsedniku, tov. Petru Jermanu, za izredno pomoč in sodelovanje.
Predsednica je predstavila tudi finančno poročilo za leto 2008, prisotni so prisluhnili poročilu Nadzornega odbora, nato pa soglasno sprejeli tudi program dela za leto 2009, v katerega so zapisali naslednje prioritete:
-	skrb za spomenike in spominska obeležja skupaj z Oddelkom za družbene dejavnosti Občine Domžale ter sodelovanje pri sprejemu Odloka o zaščiti spomenikov;
-	skrb za socialno in zdravstveno ogrožene člane in članice;
Območno združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale je na svoji 3. skupščini 25. marca 2009, v zvezi z odkrivanjem povojnega grobišča v rudniku Sv.
Barbara v Hudi jami, sprejelo naslednjo
I Z J A V O
Skupščina se strinja z javnimi izjavami in nastopi predsednika ZZB NOB Slovenije. Skupščina najodločneje obsoja politično/pro-pagandistično izkoriščanje posledic tragičnega dogajanja neposredno po vojni. Osvobodilno partizansko gibanje je vztrajalo štiri leta vojne, kljub strahotnim represalijam okupacijskih naci/ fašističnih sil in njihovih sodelavcev, ker je v svojih vrstah vzdrževalo jekleno moralno disciplino na temeljih »Partizanskega zakona.« Poboji neposredno po vojni so se vršili pod okriljem Jugoslovanske armije - v katero so bile po reorganizaciji vključene tudi slovenske borbene enote - in posebnih formacij Vojske državne varnosti in policije (VDV oziroma KNOJ in OZNA). Jugoslovanska vojska pa je ravnala v smislu sporazuma Velike Trojke (Roosevelt, Churchil, Stalin), sklenjenem že v Teheranu 1943/44 in podpisanem na Jalti od ministrov za zunanje zadeve, februarja leta 1945. Titova Jugoslovanska armada je bila priznana kot zavezniška sila. Največji del po vojni
-	skrb za uresničevanje pravic po sprejeti zakonodaji;
-	vključevanje novih članov v organizacijo;
-	sodelovanje z društvi in organizacijami s podobno vsebino (Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Maistrovi borci, Združenje policistov Sever, Društvo izgnancev Domžale, društva upokojencev idr;
-	urejanje Spominske poti po območju nekdanje občine Domžale;
-	obveščanju in informiranju članov in članic (Slamnik);
-	organiziranosti pogovorov borcev z mladimi. Skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Domžale je soglasno sprejela vsa poročila, nato pa obravnavala najaktualnejšo problematiko ter v zvezi s povojnimi poboji sprejela posebno IZJAVO.
Vera Vojska
pobitih sovražnikov je bil v smislu gornjega sporazuma vrnjen v Jugoslavijo in voditelji kola-borantskih enot so bili od zaveznikov o tej nameri obveščeni, kolaborantom pa je bilo poslano sporočilo od strani kralja Petra II. Karadordeviča -že 12. septembra 1944 leta - da se pridružijo od zaveznikov priznani Titovi vojski, ker bodo sicer smatrani za narodne izdajalce, ki jim tega ne bo »odpustil niti narod, pa tudi ne zgodovina.« Vsa ta dejstva potrjujejo stališče, da Glavni štab NOV Slovenije, ki je bil ukinjen 18. maja, ni bil vključen v tragične povojne poboje. Skupščina posebej obsoja tisto propagandno kampanjo, ki odkritje posmrtnih ostankov pobitih pripisuje »partizanom« in tako humano pieteto do mrtvih onečašča z blatenjem odporništva in poskus rehabilitacije izdajalske kolaboracije z okupatorjem.
Skupščina Glavnemu odboru Zveze združenj borcev za vrednote NOB predlaga, da od Muzeja novejše zgodovine Slovenije zahteva takojšnjo pripravo razstave o dogajanjih na Svetem Urhu v drugi svetovni vojni ter zagotovi njeno predstavitev širšemu občinstvu.
Marija Majhenič predsednica
Popolnoma uspelo čiščenje levega brega Kamniške Bistrice v Radomljah
V soboto, 28. marca, je Turistično društvo Radomlje organiziralo spomladansko čiščenje. Zbirališče je bilo ob 9. uri pri teniških igriščih na Škrjančevem. V akciji je sodelovalo več kot 30 pridnih, marljivih parov rok, zelo različnih generacij, od prvošolcev OŠ Preserje pri Radomljah s svojimi starši, članov društva Želva iz Radomelj, tabornikov roda Mlinski Kamni Radomlje do starejših članic in članov Lipe Domžale ter seveda članic in članov organizatorja, Turističnega društva Radomlje.
Oborožili so se z rokavicami in črnimi vrečami in pobirali odvrženo nesnago po levem bregu Kamniške Bistrice, od mosta pri papirnici do jeza pod
Homškim hribom. Očistili so nabreži-no in novo sprehajalno pot steklenic, plastenk, pločevink, plastičnih vrečk, opek, gum, delov koles, celo nahrbtnika in še in še. Nabralo se je za več kot 30
vreč nepremišljeno odvrženih odpadkov. Akcija je delovala tudi vzgojno, saj so otroci na lastne oči videli, kako taki predmeti kvarijo lep izgled bistre reke in škodujejo zdravemu okolju. Prišli so skoraj do območja, ki je že v Volčjem Potoku (Občina Kamnik). Tam je bil pogled prav zastrašujoč. Glavnina odpadkov je bila prav na tej deponiji, od starega avta, gum, steklenk, pločevink in smeti, ki tja ne sodijo. Bilo je grozno, v nebo vpijoče. Če bi bili ljudje bolj ozaveščeni in ne bi odmetavali smeti kar kjersibodi, bi bilo polnih vreč škodljivega odpada manj, preprečili pa bi
tudi kakšen nepredviden korak v ledeno mrzlo vodo!
Poleg čiščenja brega se je uredil tudi večnamenski prostor ob teniških igriščih. Obrezana so drevesa, odpeljane odvečne veje, pograbljeno in pospravljeno listje, pograbljene poti. Udeleženci so bili sicer utrujeni, pregreti, a zelo zadovoljni. Opoldne, po opravljenem delu, je na očiščenem prostoru malica zelo teknila, pa tudi pijača se je
prilegla. Najlepša hvala vsem, ki ste sodelovali. Z veseljem lahko zapišemo, da je levi breg Kamniške Bistrice, od mosta pri papirnici do jeza pod Homškim hribom, čist, prijeten in prijazen. Upamo in želimo si, da bo tak še dolgo v pomlad in poletje.
Zlatka Levstek članica TD Radomlje in soudeleženka
v	_
Čistilna akcija v KS Rova
Tudi letošnje leto je Krajevna skupnost Rova organizirala čistilno akcijo po okolici naših krajev. V soboto, 28. marca, se je v popoldanskih urah zbralo kar precejšnje število krajnov. Izpred gasilskega doma na Rovah smo se po skupinah odpravili vsak v svojo smer. Predvsem v zadnjih letih je opaziti, da se je prostovoljno pobiranje in čiščenje gozdov, poti in kolovozov izplačalo. Opažamo, da je veliko manj smeti in raznih odpadkov, ki ležijo po naših gozdovih. Čistilna akcija je bila zelo dobro obiskana s strani odraslih in tudi otrok. Prišlo je približno 60 krajanov. Zaslužena zakuska s sendviči in sokom je bila kar v gasilskem domu. Pogostitev in organizacijo čistilne akcije je prevzel svet Krajevne skupnosti Rova, pomagala pa so tudi ostala krajevna društva: PGD Rova, TKD Rova in KK Pik. Zahvaljujemo se podjetju Javno kominalno podjetje Prodnik Domžale, ki je poskrbel za odvoz smeti.
Tadej Šinkovec
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Ihan
Občni zbor
Konec februarja so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani in članice Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan. Občnega zbora se je udeležil tudi Boštjan Urbanija, predsednik Sveta KS Ihan.
Predsednica Marija Majhenič je v poročilu o delu v letu 2008 povedala, da ima krajevna organizacija 62 članov, prisotni pa so z enominutnim molkom počastili spomin na pokojna Francko Bogataj in Vinka Ko-kalja. Zahvalila se je vsem članom organizacije, posebej še odboru, za njihovo delo, trud in vložen čas pri urejanju in čiščenju spomenikov NOB in okolice ter pri organizaciji proslav, predvsem na Oklem. Poplačilo za opravljeno delo je po njenem mnenju množična udeležba na proslavi. Obenem se je zahvalila tudi za pomoč, sodelovanje in korekten odnos do organizacije: Boštjanu
Urbaniji in Heleni Rode, KS Ihan, še posebej pa članom in članicam -Francki Svetlin, Marjanu Markiču, Sreču Kržanu, Janezu Majheniču, Stanetu Nahtigalu in Nacetu Hribarju. Med pomembnejše aktivnosti je uvrstila obisk članov, starejših od 80 let, in jubilantov, skrb za spomenike in spominska obeležja, udeležbo na proslavah in spominskih slovesnostih, še posebej pa vse dejavnosti pri ohranjanju in razširjanju vrednot protifašističnega boja v letih 1941 do 1945, še enkrat pa je čestitala aktivni članici Francki Svetlin, ki je na predlog organizacije Ihan ob 60. obletnici ustanovitve zveze borcev prejela priznanje. Zahvalila se je tudi donatorjem, podjetjem Piskar, Narat in Farme Ihan, in predstavila najpomembnejše aktivnosti, ki jih organizacija načrtuje v letu 2009. Po sprejemu vseh poročil, tudi bla-gajničarke Fanike Cerar in predsednika Nadzornega odbora, Naceta Hribarja, je zbrane pozdravil predsednik Sveta KS Ihan, Boštjan Urbanija, ter se jim zahvalil za dobro sodelovanje in jih povabil, da še v večji meri sodelujejo s KS, tudi z objavami na spletni strani in lokalnem glasilu Plevca, saj bodo tako tudi drugi občani seznanjeni z delom Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan.
M. O.
Odmev na čistilne akcije
Najprej je treba pohvaliti našo občino in vse krajevne skupnosti, ki se vsako pomlad lotijo čiščenja našega okolja. Za pobiranje odpadkov in smeti v vreče tako pri nas kot po svetu pravzaprav ni nobene šole ali šolanja in ne izpitov. To je v glavnem prepuščeno staršem. Nekateri to otroke dobro naučijo, številni starši pa že sami za to nimajo ne časa ne posluha in ne razumevanja. Kakorkoli že, otrokom naj bi že v zgodnjih letih dajali v roke cunjo, krtačo, pozneje metle in omela, marsikje pa še grablje. Preprosto povedano -otroci naj bi poleg učenja v šoli ter vzgoje doma in v šoli imeli še pridne roke.
Pri čistilnih akcijah sodelujejo največ člani različnih društev, predvsem gasilskih, prosvetnih in turističnih. To lahko rečem za KS Radomlje, v kateri je poleg treh omenjenih še več drugih pridnih društev. V teh akcijah pa se najbolj posvečajo levi brežini Kamniške Bistrice, na kateri je urejena sprehajalna pot. Tudi letos so čistilci z odpadki in vsemogočo šaro napolnili številne vreče. Ta »delovni« teren pa sega od papirniškega železniškega mostu do bistriškega jezu v Volčjem Potoku, kjer se rojeva Mlinščica ter gozdne površine vzhodno od Radomelj.
Urejen svet vsako delo plačuje. Ker pa za številne ure prostovoljnega dela ni potrebno denarno plačilo, naj bodo vsi društveni navdušenci vsaj duhovno poplačani s preprosto besedo HVALA. In še: takih se manjka. Včasih slišimo popevko Slovenija, odkod lepote tvoje. Kot drugod so tudi pri nas mišljene lepote morja, gora in planin ter vse druge neokrnjene narave. In vse je bilo v redu, dokler je slavni homo sapiens (pametni človek) vso naravo uprabljal le za svoje preživetje. Toda v zadnjih stoletjih si je naravo okupiral homo modernicus, ki pa bi mu lahko rekli tudi homo packa. In to predvsem zato, ker vse preveč onesnažuje naravo. Dokler odvoz smeti še ni deloval, je bilo to delno opravičljivo. Ne vem pa, zakaj
danes, ko ti velike in majhne smeti ter kosovne odpadke za to po-blaščeni redno odvažajo od hiše, kdo vse to raje zapelje v gozd ali kam v hosto.
Okolje in okolica so tudi naše poti in ceste ter pasovi ob cestah. Vse bi bilo treba ohranjati in vzdrževati. Pa začnimo ob veliki cesti ali Dunajski, kot smo je že včasih rekli, saj drži do Dunaja. Poglejmo le most čez Kamniško Bistrico. Kako lepo rjavo cvete. Evropejci, ki se tudi čezenj vozijo v Ljubljano in naprej, to vidijo. Opazijo tudi nepokošene in ne-počiščene obcestne pasove. Se slabši pa so pasovi ob cestah nižjega ranga, občinskih in krajevnih. Blizu cest in poti se najdejo kakšne parcele, ki že več let niso bile pokošene. Marsikatero trato ali vrt ob hiši pa »krasijo« raztrgane in zarjavele kovinske ter polomljene lesene ograje. Ponekod neobrezane ali neobstrižene žive meje segajo na cesto ali na pločnik.
Se huje pa je z visokimi ograjami. Menda žive meje tik ob cestah ali pločnikih ne bi smele biti višje kot 80 centimetrov in tako vozniku, ki z avtomobilom pripelje na drugo cesto, te ne bi ovirale varnega pregleda. Ciprese pa zrastejo tri metre visoko. To je posebno pomembno pri kakšni pri pomembnih uradih in trgovinah ali pri kakšni podobni točki, kjer je veliko prometa. Zato bi bilo dobrodošlo, da bi občinska prometna ali okoljska inšpekcija take stvari spremljala in mogoče tudi kaj zaslužila. Ob vsem tem pa je le treba poudariti, da imajo številni lastniki hiš ali stanovanj lepo vzdrževano zeleno trato ter vzorno urejene vrtove in okolico. Ko smo že pri obcestnih ograjah, bi ob tem dodal še eno vprašanje. Veliko občanov zanima, kako je z zidanimi ali betonskimi ograjami tik ob cesti. Koliko so lahko visoke in koliko odmaknjene od ceste. Zanimivo je, da lastniki pravzaprav tudi sebi ovirajo varen izvoz s svojega dvorišča na cesto.
France Cerar
Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale vabijo 18. aprila 2009, ob 9. uri, svoje krajane na očiščevalno akcijo Polepšajmo naše krajevne skupnosti. Zbor krajanov bo na lokaciji v občinskem parku, pred Osnovno šolo Domžale in na parkirišču pri Mlinostroju. Za vrečke, zaščitne rokavice in malico bo poskrbljeno.
IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
stran
8
Domžale -naše mesto
Letošnje šolsko leto naši otroci iz vrtca Čebelica sodelujejo v republiškem projektu Z igro do prvih turističnih korakov.
Odločili smo se, da bomo bolje spoznali svoj kraj, v katerem živimo. Zato smo se vse tri skupine, vsaka po svojih zmožnostih, odpravile na raziskovanje našega kraja. Na tej naši detektivski poti smo odkrili in spoznali veliko novega. Vse informacije, ki smo jih na novo pridobili, smo skrbno dokumentirali z risbicami in fotografskim aparatom. Nabralo se je veliko gradiva, zato smo se odločili, da bomo svoje delo predstavili širši javnosti.
V Knjižnici Domžale smo pripravili razstavo na temo Domžale - naše mesto. Otvoritev razstave smo obogatili s kulturnim programom, ki je bil namenjen predvsem staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Čebelica. S pesmicami in plesi smo ob fotografijah predstavili mesto.
Priložnosti, da se na enem mestu zberemo v tako velikem številu, res ni veliko, zato smo to srečanje izkoristili še za praznovanje naših mamic. Otroci so zanje iz srca zapeli pesem Mamica in jim na koncu podarili šopek svežih zvončkov.
Ob tej priložnosti pa se vse vzgojiteljice in otroci iz vrtca Čebelica iskreno zahvaljujemo vsem zaposlenim v knjižnici, ki so nam omogočili postavitev razstave in izvedbo programa, s katerim smo razveselili naše starše.
Vzgojiteljice iz vrtca Čebelica
Pravljična pomladna predstava
Na široko smo odprli vrata pomladi, odprli pa smo jih tudi našim staršem, dedkom in babicam ter jih povabili na pravljično pomladno predstavo.
K sodelovanju smo povabili kuharico Vido. Tako smo že v dopoldanskem času z njeno pomočjo spekli dober
dišeč kruh in žemljice. Žemlje smo takoj pojedli, saj nas je premamil svež, dišeč vonj, kruh pa smo spravili za kasneje.
Popoldne smo se zelo potrudili in starše razvedrili s prijetnim programom. Nato smo jih povabili, da malo poklepetajo in poskusijo kruh, ki se je v obliki metulja bohotil na pladnju. To je bilo lepo in okusno presenečenje. Mamicam smo za njihov praznik veselo zapeli ter jim podarili posodice z ozelenelim žitom, ki smo ga sami posejali. Povedali smo jim, da jih imamo radi.
Marta in Sonja Metuljčki
So ptički se tli
ženili
Dan pred Gregorjevim smo se v skupini Sončki pogovarjali o tem, da se tudi ptički ženijo. Otroci so povedali, kaj bi ptičkom zaželeli in moram reči, da so bili odgovori presenetljivi (ptičjo hišico, hrano, lepo vreme...). Skupaj smo se odločili, da bomo izdelali ladjice, na katere bomo napisali želje. Po končani dejavnosti smo se odpra-
vili do Kamniške Bistrice, kjer je vsak otrok izpustil svojo ladjico v reko. Ko so jih spuščali, so bili povsem navdušeni. Saj smo to počeli prvič.
Na koncu smo skupaj izpustili ptičjo hišico, na katero smo prižgali tudi svečo.
Plavajoče ladjice smo kar nekaj časa
opazovali in ob tem premišljevali: "Le kam bodo te ladjice odplule?". Otrokom se je dogodek tako vtisnil v spomin, da večkrat vprašajo, kdaj bomo spet spuščali ladjice in povem jim, da takrat, ko bo topleje.
Vzgojiteljica Ksenija Satler
v
Čas za ples
Domžalski srednješolci smo spet »okupirali« Bernikov dom. V sredo, 11. marca, smo si namreč ogledali predpremiero muzika-la z naslovom Čas za ples, ki so ga pripravili dijaki Srednje šole Domžale, pod mentorstvom profesorice Martine Motl.
Muzikal govori o tipični šestnaj-stletnici Ani, ki se nekega poletja zaljubi v malce uporniškega dijaka Jana. Anina mama je seveda pretirano zaščitniška do edinke, ki ji prepove sestajanje z Janom, in trdi, da je bila sama v mladosti zelo pridna učenka, saj je zvečer namesto na zabave zahajala v cerkev, kar se v zgodbi seveda izkaže za neresnico. Ana se po nasvet obrne k babici, ki
nam razkrije svet svoje mladosti, pove pa nam tudi zgodbo mladen-kine mame, ki je bila v puberteti - prav tako kot Ana - razposajena in zaljubljena. Hodila je namreč na divje koncerte in živela po načelih
»flower power« generacije, zaradi mladostniške želje po doživetjih pa nikoli ni končala študija, česar si seveda za svojo hčerko ne želi. Ana materinega protekcionizma na začetku ne razume, po pogovoru z
babico pa uvidi, da ji mati hoče le dobro. Tudi Anina mama pride do spoznanja, da je prav, da hčer poskuša zaščititi, da pa si mlada dama v življenju vendarle mora nabrati svoje izkušnje, četudi so te kdaj slabe. Obe z odra odideta z novim spoznanjem, da bi morali druga drugi bolj zaupati, kar bi obema prineslo več razumevanja in manj nesmiselnih prepirov.
Zgodba se prepleta z mnogimi pev-sko-plesnimi nastopi. Na odru smo lahko med drugim videli energičen nastop »Abbe in Madonne«, najbolj pa nas je nasmejala Anina mladostna babica, ki je v muzikal prinesla kvaliteten humor in s tem sprožala salve smeha s strani dijakov. Sem bila prejšnja leta premalo pozorna ali pa se je kulturno ustvarjanje na naši šoli letos res razcvetelo? Hočemo še!
Nika Povž, 4. e
Mednarodno srečanje šol v Budimpešti
Akademija ACES
Učitelji in učenci nagrajenih projektov mednarodnega programa ACES so se udeležili letošnjega zaključnega srečanja, ki se je odvijalo od 25. do 28. marca v Budimpešti. Vseh udeležencev je bilo 250, med njimi so bili tudi predstavniki šolskih ministrstev in strokovnjaki z različnih področij.
Program akademije je bil pester: na voljo so bile številne delavnice na temo participacije in aktivnega državljanstva, delovne skupine so predstavile svoje projekte in si izmenjale izkušnje, čas pa je bil tudi za praznovanje in potep po mestu. Svoje delo je predstavila tudi slo-vensko-hrvaška projektna skupina. V njej smo sodelovali predstavniki dveh debatnih klubov - iz domžalske Osnovne šole Rodica in iz zagrebške Osnovne šole Jureta Ka-štelana. S kratkim filmom smo pokazali, kako smo živeli in spodbujali medkulturni dialog s pomočjo debate.
I. L.
Zimska šola v naravi na Pohorju
Učenci 4. razredov OŠ Dob smo z mentorji preživeli teden dni zimske šole v naravi na Pohorju. Kljub slabemu vremenu smo vsak dan smučali in tekli na smučeh.
Po kosilu smo izdelovali razglednice, pisali pisma, spoznavali Pohorje in njegove posebnosti, peli, se orientirali s pomočjo kompasa, se seznanili z vedenjem na smučišču, spoznavali delo gorske reševalne službe in še marsikaj. Večeri pa so bili najboljši. Zabavali smo se ob tomboli, plesali v pižamah, odšli na nočni pohod z baklami in se sladkali s torto velikanko. Televizije nismo pogrešali.
Prijazno osebje v domu Miloša Zidanška je za nas dobro skrbelo, zato smo se na Pohorju počutili domače in prijetno.
Metka D. Vilar
Debatni krožek na Osnovni šoli Domžale
Debatni krožek ja bil na naši šoli ustanovljen pred tremi meseci. V skupini uspešno sodelujemo učenci 8. in 9. razredov, predvsem tisti, ki se zavedamo, kako pomembna je retorika in splošna razgledanost v življenju posameznika.
Člani debatnega krožka se pripravljamo na t. i. debatne turnirje, to so tekmovanja posameznih šol v debatiranju. Pred vsakim turnirjem člani vseh debatnih krožkov demokratično odločajo o izbiri debatne trditve, na katero se nato debaterji pripravljamo. Bolj ko se turnir bliža, bolj vneto se pripravljamo nanj. S svojima mentoricama, Miro Marinšek in Estelo Podgoršek, se srečujemo ob torkih, po potrebi pa še pogosteje. Najprej iščemo koristne informacije na medmrežju in drugod. Potem ko pridobimo dovolj koristnih informacij o določeni temi, sestavljamo argumente in protiargumente, pri čemer se navadni razvije burna razprava o
dani temi. Zadnji teden pred turnirjem sestavimo ekipe, izpopolnimo argumente, podpore argumentom ter dodelamo govore. Pred mentoricama prikažemo nastop v vlogah zagovarjanja postavljene trditve, čemur rečemo afirmacija, ter v nasprotovanju trditve, čemur pravimo negacija. Kot vsi se tudi mi radi pohvalimo z uspehi. Že na prvem debatnem turnirju, nekaj tednov po začetku našega delovanja, smo dosegli drugo mesto z ekipo v sestavi Kaja Vezenšek, Matic Erdani in Katja Grošelj. De-batna trditev se je glasila »Prepoved nošenja verskih simbolov na šolah je opravičljiva«.
Na zadnjem debatnem turnirju, ki je 28. marca potekal^ na Osnovni šoli Maksa Pečarja v Črnučah, smo debatirali na trditev »Sovražni govor v šolah bi morali kaznovati«. Sodelovalo je 23 osnovnošolskih ekip iz vse Slovenije. Po zahtevnih pripravah in dveh težkih debatah sta se obe naši skupini prebili v finale turnirja, kjer
sta se medsebojno pomerili za prvo in drugo mesto. Zmagala je ekipa, katere člani so bili Matic Erdani, Andraž Novak in Aljaž Simonič. Drugo mesto smo dosegli člani naše druge ekipe: Nejc Povirk, Gragor Pirnat in Petra Kreč. Na ta uspeh smo izjemno ponosni, Razveselilo pa nas je tudi to, da so se kar štirje naši člani uvrstili med deset najboljših debaterjev turnirja. Ti so: Matic Erdani
kot 8. govorec, Andraž Novak kot 6., Petra Kreč kot 5. najboljša govorka ter Nejc Povirk kot 4. najboljši govorec.
Na koncu naj se v imenu vseh članov našega krožka zahvalim tudi našima mentoricama za dobro vodenje, trud in potrpežljivost z nami.
Petra Kreč
učenka 9. b razreda OŠ Domžale
VABIMO vas na sejem sladkih dobrot na Osnovno šolo Domžale, ki bo v torek, 14. aprila 2009, od 15. do 18.30.
Izkupiček bo namenjen financiranju nadstandardnih programov.
UO šolskega sklada OŠ Domžale
v _
Lutkarji na OŠ Dob
Na OŠ Dob že tretje leto deluje lutkovni krožek. Vsako leto izdelamo novo lutkovno predstavo, nove lutke in vsakič se lotimo druge tehnike izdelave in animacije lutk. Prvi dve leti smo igrali tako, da so bili poleg lutk vidni tudi otroci animatorji. V preteklih letih smo že izdelali nošene in mimične lutke.
Letos pa smo se lotili nečesa novega: javajk, to so lutke na palicah, animirane za parava-nom. Naslov naše letošnje lutkovne predstave je Ježek Pikec. Učenke so izdelale glave lutk in jih pobarvale. Izdelovanje lutk je zahtevno, saj mora biti lutka izvirna, lepa in gibljiva kot profesionalna lutka. Medtem ko so izdelovale lutke, so se že učile besedilo in si razdelile vloge. Po dolgem času izdelovanja lutk je sledilo tisto najbolj zanimivo: kako oživeti lutko, kako jo voditi, da bo čim bolj prepričljiva, v tem kar počne. Na vajah sem velikokrat uporabila izvirne in domiselne ideje, tako so se učenke v igro zelo vživele in jo znajo odlično odigrati.
Prijavili smo se na tekmovanje lutkovnih skupin. Selektorica tega tekmovanja je priznana lutkarica in direktorica lutkovnega gledališča Fru-Fru, Irena Rajh Kunaver. Navdušena je bila nad našo predstavo in nas uvrstila na regijsko tekmovanje lutkovnih skupin, ki bo 11. aprila v Kranju. Za starše in krajane Doba bomo nastopali 21. aprila, ob 17. uri, na Močilniku.
Vljudno vabljeni.
Zahvaljujemo se mizarju Marku Sušniku, ki nam je izdelal in podaril paravan. Uspešni smo tudi zato, ker nam ravnateljica OŠ Dob omogoča spodbudno vzdušje. Pri zahtevnejših tehničnih delih pa nam na pomoč priskoči gospod hišnik. Dramaturg, scenarist in avtor besedila naše predstave je Damir Težak, pisec mladinskih besedil, doma iz Doba.
Lutkovna igra Povodni mož
Igra je nastala kot del raziskovalnega projekta o življenju in delu našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Letos februarja smo se s projektom predstavili v domžalski knjižnici: pripravili smo razstavo in izdelali relief Prešerna, 6. februarja pa smo v knjižnici z igro nastopali za otroke domžalskega vrtca.
Sodelovali smo tudi z lutkarico Heleno Kolar. Zadnje napotke za igro nam je dala znana slovenska lutkarica Irena Rajh Kunaver. Učenci so sodelovali pri izdelavi lutk. V lutkarske vode me je potegnila moja sestra Helena. Na šoli že drugo leto vodim lutkarski krožek in se izobražujem v tej smeri. Počasi se oblikuje skupina učencev, ki so jim lutke prirasle
k srcu. Zanje je lutka bitje, ki ga navdušeno raziskujejo, včasih pa je lutka lahko tudi terapevtsko sredstvo: učenci premagujejo strah, izražajo jezo preko lutk ... predvsem pa so postali med seboj pravi prijatelji in so kar razočarani, kadar odpade lutkarski krožek. V letošnjem letu sem k sodelovanju pri tej igri povabila še Brigito Jahic. Tako smo skupaj Nataša Kolar, Brigita Jahic in Helena Kolar napisale scenarij ter režirale lutkovno igro
Povodni mol	Nataša Kolar
Mentorica lutkovnega krožka OŠ Dob
Na črno belih poljih HIT OPEN 2009
V članku je bil napačno zapisan priimek Žana Učakarja, ki je nastopil v skupini do osem let in zasedel lepo enajsto mesto. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo Slamnika
stran
9
STAREJSI - MLAJŠI
Pred novo kolesarsko sezono
Kolesarska sekcija Društva Lipa Domžale tudi to leto vabi kolesarje, da se pridružijo četrtkovim kolesarskim potepanjem po bližnji in daljni okolici. Kolesariti pričnemo 19. aprila. Zbirališče je na mostičku čez Kamniško Bistrico, v Spodnjih Jaršah, ob 9. uri. Namen poganjanja pedal ni samo krepitev zdravja, rekreacija, ampak tudi prijetno druženje in sprostitev v naravi.
Pred samim začetkom sezone je bilo v društvenih prostorih organizirano predavanje o osnovah kolesarjenja. Seznanili smo se s pravilnim izborom koles za naše potrebe, napotki za opremo kolesa in kolesarja, osnovno tehniko vožnje, kriteriji za dobro počutje na kolesu in programom letošnjih akcij.
Kot vsa leta nazaj, tudi letos načrtujemo udeležbo na kolesarskih maratonih v okviru akcije Slovenija kolesari 2009, pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije. Zadali smo si nalogo, da se kar v največjem številu udeležimo vsaj petih maratonov. Prvi vsako leto je maraton v Domžalah, letos 25. aprila. Sledijo si celo poletje tja do oktobra. Že več naših članov je prejelo priznanja Olimpijskega komiteja za najmanj pet udeležb. Poleg skupin-
skih prireditev si vsako leto izberemo tudi lastne izlete v nekoliko bolj oddaljene kraje. Načrtujemo ponovitev kolesarjenja po Barju (49 km),v četrtek, 18. junija. Skok do Tržiča bo 16. julija v dveh različicah. Prva pot bo dolga 45 km, z odhodom in povratkom v Šenčur, za manj utrjene, in druga, 100-kilometrska, od doma, tudi mimo Šenčurja. V programu je tudi dvodnevna kolesarska tura v Zdravilišče Laško, v skupni dolžini okoli 145 km. Zaradi prometa, predvsem prepovedi vožnje tovornjakov, bi kolesarili v soboto in nedeljo, 22. in 23. avgusta. Počitek in kopanje v zdravilišču je poseben mik, spremstvo zagotovljeno. Pričakujemo zgodnje prijave. Datumi se lahko sporazumno spremenijo tudi glede na vreme. Da so takšni podvigi dobrodošli, potrjujejo izkušnje prejšnjih let. Kolesarili smo že do Bleda, v Planico, bili v Banovcih in Moravskih Toplicah ter se udeležili njihovih maratonov. Ponudbe in prilike so neštete, le želje in možnosti je treba uskladiti.
Vsa običajna četrtkova potepanja so zanimiva in predvsem razvedrilna in niso utrujajoča. Pričnemo s krajšimi in lažjimi dopoldanskimi izleti po okolici, nato stopnjujemo našo vnemo na vedno daljših razdaljah. Po razpoloženju in vremenu si izbiramo vsakokratne cilje. Našo stalno ekipo kolesarjev bi z veseljem dopolnili z novimi navdušenci, ki bi prinesli tudi nove ideje in popestritev.
Vsem kolesarjem želimo varno vožnjo in polno zadovoljstva v naši družbi.
Bojan Mavko
Tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava
Tema Voda -zdravje - izziv za prihodnost
Učenci OŠ Rodica smo se tudi letos udeležili tekmovanja turističnih podmladkov Turizmu pomaga lastna glava. Tekmovanje je potekalo 5. marca, v Mer-cator centru v Šiški.
Učenke 6. c razreda - Meta, Ana, Lea in Laura - so predhodno naredile raziskovalno nalogo na temo z naslovom Pranje »umazanega« perila nekoč. Raziskale in opisale so delo naših babic - pranje umazanega perila in spremljevalni običaj: izmenjavanje novic (opravljanje). Ugotovile so, da je bilo pranje nekoč mnogo težje. Ker ni bilo pralnih praškov kot danes, so perice uporabljale milo, skuhano iz loja in bukovega pepela. To milo same tudi skuhale. Mlade raziskovalke so raziskale tudi, kako je tako pranje vplivalo na zdravje peric in kakšen je bil odnos do okolja nekoč.
Na samem tekmovanju so učenke ob pomoči svojih mentoric postavile izvirno opremljeno stojnico v duhu pranja perila nekoč. Na stojnici so se Meti, Ani, Lei in Lauri pridružile še Maša, Nika, Urša in Maruška. Prikazale so pranje in opremo, zapele so pesem Pleničke je
prala in ponudile ognjičevo mazilo, ki so ga učenke v šoli same pripravile. Obiskovalce smo povabili na Rodi-co na prireditev, ki je lani potekala že tretjič. Letos bomo perilo prali 25. septembra, pri Slaščičarni Razpotnik. Za svoj nastop so učenke prejele srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije. Hvala vsem, ki ste nam pri raziskovanju in izvedbi naloge stali ob strani.
Turistični krožek OŠ Rodica
Pouk malo drugače
V	ponedeljek, 9. marca, smo na OŠ Rodica imeli poseben dan. Učitelji so pod vodstvom učiteljice kemije Mateje Vidmar organizirali tehniški dan, katerega tema je bila ekologija, namenjen pa je bil učencem predmetne stopnje, da bi se pobližje spoznali z uničevanjem in predvsem varovanjem okolja. Učenci smo se razdelili v štirinajst skupin, vsaka skupina je imela svojo temo in nalogo. Nekateri smo šli na teren, spet drugi smo sedeli v učilnicah in gledali filme o okolju ter se o tem, kar smo videli, pogovarjali; izdelovali smo različne izdelke iz rabljenih materialov. Skupina učencev se je s fotoaparatom podala v širšo okolico šole, kjer so poiskali črna odlagališča, jih fotografirali, nato pa pripravili plakat, na katerem so ta divja odlagališča, ki okolje zastrupljajo, vidna.
V	kleti šole so potekale tehniške delavnice, v katerih so iz kartonastih škatel nastajali koši za zbiranje odpadnega papirja. Simpatične koše pa so učenci nato razdelili po učilnicah, kjer bodo odslej »požirali« odpadni papir. Učenci naše šole namreč vemo, da se moramo v skladu z okoljevarstvenimi načeli obnašati vsak dan in ne samo ob tehniškem dnevu. Skupina učencev je izdelovala gre-gorčke v obliki hišk iz škatel za čevlje. 11. marca so učenci podaljšanega bivanja, turističnega krožka in njihovi starši, pridružili pa so se jim tudi člani TD Jarše-Rodica, gregorčke splavili po Mlinščici in tako proslavili prihod daljših dni. V likovni delavnici so učenci iz odpadnih
materialov naredili različne tipe reliefov, nekateri pa so izdelovali čisto prave marionete. Malo več so učenci govorili v debatni delavnici. Po pogovoru o uničevanju in varovanju okolja so o tem pripravila debato. Ne smemo spregledati še dramske in glasbene delavnice. V prvi so namreč najprej napisali več kratkih dramskih besedil, potem pa jih še zaigrali. V glasbeni delavnici pa so na temo ekologija napisali pesem, jo uglasbili in zapeli. Imeli smo še mnogo drugih delavnic, kot so energijski detektiv, ekološki odtis in druge. Predstavniki delavnic so hodili od razreda do razreda in se predstavili drugim skupinam. Dogajanje pa je zabeležila skupina učencev, ki so se vključili v novinarsko delavnico.
Špela Hribar
DELO Z OTROKI IN MLADOSTNIKI - Socialno in pedagoško delo je posebej namenjeno vsem otrokom in mladostnikom, tudi priseljencem oz. migrantom. Po potrebi tudi staršem nudimo socialno svetovanje ali pomoč psihoterapevta.
•	Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov za ustvarjalno, nenasilno ter socialno raznoliko in odgovorno življenje.
•	Ustvarjamo pogoje za vzpodbujanje kreativnosti ter pridobivanje raznolikih neformalnih učnih in socialnih ter kulturnih izkušenj.
•	Prizadevamo si za družboslovno opismenjevanje oziroma senzibilizacijo otrok in mladostnikov za skupnostno delovanje (aktivno participacijo) v kulturno pluralni sodobni družbi.
SOCIALNO DELO Z MIGRANTI, BEGUNCI IN PRIPADNIKI DRUGIH MANJŠINSKIH ETNIČNIH SKUPNOSTI ALI SKUPIN:
•	prva socialna pomoč (pogovor in prepoznavanje socialne situacije);
•	zagovorništvo pred javnimi institucijami;
•	mobilizacija (aktivacija in usmerjanje na podlagi prepoznanih in izraženih potreb uporabnikov);
•	po potrebi zagotavljamo psihosocialno podporo.
Delamo na terenu, pokličite na tel.: 041/384-900
Mala Loka 22, 1230 DOMŽALE, drustvoodnos@ gmail.com, www.odnos.si
Orientacijske priprave na NOT
V petek, po Labirintu, smo se zbrali starejši taborniki in vodniki, da osvežimo svoje orientacijsko znanje in se pripravimo na najtežavnejšo orientacijsko tekmo NOT (Nočno Orientacijsko Tekmovanje), ki je potekalo na nam že znanem terenu: Žužemberk!
Najprej smo se sprehodili skozi labirint, da smo se spomnili karte, severa, ter izbire idealne poti. Nadaljevali smo v šolski učilnici, kjer smo vrisali vse kontrolne točke - s pomočjo logičnih funkcij, matematičnih zakonov in logičnega razmišljanja. Na hitro smo ponovili še topografske teste ter se odpravili skozi minsko polje. Po prečkanju smo se sporazumevali z morserjem, oddahnili pa smo si s testom prve pomoči. Na pripravah nas je bilo veliko, tako da sedaj vsi obvladamo orientacijo. Čakamo samo še na rezultate z NOT-a, da te potrdimo.
Miha Karlovšek
Orientacijski tek ali priprave na GG-race
V petek, namesto tabornikov, smo se vsi GG-ji zbrali pred OŠ Rodi-ca. Za začetek smo se podali v lov za SportIdent postajami, ki so bile postavljene v labirintu. Orientacija je potekala v šolski avli, kjer je bil postavljen labirint, znotraj njega pa so bile postavljene posta-
je SportIdenta. Tekmovala sta dva na enkrat, na izpadanje. Večkrat, kot si zmagal, boljši si bil.
Poleg orientacije pa smo se pripravljali tudi na taborniško tekmovanje GG-race, ki je potekalo v Črnučah. Z busolo ter metrom smo vadili hojo preko minskega polja, ko smo prišli »skozi«, smo morali še poslati zakodirano sporočilo v morsarjevi abecedi. Risali smo še skico, reševali topografske teste ter ponovili matematične funkcije z vrisovanjem kontrolnih točk na zemljevid. Vsi skupaj smo se noro dobro zabavali.
Miha Karlovšek
Mladinski svet Domžale
Z novim upravnim in nadzornim odborom
Mladinski svet Domžale je imel po dveh letih mandata prejšnjega vodstva v mesecu marcu nov z bor članstva, kjer se je statutarno zamenjal tako upravni kot tudi nadzorni odbor.
Organizacije članice, enajst jih je: Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami-DPNTI, Društvo mladih Dob, Društvo mladih Jarše, EZ3X, Mladi forum SD, Mlada liberalna demokracija,
Nova Generacija SLS, Slovenska demokratska mladina, Študentski klub Domžale in Rod skalnih taborov Domžale, so tudi tokrat v odbore predlagale svoje člane in članice. Novi, nekateri tudi stari, člani upravnega odbora so tako postali: Iztok Zupanc Klobasa, Andreja Jereti-na, Mitja Grošelj, Tadej Šinkovec, Maja Omahna, Mateja Kegel, Živa Kalim an, Rok Capuder in Vesna Marija Sešek. Člani nadzornega odbora so Rok Pirnat, Ka-mal Izidor Shaker, Sašo Kozlevčar, Peter Koprivnikar in Gašper Pirc. Novo vodstvo upravnega in nadzornega odbora, ki bo svojega predsednika, podpredsednika, generalnega sekretarja in predsednika NO izvolilo v naslednjih tednih, si bo na prvi seji zadalo tudi nove cilje za uresničevanje programa za naslednji dve leti. Predstavili pa vam jih bomo v eni naslednjih številk Slamnika.
Mateja A. Kegel
Po Mlinščici smo spuščali gregorčke
Turistični krožek OŠ Rodica in Turistično društvo Jarše-Rodica sta tako kot vsako leto tudi letos organizirala gregorjevanje pri Slabičevem mlinu v Jaršah.
Na predvečer gregorjevega smo se zbrali učenci, starši, učitelji in krajani ter prisluhnili pomladnemu ptičjemu petju. Učenki Anja in Tina sta prisotne spomnili na to, da smo se zbrali zato, ker se je
pričel dan daljšati, kar proslavljamo z gregorjevanjem. Naznanili sta, da bomo po Mlinščici spustili gregorčke, ki so jih učenci napravili sami. Da je bilo razpoloženje še prijetnejše, sta poskrbela gospoda Janez Juhant in Viki Ves, vaška godca, ki sta raztegovala svoji harmoniki. Članice upravnega odbora Turističnega društva Jarše-Rodica so prisotne pogostile s pecivom, gospod Stane Krambergar pa je poskrbel za topel in dišeč čaj. Da smo se dobro slišali, je z ozvočenjem poskrbel gospod Boris Razpotnik, za varno spuščanje gregorčkov pa so bili zadolženi jarški gasilci, saj so v njih gorele svečke. Vsem, ki so nam pri organizaciji prireditve pomagali, še posebej pa gospodu Slavku Razpotniku, se za pomoč najlepše zahvaljujemo.
Novinarski krožek OŠ Rodica
Rod skalnih taborov Domžale
Cerarjev memorial in čistilna akcija
Kdaj: v petek, 17. aprila 2009, od 16. do 18. ure Kje: v parku za občino Domžale
V primeru slabega vremena
Cerarjev memorial bo.
Čudovit dan, dobra družba, delavnice, palačinke ... Na vse te stvari pomisli vsak tabornik, ko sliši besedici »Cerarjev memorial«. Tudi letos ga bomo imeli! Kot vsako leto, se bomo ob 16. uri zbrali v parku za občino Domžale in skupaj preživeli dve super uri. Vendar pa v teh spomladanskih mesecih ne bomo pozabili na našo super Zemljo, ki vedno tako lepo skrbi za nas. Zato si bomo letos štampiljke služili s čistilno akcijo ter si z njimi prislužili - ne palačinke, ampak miške!
Komaj čakam da se vidimo!
Vaši vodniki http://rst.rutka.net
IZ ŽIVLJENJA POLITIČNIH STRANK
stran
10
Ob 15. obletnici nastanka Liberalne demokracije Slovenije
Vse najboljše, LDS!
V Ljubljani se je na slavnostni seji ob 15. obletnici nastanka Liberalne demokracije Slovenije sestal Svet stranke. Po mnenju slavnostne govornice, predsednice stranke Katarine Kresal, je v petnajstih letih Liberalna demokracija Slovenije preživela različna obdobja, ves čas pa dosledno vztrajala na liberalnih vrednotah, kot so: spoštovanje človekovih pravic in svoboda posameznika, ločenost cerkve od države, svoboda lastništva in podjetništva, pravna država, preprečevanje diskriminacij, strpnost do drugače mislečih in brezkompromisna zaščita manjšin, od istospolno usmerjenih do narodnostnih.
3 & £ e
o E a
a • — -v
Sprehodila se je po zgodovinskih postajah Liberalne demokracije Slovenije, ki je nastala pred petnajstimi leti na Bledu z združitvijo štirih strank: Liberalno-demokratske stranke, Demokratske stranke, Zelenih in Socialistične stranke. Združili so se ključni spreminjevalci političnega sistema in zavezniki civilne družbe,
Svet LDS je imenoval tudi kandidate in kandidatke na listi LDS, Liberalna demokracija Slovenije za volitve v Evropski parlament. Kandidati in kandidatke so:
1.	Jelko Kacin
2.	Mirjam Muženič
3.	dr. Slavko Ziherl
4.	mag. Sonja Kralj Bervar
5.	Borut Cink
6.	mag. Darja Mohorič
7.	Aleš Gulič
LDS Domžale
pionirji svobodnih, večstrankarskih volitev in zelene ekološke politike, prvi predlagatelji plebiscita in pomembni osamosvojitelji. Posebej se je dotaknila obdobja, ko je LDS vodil dr. Janez Drnovšek. Tedaj si je namreč LDS postavila visoke politične in moralne standarde ter zagotovo nosila največjo odgovornost za vstop Slovenije v družino evropskih narodov in v evro-atlantske povezave ter za stabilnost slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. Z LDS na čelu številnih vlad je Slovenija postala ena najuspešnejših tranzicijskih držav - in te dediščine LDS ne more izbrisati nobena, še tako resna kriza aktualnega kapitalizma. O prihodnosti pa je ob koncu dejala: »Ob rojstnem dnevu moramo jasno povedati, da bomo našo prihodnjo politiko gradili v koalicijski vladi, kjer bova ministra s konkretnim delom dokazala, da so strankarske zaveze smiselne le, če se poznajo v prijaznejšem in kvalitetnejšem življenju ljudi, da bodo naši poslanci vsak dan znova glas ljudstva in naši župani prvi glasniki sprememb in da bodo naši evropski parlamentarci in parlamentarke pomemben slovenski glas v skupni evropski družini.
LDS ostaja stabilen in verodostojen partner državljanov in državljank: zanesljiv in učinkovit, seveda pa tudi svojeglavo svobodomiseln in trmasto dosleden. Le taki si zaslužimo zaupanje, le taki lahko upravičeno upamo, da nam bodo ljudje res od srca rekli: Vse najboljše, LDS!«
Predsednica Katarina Kresal je ob koncu slavnostne seje zaslužnim članom in članicam stranke, ki so s svojim dolgoletnim delom še posebej prispevali k ugledu in uspehu stranke, podelila priznanja LDS za posebne zasluge in uspešno delo v stranki. Med prejemniki priznanja je bila tudi Vera Vojska, članica OO LDS Domžale.
LDS Domžale
Socialni demokrati
Plačujmo le svoje, dejansko odložene smeti!
Na zadnji seji občinskega sveta smo obravnavali dve pomembni temi, ki se bolj ali manj dotikata vseh nas občanov Domžal. Prva tema je gospodarska javna služba, ki v tem trenutku zajema zbir, odvoz in predelavo komunalnih in organskih odpadkov.
Omenjena tema je v zadnjem obdobju tudi medijsko bolj podprta, k čemur so med drugim vsekakor prispevali zneski na položnicah, ki jih občani prejemamo. Odgovor in razlogi za nastalo situacijo ter ukrepi za optimizacijo trenutnega stanja so bile ključne teme razprave, ki sicer potekajo že nekaj zadnjih let. Po mojem osebnem mnenju je razlog zelo preprost. Lahko bi ga opredelil kot prekinitev nadaljnjega deponiranja odpadkov na deponiji Dob, odvoz vseh komunalnih odpadkov v Celje in pričetek ločevanja organskih odpadkov. Na tem mestu se ne bom spuščal
v vzroke, ker sem jih v zadnjih letih slišal kar nekaj. Resnica je po mojem osebnem mnenju človeška neumnost, ki je generirano poskrbela tudi za nastalo gospodarno krizo. Vse to pa se seveda preko različnih ukrepov (zamenjava zabojnikov) odraža na položnicah. Ob vsej tej zmešnjavi pričakujem to, da bo javna služba z nadaljnjimi ukrepi poskrbela za to, da bomo zavestni občani plačevali znesek, ki bo rezultat dejansko odloženih odpadkov. Seveda pa osebno verjamem, da rešitev odvoza vseh smeti v Celje vsekakor ni dolgoročna rešitev, ki bi imela hkrati pozitivni vpliv na dolgoročni trajnostni razvoj. Verjamem, da bodo temu načelu sledili vsi »visoko usposobljeni strokovnjaki« na vseh nivojih, ki imajo vpliv na naše položnice. Če naredim zaključek, lahko trdim, da imamo smetarsko krizo, kjer pa Občina Domžale vsekakor ni izjema. Tej temi je sledila tema, ki se tiče predvsem mladih, in sicer Odlok o sprejemu otrok v vrtec. Na tej točki smo opravili široko razpravo o vseh dejavnikih, ki imajo vpliv na kriterije, ki so osnova za sprejem otrok v vrtec. Menim, da smo na koncu prišli do kompromisa, ki najbolj optimalno posega na trenutno situacijo na področju otroškega varstva. Vsekakor pa s tem nismo uspeli rešiti ključne težave, pomanjkanja prostora, s katero se soočamo. Tudi na tem področju pa, takoj ko se začnemo ukvarjati z razlogi za pomanjkanje prostora, naletimo na problem, ki ga je generirala človeška neumnost. A več o tem prihodnjič.
Gregor Rovanšek, vodja svetniške skupine SD
Mladi forum SD
Zveza med moškim in žensko ni nujno edini naravni temelj za oblikovanje družine
Današnje pojmovanje družine je različno. Smo v času, ko nas življenjski ritem tako ali drugače pripravi do načina življenja, ki nekoč ni bil običajen. Temu se reče sodobna družba. To je družba, ki je sposobna sprejemati tako drugačnost kot tudi prilagajanje t. i. zakonov narave sedanjosti.
M LADI
Forum
V Mladem forumu SD vidimo prihodnost države in družbe v otrocih, ki bodo imeli brezskrbno in ljubezni polno otroštvo, v otrocih, ki bodo družba znanja in uspeha. Naši najmlajši pa so lahko vse to in še več, če se v njihovem otroštvu ne zgodijo travme nasilja, alkohola, zavrženosti, travme zaradi prepirov med staršema ipd. K dodatnemu razmišljanju o tem so nas spodbudile nedavne izjave nevladne stranke NSi, katerim želimo še dodatno pojasniti, da je človeka vredno življenje lahko tudi v
skupnosti, kjer ni nujno, da sta osnovni enoti moški in ženska, kajti srečo v družini, kot osnovni celici otrokovega ali mladostnikovega življenja, predstavljajo odnosi. Ti pa naj bi bili osnovani na razumevanju, medsebojnem spoštovanju, ljubezni in ne zgolj in samo na spolu. Ljudem in družbi moramo dati priložnost, da si vsak oblikuje družino po svoji meri. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji negativno nataliteto, zato nastanka novih družin, če želje so, ne smemo zatreti. Vrh vsega pa mnoge tuje raziskave v tujini na praktičnih primerih dokazujejo, da otroci, ki odraščajo v družini, katere temelj nista nujno moški in ženska, ne utrpijo nobenih trajnejših psiholoških posledic, prav tako družina ne vpliva na otrokovo spolno usmeritev. Pravica do družine ni pravica parov, ampak je, kot mnogo pravic, individualna, poleg tega zakon za oploditev z biomedicinsko pomočjo daje možnost oploditve vsem ženskam, ne le tistim, ki so si za življenje izbrale moškega partnerja, ne glede na to, ali bodo z njim živele »idealno« življenje ali ne.
Mateja A. Kegel Predsednica MF SD Domžale
3. zbor članic in članov
Zares Domžale
V četrtek, 2. aprila, je v gostilni Re-panšek na Homcu potekal 3. zbor članic in članov Zares Domžale. Gost zbora je bil predsednik Državnega Zbora RS, dr. Pavel Gantar.
Pod točko aktualnosti na državnem in lokalnem nivoju je dr. Pavel Gantar predstavil delo aktualnega Državnega zbora. Vodja poslanske skupine, Cveta Zalo-kar-Oražem, je predstavila delo vladne koalicije in aktualnosti na
lokalnem nivoju. Prisotne je nagovoril tudi podpredsednik stranke Zares, Peter Česnik. Prisotni člani so v razpravi o aktualnostih postavili kar nekaj vprašanj, saj je bila to tudi priližnost, da odgovore dobimo iz prve roke. Ob zanimivi razpravi je čas hitro minil. Formalni del smo zaključili in nadaljevali še neformalni del, na katerem je ostal tudi naš gost.
Miha Ulčar Predsednik Zares Domžale
Delovanje poslanske pisarne in pisarne Občinskega odbora ZARES
Ob ponedeljkih, med 18. in 19. uro, bo v modri sobi Domžalskega doma, na Ljubljanski 58 (bivša Knjižnica Domžale), odprta poslanska pisarna Cvete Zalokar Oražem in pisarna Občinskega odbora Zares Domžale. Namen odprtja pisarne je, da se delovanje poslanke Cvete Zalokar-Oražem in Občinskega odbora Zares Domžale še bolj približa občankam in občanom. Pričetek delovanja pisarne bo v ponedeljek, 20. aprila 2009.
Na rednem letnem zboru so prisotni člani potrdili poročilo o delu predsednika občinskega odbora za leto 2008 in sprejeli program dela za leto 2009, ki ga je predstavil predsednik občinskega odbora. Obravnavali smo spremembe in dopolnitve pravil o delovanju občinskega odbora. Izvedene so bile tudi volitve za dodatne člane v svet občinskega odbora. Tako so bili na zboru izvoljeni Irena Grofel-nik, Marko Jesenšek in Uroš Smiljič. Sedaj je svet občinskega odbora, ki je najvišji organ med dvema zboroma članic in članov, še bolj okrepljen.
V Sloveniji so krizne razmere bolj dramatične kot drugje
Rezultati ukrepov vlade za blaženje krize so zaskrbljujoči, če že ne alarmantni, tudi številni občani in občanke Domžal občutimo negativne posledice vlade na krizne razmere. Namesto da bi v času gospodarske krize snovati nove priložnosti za delo, vzpostavljali potrebne pogoje, v katerih bi si ljudje upali odpirati nova podjetja (Domžale so bile nekdaj poznane kot občina številnih pridnih obrtnikov in podjetnikov - to pa na žalost že dolga leta ne drži več) in se preusmerjati v deficitarne poklice ipd., nam sedanja vlada ponuja ukrepe v povsem drugi smeri - dviguje že tako visoke cene bencina, draži vinjete in ima na splošno povsem neustrezno politiko in pristope do tistih temeljnih vprašanj, ki vplivajo na naše življenje in finančne zmožnosti.
SDS
Ocena gospodarstva v Sloveniji je bistveno bolj obupna kot v državah, ki jih je kriza še bolj prizadela. V EU se je zaupanje v gospodarstvo znižalo za 0,6 točke (na 60,3 točke), v evroobmo-čju se je znižalo za 0,7 točke (na 64,6 točke), v Sloveniji pa se je znižalo 1,8 točke (na 44,3 točke). Številna podjetja v Sloveniji, tudi v naši občini, danes žal nimajo ustreznih sredstev ne za razvojne projekte, ne za tekoče poslovanje. In noben ukrep, ki ga predlaga opozicija, kljub temu, da bi učinkoval na realni sektor, v parlamentu s strani poslancev vladne večine ni sprejet. Kriza potrebuje učinkovito ukrepanje, vlada pa ni sprejela nobenih ukrepov niti glede likvidnostnih posojil. Krepijo se stiske ljudi, ki se znajdejo brez dela, in to ne le zaradi objektivnih problemov delodajalcev, temveč tudi zaradi premajhnega posluha države. Danes smo tako soočeni z dramatičnimi podatki o brezposelnosti, ki se bliža številki 80.000, v septembru 2008 pa je bila na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih
približno 60.000 iskalcev zaposlitve. SDS med možnimi ukrepi podpira ustanovitev skladov za čakanje na delo, ki onemogočajo neposreden prehod ljudi v brezposelnost in bi bili narejeni po vzoru nekaterih zahodnih držav, podpira krepitev javnih del in tudi ostalih ukrepov, ki so predlagani s strani gospodarstva. Vlada bi morala pripraviti ukrepe tudi za blažitev socialne krize, ki bo sledila gospodarski, a je nerazumljivo, da se vlada ne želi opredeliti do ukrepov, ki jih predlagajo delodajalci, saj so le ti baza, kateri je potrebno posvetiti veliko truda. Noben minister ni povedal jasnega stališča glede pobud OZS in GZS, nekatere ukrepe pa povzemamo pri SDS, ki jih skozi zakonodajno proceduro skušajo vpeljati naši poslanci in poslanke. Današnja vlada preveč ukvarja s političnimi menjavami in prestižem, ki ga bodo posameznikom menjave prinesle, obenem pa takšne menjave predstavljajo tudi šok za zaposlene. V tej krizni situaciji bi morali držati skupaj, ne pa, da se pogovarjamo samo o tem, kje bo kdo zamenjan in kako bo diskvalificiran. Slovenija bo prvič v zgodovini samostojne države padla pod povprečje gospodarske rasti v EU, tak podatek pa predstavlja katastrofo za našo državo - bili smo edina država od novih članic Evropske unije, ki je imela stabilno valuto, v proračunski blagajni smo prvič v zgodovini imeli presežek, zato bi morali izrabiti boljše pogoje, ki so že bili vzpostavljeni, a kot je videti, nova vlada tega verjetno enostavno ne zna ali noče ali pa ne zmore. Varčevanje pri kavicah, kot ga zagovarja premier Pahor, žal nima nobenega pozitivnega vpliva na strateške projekte.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale. sds.si
Ženski odbor SDS Domžale ob materinskem dnevu
Prazniku vseh mamic, ki ga obeležujemo 25. marca, materinskemu dnevu, smo v ŽO SDS^ Domžale namenile precej časa. Že beseda mama je spoštovanja vredna beseda in predvsem bi morala biti bolj cenjena. Prav je, da se vsaj enkrat letno spomnimo na vsa razda-janja, bolečino in tople besede mame, ko jo najbolj potrebujemo.
In prav je, da smo na ta dan še posebno pozorni in se vsaj simbolično zahvalimo za vse dobrine naših mam. Zato smo se v ŽO SDS Domžale odločile, da tudi pokažemo naše cenjeno spoštovanje vsem ma-
micam naše občine. Pred pričetkom koncerta ob materinskem dnevu, v organizaciji Karitas Domžale, smo delile rože ženskam, ki so mame postale pred kratkim oziroma tistim, ki lahko delijo izkušnje materinstva že precej časa ...
Urška Kabaj, predsednica ŽO SDS Domžale www.domzale. sds.si
90. letnica
Vinka
Okršlarja
Gospod Vinko Okršlar, član OO N.Si Domžale, letos praznuje 90-letnico svojega življenja. Ob tem visokem jubileju mu člani odbora iskreno čestitamo!
mag. Dominik Janez Herle Tiskovni predstavnik OO N.SI Domžale
SwtHiibt ^lr^r^nu IVIlt Vcrtiif -
LLSlA ZA (UJM*ALE
Predstavniki občine Domžale v Svetih Zavodov
Občina Domžale ima kar nekaj svojih predstavnikov v svetih javnih zavodov. To so osnovne šole, glasbena šola, vrtci, zdravstveni dom, lekarna, Center za mlade, Center za socialno delo, Dom upokojencev, Knjižnica Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kulturni dom Franca Berni-ka in drugo. Pri spremljanju delovanja teh svetov ugotavljam, da prihaja do problemov glede mandatov članov v teh svetih.
Statut Občine Domžale namreč določa, da predstavniki v svetih opravljajo svojo funkcijo vezano na volitve občinskega sveta. To pomeni, da mandat tem članom vedno preneha s potrditvijo mandata članov novega občinskega sveta. Po drugi strani pa določbe občinskih odlokov o ustanovitvi javnih zavodov določajo, da se svet zavoda konstituira na svoji prvi seji z izvolitvijo predsednika sveta zavoda in njegovega name-
stnika. Od tega dneva začne teči mandat sveta zavoda. Opozarjam, da konstitutivne seje zavodov v praksi ne sovpadajo z občinskimi volitvami. Konstitutivna seja zavoda je vsaka štiri leta, praktično se dogaja, da predstavniki občine mandat pogosto nastopijo v fazi, ko svet zavoda nima kvoru-ma. Njihov mandat je potrjen šele s konstitutivno sejo zavoda, ki je lahko nekaj mesecev kasneje. Torej predstavnikom začne teči doba šele od konstitutivne seje dalje. Prav bi bilo, da Občinski svet obravnava omenjeno problematiko in predstavnike občine v organe javnih zavodov imenuje po potrebi, za vsak zavod posebej in takrat, ko zavod pozove občino, da to stori.
Bogdan Zupan
Plinski terminali v Kopru in Tržaškem zalivu - DA ali NE? Vsekakor NE!
Zadnja plinska kriza med Rusijo in Ukrajino je vnovič na površino naplavila ideje o izgradnji več plinskih terminalov v Kopru in Tržaškem zalivu. Resnosti težav trajnostne oskrbe s pomembnimi energenti, vključno s plinom, se zavedamo vsi - civilna družba in tiste politične stranke, ki se zavzemajo za ohranjanje narave in človekovega okolja. Med slednje zagotovo sodi tudi
Zelena stranka. Močno pa nasprotujemo vztrajanju pri lokacijah, ki bi obalo in njeno prebivalstvo ter naše skupno morje neposredno izpostavila znanim tveganjem oz. nevarnostim prevoza, skladiščenja in uplinjevanja zemeljskega plina. Pri načrtovanih terminalih, ki uporabljajo morsko vodo za segrevanje plina, namreč odloči-
tev o lokaciji temelji izključno na poslovnih interesih vlagateljev, niti najmanj pa ne upošteva regionalnih in nacionalnih potreb po energiji in zemeljskem plinu. Na podlagi več let trajajočih razprav in presoj je sedaj povsem jasno, da v Tržaškem zalivu in v Kopru ni varnostnih, prometnih in okoljskih pogojev za varno obratovanje plinskih terminalov in pristajanje plinskih (NLG) tankerjev. Tržaški zaliv je plitev, relativno zaprt, njegova obala pa gosto naseljena. Morebitna nesreča bi lahko imela katastrofalne posledice za prebivalce in okolje. V primeru Kopra tudi za mesto in celotno obalo med Ankaranom in Debelim rtičem, kjer se nahaja znano otroško letovišče. Zaradi vsega navedenega je Zelena stranka v celoti in brez rezerve podprla Peticijo nevladnih organizacij, naslovljeno na Državni zbor, Državni svet, Vlado RS in Svet evropske unije. Državni svet je peticijo že v celoti potrdil in naložil Vladi RS, da sprejem vse potrebne ukrepe za ustavitev postopkov v
zvezi z izgradnjo spornih plinskih terminalov. Z vsebino peticije se strinja tudi Ministrstvo za okolje in prostor.
V Zeleni stranki smo prepričani, da je potrebno na vladni ravni takoj pristopiti k pripravi predloga rešitev za celostno zaščito severnega Jadrana in pri tem tesno sodelovati s sosednjimi državami in pristojnimi institucijami Evropske unije. Zelena stranka tudi podpira vse predloge in ideje, ki bi pripeljali do ozaveščanja otrok in mladostnikov o smotrni rabi razpoložljivih naravnih virov, varovanju narave in človekovega okolja v najširšem pomenu te besede.
Darko Jenko generalni sekretar ZS
SOS trgovine
Z nelagodjem sem spremljala ustanavljanje tako imenovane prve SOS trgovine, močno pa me je stisnilo pri srcu, ko je bilo ob njenem odprtju javno izraženo zadovoljstvo s strani zelo visoke državne institucije.
Od prvega dne njenega odprtja sem imela grenak priokus, ki bi ga opredelila kot ponižanje vseh pomoči potrebnih. Država si ne bi smela privoščiti »sistemske rešitve«, ki je imela vseskozi pridih, da je nekaj od zadaj, da nekaj pač enostavno v tem dejanju ni prav.
Prav ni, da je čedalje več nezaposlenih in posledično revnih, ki morajo iskati pomoč, vlada pa pozdravlja odprtje SOS trgovine, namesto da bi odločno posegla po instrumentih, ki bi vnesli več reda v gospodarske družbe zlasti tiste, ki propadajo zaradi slabega vodstva. Obremenjuje se s famoznim števcem namesto, da bi aktualizirala predpise in aktivnosti za to, da se voz potegne iz blata kolikor je pač mogoče hitro. Hkrati pa zaščitila najbolj prizadeti sloj, to so delavci in upokojenci, ki so desetletja gradili tovarne, ki jih danes ugonabljajo »kratkočasni« direktorji oziroma uprave, marsikdaj brez pravega vzroka, vlada pa pravi, da ne more nič, ker so za to odgovorni lastniki. Seveda lastniki, samo kakšni in na kakšen način so to postali. Prav ni, da ni bila naloga organiziranja SOS trgovin poverjena Rdečemu križu in Karitasu, ki imata utečene načine in poti raz-
deljevanja pomoči. Prav ni, da se je trgovino prepustilo prostemu delovanju, kljub temu, da je prejemala artikle od donatorjev brezplačno. Prav je, da so donatorji z ustavitvijo dobav pokazali, kaj si mislijo o takšni pomoči. Prav je, da se okrepi pomoč v času krize, vendar naj bo premišljeno izpeljana, poštena in naj jo organizirajo tisti, ki imajo na tem področju prakso in že utečene poti in metode delovanja. Prav je, da se odzovemo vsi, ki lahko prispevamo k blaženju krize najbolj ogroženim. Rdeči križ prosi vsakega odraslega državljana naj pomaga po svojih močeh z nakazilom denarja ali pa v materialni obliki. Odzovimo se! Pomagajmo po svojih močeh tisti, ki jim je ta trenutek težko.
Mija Pukl, predsednica OO DeSUS
SLS na kongres za nov zagon
Po dobrem letu in pol se bo Slovenska ljudska stranka ponovno zbrala na izrednem volilnem kongresu. Povod je bil sicer mar-čevski odstop predsednika Bojana Šrota, svet SLS pa je odločil, da se bo na kongresu, ki bo 16. maja v Krškem, volilo na novo vse organe stranke.
Odgovornost in naloge pred novim vodstvom so resne in velike. SLS je na zadnjih volitvah dosegla naj-
nižji rezultat v zgodovini, zato je seveda nujno, da se do naslednjih volitev organizira in postavi tako, da bo ponovno resna kandidatka za prevzem oblasti v srednjeročnem obdobju.
Trenutno se sicer res ustvarja vtis, da sta v Sloveniji dovolj dve stranki, ena na »levi« in ena na »desni«, a pozorno spremljanje sej in razprav v državnem zboru hitro pokaže, da SLS zagovarja svojstvene rešitve in še posebej skoraj edina opozarja na probleme malih ljudi, slabše razvitih regij in podeželja. Vendar sicer slovenska politika tudi v tem mandatu na celi črti kaže svoje šibkosti, nezdravo ambicioznost in ujetost v stokrat premlete
zanke. Novo, aktivno vodstvo z jasno vizijo, z na resničnih problemih in izzivih temelječem programom in s prodornim ter prepričljivim nastopom ima v naslednjih letih vsekakor velike možnosti, da slovenskim volilkam in volivcem pokaže, da je Slovenska ljudska stranka vredna zaupanj a in podpore.
Rok Ravnikar
Ena lastovka ne prinaša pomladi
Zdi se, da javnost težko posluša in spremlja »žensko problematiko«, najsi gre za enakost spolov, pravico do splava ali za kvote v politiki. Le od kod ta negativen predznak vsega, kar se tiče ženske populacije? Včasih se prav ženske izogibajo boja za pravice, da jih ne bi kdo razglasil za možače ali bognedaj za feministke.
Najbrž je malo žensk, ki vedo za obstoj Ženskega lobija Slovenije ali Združenja univerzitetnih izo-braženk Slovenije, nekoliko bolj je prepoznavna Zveza kmetic Slovenije (ena izmed članic omenjenega lobija). Kakorkoli že, 6. marca letos je Ženski lobi Slovenije predstavil evropsko kampanjo »Odločajmo skupaj«. Na veleposlaništvu Kraljevine Norveške so nas dočakale gostiteljica - veleposlanica Guro Katharina H.Vik0r - ter druge govornice: Mojca Kleva, predsednica Ženskega lobija Slovenije, dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska predstavnica v Evropskem parlamentu, Metka Roksandič, članica Evropskega ekonomsko socialnega odbora, in Sonja Lokar, predsednica društva Evropska mreža za enakost spolov.
Razlog za omenjeno srečanje so bližajoče se volitve v evropski parlament in želja, da bi se vsaj ponovil (če ne presegel) rezultat prvih volitev iz leta 2004, ko je bilo izvoljenih skoraj 43 odstotkov evroposlank. Temu je gotovo prispeval zakon o volitvah poslancev iz RS v evropski parlament, s členom, ki vse stranke obvezuje spoštovanju obveznih kvot kot tudi uvrstitev žensk na izvoljivih (prvih treh) mestih na listah. Zakaj je sploh pomembno, da ženske pridejo v politiko? Predvsem zato, da bi v organih odločanja
o prihodnosti Evrope (evropskih komisijah) izpostavile vprašanja, s katerimi se srečujejo predvsem ženske: varstvo otrok, zdravstvena oskrba, izobraževanje, skrb za starejše, varstvo okolja, nasilje v družini, socialne razlike v družbi in podobno. Ne smemo pozabiti, da evropske komisije izdajajo direktive, ki se potem prenašajo v nacionalne programe in tako močno vplivajo na naše bodoče vsakodnevno življenje. V kolikor si ženske res želijo, da bi politika reševala zanje bistvena vprašanja je nujno, da izbirajo svoje predstavnice, ne glede na stranko, saj ženske plavamo skupaj tam kjer je največ vrtincev in ovir. Čeprav brez zadrege rešujemo največje probleme, se stežka vidimo v vlogi voditeljic. To je posledica okostenele tradicije in priučene »pridnosti«. Žensko so nenehoma odrivali v zapeček, kot da bi se bali njenih sposobnosti in znanj. Hočeš nočeš so se ženske sprijaznile z vlogo izvrševalk nalog in podpornic mož. Oni jim podpore največkrat ne vračajo, še več, ko ženske postanejo preveč uspešne, jih začnejo ovirati in odrivati nazaj v senco.
V pogovoru z dvema kandidatkama za županske volitve na Gorenj skem se je pokazalo, da sta bili žrtvi nevidnega, a zelo učinkovitega nasilja v politiki. Ta se kaže v brezobzirnem izrivanju tistih maloštevilnih kandidatk, ki jih premorejo stranke. Ženske se na kandidatnih listah pojavljajo bolj za okras, da ne rečem za vabo. Že tako so uvrščene na težje izvoliva mesta in bolj ko se volitve bližajo koncu, bolj se jih odriva v ozadje - strankarski predsedniki se ne fotografirajo z njimi, novinarji ne pišejo o njih in njihovih mnenjih. Nič čudnega, da jih volivke in volivci ne prepoznajo in ne podpirajo.
Omenjeni kandidatki pravita, da sta se iz volitev nazadnje umaknili, pa ne zato, ker bi se ustrašili. Bili sta naveličani volilnih igric, ki so bile namenjene temu, da se ju onemogoči pri delu. Tako so strankarski kolegi ene od kandidatk organizirali predvolilne sestanke v zanjo povsem neprimernih urah. Naslednji korak je bila nenadna medij ska tema, v katero so kandidatke zavili dovčerajšnji strankarski kolegi, ki so na koncu volitev podprli svojega glavnega strankarskega protikandidata.
Kljub vsem tem nizkim udarcem se morajo ženske nehati bati politike. Ženska - možača je konstrukt, ki so ga ustvarili moški, da bi nas prepričali v to, da nam politika škodi v naši ženstvenosti. (Resnica je, da nam bolj škodi na veliko drugih načinov.) Po drugi strani pa se ženske v politiki nenehno izpostavlja kot seksualne objekte in se jih prepoznava zgolj kot figure in ne kot osebnosti. Politiko, ki jo imamo, so ustvarili moški, tako kot tudi gladiatorsko politično (ne)kulturo, v kateri se očitno dobro počutijo. Ženske so torej samo zaradi svoje maloštevil-nosti prisiljene prevzeti načine in sredstva delovanja moške večine. S polovično kvoto (50 % - 50%) na vseh nivojih odločanja bi bilo šele možno slišati glas in voljo žensk. Ne le tistih v parlamentarnih klopeh, temveč vseh nas, ki tako vztrajno čakamo na to, da bodo politiki začeli reševati najbolj življenjska in bistvena vprašanja, namesto da se ukvarjajo sami s seboj. Ženske (in tudi moški), ne prezrite evropskih parlamentarnih volitev in zaupajte kandidatkam na volilnih listah -brez vas jim ne bo uspelo zmagati.
Miomira Šegina
Evropske volitve
Na spletnem naslovu www.evrop-ske-volitve.si je vzpostavljen spletni Državljanski forum evropske volitve 2009. Namen moderiranega spletnega foruma je javno razpravljanje o različnih vidikih in temah volitev v Evropski parlament po načelih diskurzivne etike in standardov posvetovalne demokracije. Poročila razprav bodo posredovana množičnim medijem in v odziv evropskim poslankam/poslancem. Končni cilj spletnega Državljanskega foruma evropske volitve 2009 je prispevati k večji udeležbi na volitvah v Evropski parlament. Obiskovalci spletnega foruma lahko poleg sodelovanja v razpravah dostopajo tudi do informacij, video gradiva in povezav o volitvah v Evropski parlament, sodelujejo v spletnih anketah, spletnih socialnih omrežjih o evropskih volitvah ter spremljajo in komentirajo spletne video prenose razprav z evropskimi poslankami in poslanci v živo. V zvezi s slednjim vas vljudno vabimo k ogledu spletnega video prenosa Državljanskega foruma iz Velenja v petek, 3. aprila 2009, od 9.50 do 12.10, prek spletne strani www.evropske-volitve.si. Na Državljanskem forumu v Velenju se bodo z državljani in predstavniki NVO pogovarjali o prihodnosti Evropske unije, podnebnih spremembah, industriji, javnem zdravju, šolstvu in kulturi evropski poslanki dr. Romana Jordan Cizelj in Ljudmila Novak ter evropska poslanca Jelko Kacin in Lojze Peterle. Vzporedno z video prenosom bo odprta moderirana spletna klepetalnica, prek katere bodo imeli gledalci možnost posredovati vprašanja evropskima poslankama ter poslancema. Vljudno vabljeni k ogledu in sodelovanju! Prav tako lepo vabljeni, da postanete prijatelji spletnega Državljanskega foruma evropske volitve 2009 na Facebooku http://www. facebook.com/pages/spletni-Dra-vljanski-forum-evropske-volitve-2009/61641863113.
Simon Delakorda Moderator spletnega Državljanskega foruma evropske volitve 2009
NASI POSLANCI
Vrtički in ekološko
stran 12
Sestava Evropskega parlamenta
kmetovanje
Kriza je beseda, ki zadnje čase prevladuje. Toda večinoma se vrtimo le okoli gospodarske in finančne krize, medtem ko se o prehranski krizi, ki je v svetu prav tako na pohodu, skoraj ne govori.
Prav zato se velika večina ukrepov usmerja v gospodarstvo, finance, socialo ... Toda iskanje izhoda bo terjalo od nas več inovativnosti. Spremembo načina življenja, vrednot, odnosa do narave - tako v družbi kot tudi pri posamezniku. Kriza je priložnost, kriza je izziv - res je, zato bo potrebno iskati tudi nekoliko manj običajne načine za spopad z njo. Kmetijstvo je prav gotovo področje, ki je močno zavoženo. Tako v
V Evropski uniji je približno 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki predstavljajo približno 99 odstotkov vseh podjetij in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest. Ta podjetja predstavljajo glavni vir inovacij in so bistvenega pomena za trajnost in širitev zaposlovanja.
Aktje Evropska komisija predstavila v juniju 2008, v Evropskem parlamentu pa ga je obravnaval Odbor za industrijo, raziskave in energijo, katerega članica je tudi slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj.
Akt za mala in srednja podjetja je skupek načel in ukrepov, tako zakonodajnih kot nezakonodaj-nih, za spodbujanje in izboljšanje dostopa MSP do inovacij in
Prvi mandat
Konec marca je pri Inštitutu Jožeta Pučnika izšla moja knjiga Prvi mandat, s katero sem poskušal ljudem približati vsaj delček iz življenja evropskega parlamenta.
Zapisal sem razmišljanja, ki so se porajala ob mojem delu v Konvenciji o prihodnosti Evrope (2002/3), v enoletnem mandatu " opazovalca (2003/4) in poslanca evropskega parlamenta iz Slovenije v prvem mandatu po vstopu
■	v EU (2004-2009). Zapisal sem del tistega, kar se mi je v tem obdobju zdelo pomembno in zani-
■	mivo, z upanjem, da bo zanimivo tudi za slovenske bralce.
V prvem delu predstavljam nekatere pomembnejše sestavine
■	delovanja Evropskega parlamenta in na posameznih primerih prikazujem potek njegovega dela
Evropski uniji kot pri nas. V krizo vstopamo nepripravljeni. Trg hrane se zapira, države omejujejo izvoz hrane in ta postaja strateški element. Slovenija se zdaleč preslabo samooskrbuje, imamo velike potenciale in možnosti, a smo v preteklosti naredili preveč napak. Ali ni tragično, da je kar 70 odstotkov kmetijskih površin posejanih s hibridno koruzo, ki je namenjena za prehrano živali. Res je, to se kmetom splača. A žalostno je, da ne pridelamo dovolj hrane zase, da celo na mnogih kmetijah kupujejo vse več zelenjave in sadja. Po drugi strani pa
gospodarske rasti, dostopa do finančnih sredstev in poenostavitev vstopanja na trg, izboljšanje administrativnega in pravnega okolja za ta podjetja ter izenačenje pogojev za delovanje MSP na celotnem območju Evropske unije.
Evropski parlament je v začetku marca 2009 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu odločal o Aktu za mala in srednja podjetja in podprl načelo »najprej pomisliti na male«, kot tudi načelo olajšanega sodelovanja pri javnih razpisih, koriščenju državnih pomoči ter pomoči podjetnikom pri koriščenju priložnosti, ki jih ponuja enotni trg Unije. Parlament obžaluje, da Akt ni pravno zavezujoč instrument in parlamentarci so se zavzeli za obvezno, sistematsko in usmerjeno
in procese odločanja. Namenoma sem izpustil poslovniške določbe in nekatere druge pravne podlage, saj bi njihovo navajanje precej povečalo obseg knjige, hkrati pa bi se zmanjšala preglednost besedila. Bralcu, ki ga zanimajo
imamo zaraščanje, neobdelane površine . Premalo smo spodbujali ekološko pridelavo in nenazadnje tudi vrtičkarstvo. Ali menite, da je bila fotografija žene ameriškega predsednika Obame z grabljami na vrtičku, kjer bo pridelovala lastno hrano, slučaj? Ne. Amerika je začela akcijo spodbujanja vrtičkarstva in tudi kuhanja hrane. V letu dni se je število ljudi, ki se ukvarjajo s tem, potrojilo. In še naprej se povečuje.
Kaj pa mi? V Sloveniji je tradicija vrtičkarstva velika in treba jo je obuditi. Med mladimi ljudmi, v družinami, mestih. Vse več je brezposelnih in lahko jim damo novo možnost. Država in mesta morajo najti zemljo in jo brezplačno ponuditi zainteresiranim - korist bo velika. Povečala se bo samooskrba, ljudje bodo veliko prihranili, ker bodo znižali stroške za hrano. Koristen je stik z zemljo, ki smo ga že izgubili. Pa rekreacija - namesto, da si plaču-
presojo vpliva prihodnjih zakonodajnih pobud za MSP. Slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj je po glasovanjih povedala: »V Evropskem parlamentu smo Akt podprli z veliko večino in s tem pokazali, da podpiramo razvoj podjetništva v Evropski uniji. Brez slednjega ne moremo biti uspešni pri izvajanju Lizbonske strategije, katere glavni cilji so prav gospodarska rast in nova delovna mesta, saj so prav MSP glavni vir inovacij in s tem povezane gospodarske rasti«.
Po njenem mnenju izglasovani Akt vsebuje veliko dobrih pobud, ki bodo v prihodnje dale nov zagon razvoju podjetništva v EU ter spodbudile čezmejno sodelovanje. Pričakuje, da bodo z zakonodajnimi ukrepi, ki bodo
podrobnosti, svetujem, da si jih ogleda na spletni strani Evropskega parlamenta, kjer so na voljo tudi v slovenskem jeziku. Evropski parlament je v preteklih letih obravnaval številne teme, v drugem delu pa predstavljam le nekaj od tistih, pri katerih sem sodeloval kot poročevalec ali poročevalec v senci. Vseh namreč ni mogoče, kajti v teh letih se je nabralo več kot dvajset poročil o uredbah in direktivah in marsikatera od njih za slovenski prostor ne bi bila zanimiva. Tretji del sem namenil zanimivostim iz Evropskega parlamenta, nekaj pa je zapisanega tudi o življenju v Bruslju. Kot evropski poslanec večino časa porabim za evropske teme, seveda pa se ne morem in nočem izogniti slovenskim temam. Pogled na slovenski prostor iz Bruslja je pogosto drugačen kot pogled od znotraj. Knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva in vsem tistim, ki
jemo drage fitnese, to počnimo na vrtovih. Družinam je treba ponuditi zemljo na Tolminskem, v Ba-ški grapi, Kozjanskem ... in jim dati spodbude za ekološko kmetovanje, pašo ... V mestih je potrebno najti površine za vrtičkarje in jih ne samo preganjati - čeprav je res, da mora biti to urejeno in na primernih krajih. Odpreti je treba več tržnic, kjer bodo kmetje prodajali pridelano hrano. Prepričana sem, da je ekološko kmetovanje naša velika priložnost in tudi ekonomsko zanimiva dejavnost. Na trgu vlada pomanjkanje kvalitetne in ekološko pridelane hrane. Ljudje vedo, da je bolj zdrava, da v njej ni nevarnih pesticidov in so za to tudi pripravljeni več plačati. In Slovenija bi lahko bila evropski vrt za ekološko hrano. Vse to bom predlagala ministru Milanu Pogačniku in upam, da bo temu prisluhnil.
Cveta Zalokar-Oražem
Astronomske cene letnih vinjet za slovenske kupce niso edina preplačana rešitev Pahorjeve vlade. Tudi cena najbolj prodajanega bencina je, zaradi visokih trošarin, ki jih je postavila sedanja vlada, postala občutno dražja kot v sosednjih državah (2 do 5 % dražja kot v Avstriji, cca. 14 % dražja kot na Madžarskem ter med 5 in 10 % dražja kot na Hrvaškem). Ugotavljamo, da je bilo zgolj štiri mesece vlade Boruta Pahorja dovolj, da imamo najdražji bencin v soseščini in da bomo očitno plačevali astronomsko ceno za letno vinjeto. V SDS ne pozabljamo niti na zelo pomemben posredni učinek uvedbe vinjet - povečano varnost v prometu. Vsi strokovnjaki, ki že dolga leta iščejo rešitve za preprečevanje morije na naših cestah, ugotavljajo, da je povečana uporaba avtocest, kot posledica uvedbe vinjet, bistveno prispevala k večji prometni varnosti.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
sledili, države članice, med njimi zlasti tudi Slovenija, te pobude izkoristile in jih dejansko tudi v praksi uresničile. Osnovni okvir, ki zdaj predstavlja občutni napredek, je podan. Zdaj je na državah, regijah, občinah in podjetnikih, da izkažejo svoje zmožnosti izkoriščanja priložnosti, ki se ponujajo. Domžale, nekdaj ena najuspešnejših občin, imajo zdaj nedvomno več možnosti za pospešeni razvoj in nov zagon.
Viktorija Jeras in Darko Rudl
jih zanima delo evropskega poslanca, asistenta ali strokovnega sodelavca v Evropskem parlamentu. Upam, da bo zanimiva tudi za poslance Državnega zbora, ki pogosto potujejo v Bruselj na različna srečanja s kolegi iz evropskega in drugih parlamentov, najbrž pa bo koristna tudi za kandidate, ko se bodo pripravljali na volitve v Evropski parlament. Evropska unija ni naša nova domovina, je pa skupnost, katere del je tudi Slovenija. Čim bolje bomo poznali pravila igre v skupnosti, čim bolje bomo poznali celoto in njene dele, tem lažje se bomo v tem okolju znašli, lažje bomo razumeli dogajanja na različnih ravneh, predvsem pa bomo sposobni zaznati težave in izzive tega okolja in se na njih ustrezno odzvati.
dr. Mihael Brejc, evropski poslanec
Evropski parlament sestavlja, kot smo že povedali v prejšnji številki, 785 poslancev, ki so voljeni v 27 državah Evropske unije. Ponovno bodo voljeni v nedeljo, 7. junija 2009, ko bomo ponovno tudi Slovenci in Slovenke odločali o sestavi parlamenta.
Evropski poslanci so organizirani v politične skupine
Poslanci Evropskega parlamenta se združujejo v politične skupine, saj niso organizirani na podlagi državljanstva, ampak politične pripadnosti. Politično skupino sestavlja najmanj 20 poslancev, ki morajo biti izvoljeni v najmanj petih državah Evropske unije. Trenutno je v Evropskem parlamentu sedem političnih skupin. Poslanci, ki niso člani nobene skupine, imenujemo »samostojni poslanci«. Politične skupine zaposlujejo lastno osebje, poslanci pa parlamentarne pomočnike.
Politični organi
Konferenca predsednikov
Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Evropskega parlamenta in predsedniki političnih skupin. Določa organizacijo dela Parlamenta in odloča o vseh vprašanjih, povezanih v zvezi z zakonodajnim načrtom, časovni razpored in dnevni red plenarnih zasedanj, sestavo odborov, delegacij in delitev pristojnosti med njimi ter zakonodajno načrtovanje. Konferenca predsednikov ima tudi pomembno vlogo pri odnosih Evropskega parlamenta z drugimi ustanovami Skupnosti, tretjimi državami in organizacijami zunaj Skupnosti.
Predsedstvo Evropskega parlamenta
Predsedstvo sestavljajo predsednik Evropskega parlamenta, 14 podpredsednikov in 6 kvestorjev kot opazovalcev, ki jih za dve leti in pol, z možnostjo podaljšanja, izvoli skupščina. Predsedstvo Evropskega parlamenta med drugim nadzoruje tudi notranje delovanje parlamenta: načrt odhodkov Evropskega parlamenta;
upravno in finančno organizacijo; sekretariat in njegove službe.
Kvestorji
Kvestorji so odgovorni za upravne in finančne zadeve, ki neposredno zadevajo poslance. Šest kvestorjev ima svetovalno funkcijo v predsedstvu. Zagotavljajo, da lahko poslanci razpolagajo s potrebno infrastrukturo za opravljanje svojih mandatov.
Parlamentarni odbori
Za pripravo plenarnih zasedanj parlamenta so poslanci razdeljeni v 20 parlamentarnih odborov, ki pokrivajo različna področja, od pravic žensk, preko zdravja do varstva potrošnikov. Odbore sestavlja od 28 do 86 poslancev s predsednikom, predsedstvom in sekretariatom. Parlament lahko v okviru svojih nadzornih pristojnosti ustanovi pododbore in začasne odbore, ki obravnavajo posebne težave, ali preiskovalne odbore.
Stalni odbori
-	Odbor za zunanje zadeve
-	Pododbor za človekove pravice
-	Pododbor za varnost in obrambo
-	Odbor za razvoj
-	Odbor za mednarodno trgovino
-	Odbor za proračun
-	Odbor za proračunski nadzor
-	Odbor za ekonomske in moneta ne zadeve
-	Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
-	Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
-	Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
-	Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
-	Odbor za promet in turizem
-	Odbor za regionalni razvoj
-	Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
-	Odbor za ribištvo
-	Odbor za kulturo in izobraževanje
-	Odbor za pravne zadeve
-	Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
-	Odbor za ustavne zadeve
-	Odbor za pravice žensk in enakost spolov
-	Odbor za peticije
Začasni odbori
Začasni odbor za podnebne spremembe
Delegacije
Odnosi s tretjimi državami, ki niso članice Evropske unije, so za Evropski parlament bistvenega pomena. Zato obstaja vrsta delegacij, ki vzdržujejo dialog s parlamenti teh tujih držav. Delegacije imajo pomembno vlogo pri širjenju vpliva Evropske unije v tujini in so naslednje:
EU-Hrvaška; EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; EU-Turčija; EU-Mehika; EU-Čile; Švica, Islandija, Norveška in Evro-spki gospodarski prostor, Rusija, Jugovzhodna Evropa; Ukrajina; Moldavija; Kazahstan, Uzubeki-stan, Tadžikistan, Turkmeinstan in Molgonija; Armenija, Azerbejdžan in Gruzija; Belorusija; Izrael; Palestinski zakonodajni svet; Magreb, Mašrek; Zalivske države, Jemen; Iran; ZDA; Kanada; Srednja Amerika; Andska skupnost; Mercosur; Japonska; Ljudska republika Kitajska; Jugovzhodna Azija, ASEAN; Korejski polotok; Avstralija in Nova Zelandija; Južna Afrika; NATO; Južna Azija; Indija in Afganistan.
Parlamentarne skupščine
-	Skupna parlemantarna skupščina AKP-EU
-	Evro-sredozemska parlamentarna skupščina
-	Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina
Generalni sekretariat
Evropskemu parlamentu pri delu pomaga generalni sekretariat. V njem so zaposleni večinoma uredniki, izbrani na podlagi natečajev, izvedenih v vseh državah Evropske unije. Naloga sekretariata je usklajevanje zakonodajnega dela in priprava plenarnih zasedanj in sej, vključno z zagotavljanjem ve-čjezičnosti. Sekretariat ima sedež v Luksemburgu in Bruslju. Organizacijski in delovni načrt sekretariata ter upravne in finančne pravilnike za uradnike in drugo osebje pripravlja predsedstvo.
Tina Železnik Vir: Podobe evropskega parlamenta 2007-2009
GUE/NGL
PPE-DE
Verts/ALE UEN
ALDE
PSE
□ NI
Samostojni poslanci
□ IND/DEM
Skupina
neodvisnost/demokracija
□	PPE-DE
Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov
□	PSE
Skupina socialnih demokratov v Evropskem parlamentu
□	ALDE
Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo
□ UEN
Skupina združenje za Evropo narodov
□	Verts/ALE
Skupina Zelenih/ Evropske svobodne zveze
□	GUE/NGL
Konfederalna skupina Evropske združene levice -Zelene nordijske levice
Slovenski kupci vinjet bomo drago plačali ustrežljivost Pahorjeve vlade
Kot je razvidno iz odgovora evropskega komisarja za promet A. Tajanija na poslansko vprašanje slovenske evropo-slanke in podpredsednice SDS, dr. Romane Jordan Cizelj, se Evropska komisija do vinjet, kot inštrumenta plačila cestnine v Sloveniji, ni opredelila. Očitno je, da želi sedanja vladna koalicija krivdo za občutno podražitev avtocestnih vinjet zvaliti na prejšnjo vlado, vendar opozarjam, da gre za veliko sprenevedanje, saj dejstva kažejo ravno nasprotno.
Po obstoječem vinjetnem sistemu je namreč slovenska vinjeta za 25,5 % cenejša kot v Avstriji. Novi predlog vlade bo letno vinjeto podražil za kar 72,7 %, tako da bo slovenska vinjeta kar
28,7 % dražja od avstrijske. S to podražitvijo se bo Slovenija uvrstila na sam vrh med državami, ki imajo vinjete. V Avstriji znaša cena letne vinjete 74 evrov, na Češkem 36, na Slovaškem 36, v Švici pa 26 evrov. Če naredimo še dodatno primerjavo - Avstrija ima 2.000 km avtocest, kar pomeni, da kupec vinjete plača 0,0369 € za 1 km avtoceste na leto. Ker ima Slovenija 472,2 km avtocest, bomo kupci po novem vinjetnem sistemu plačali kar 0,20 € za 1 km avtoceste na leto. To pomeni, da bomo slovenski kupci za 1 km vožnje po avtocesti plačal kar dobrih petkrat več od avstrijskih. V SDS vztrajamo, da se vinjete ne bi smele tako drastično podražiti, saj za to ni nobenega opravičljivega razloga. Pred državnozbor-
skimi volitvami 2008 in še kasneje je sedanja vladna koalicija tedanji vladi očitala nevzdržnost sistema. Toda v letu 2008 je bilo pobranih za 30 milijonov evrov več cestnine kot v letu 2007. Prometni minister dr. Patrick Vlačič je sam priznal, da bo zaradi njegovega predloga spremembe cen vinjet pobranega za 11 milijonov evrov manj denarja, po navedbah časnika Finance pa naj bi bila ocena primanjkljaja DARS-ove blagajne še enkrat višja. Evropska komisija svojega uradnega stališča do novega predloga cen vinjet še ni povedala. Morda se tudi z njo ne bodo strinjali? Ali je v bran slovenskim vinjetam v Bruslju stopil evropski komisar Janez Potočnik?
Za večjo konkurenčnost evropskega, slovenskega in lokalnega gospodarstva
Akt za mala in srednja podjetja
** Center tehnike in grad
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
\ I \v
19%
4. do 6. 5.2009 oz. do prodaje zalog
Mercator
najboljši sosed
enter tehnike in arailnle Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
\
mM
V času velikonočnih praznikov od 9. 4. do 16. 4. 2009, vam ob nakupu nad 60 EUR v katerikoli tehnični prodajalni
podarimo KARAFO za vino


(brez kozarca)
m
Mercator
najboljši sosei
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
PETEK, 10. APRIL 2009
KDAJ: 10.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na brezplačo izboraževanje pod vodstvom Janeza Dolinska in Gorazda Jesiharja z naslovom Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici. Vstop prost!
TOREK, 14. APRIL 2009
KDAJ: 9.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na igralne urice za predšolske otroke od treh let dalje, prav tako starše, dedke in babice vseh starosti vabijo na igralne urice. Predhodno se prijavite na Oddelku za oroke in mladino.
ČETRTEK, 16. APRIL 2009
KDAJ: 18.00
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58.
Vabljeni na predavanje o fotografiji »Fotografska tehnika«. Predava: Matjaž Intihar. Simbolična vstopnina: 2 EUR.
KDAJ: 18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega so-govornka? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? Pridružite se nam v četrtek. 16. aprila 2009, ob 18.00 v dvorani Knjižnice Domžale. V svet učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl. novinarka, NLP-praktik, prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni!
KULTURNI KOLEDAR
jo, tako kot tudi leta poprej, drobna presenečenja, s katerimi si boste polepšali spomladanske dni.
stran
14
NEDELJA, 19. APRIL 2009
SOBOTA, 18. APRIL 2009
KDAJ: 9.00 KJE: Center Domžal
Mladi forum SD vas vabi, da se jim pridružite v centru Domžal, kjer bodo tudi tokrat obeležili prihajajoči dan Zemlje. Za vas pripravlja-
KDAJ: 10.00
KJE: Pod skakalnico (ob vstopu na avtocesto, na poti do Krum-perka)
Mladi forum SD vas vabi, da se jim pridružite na čistilni akciji, ki jo že tradicionalno organizirajo ob dnevu Zemlje. Tudi letos bomo očistili pot do Krumperka, saj želimo, da bodo sprehajalne poti, ki jih obiskuje lepo število Domžalčanov prijetne tudi na pogled.
PONEDELJEK, 20. APRIL 2009
KDAJ: 19.00
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58.
Vabljeni na predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo »Razvojni vidiki pubertete in adolescence«. Predava: Lili Jazbec, prof. Predavanje je brezplačno!
SREDA, 22. APRIL 2009
KDAJ: 18.00
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58.
Vabljeni na otovritev slikarsko-kiparske razstave »Življenje na zemlji«. Ob svetovnem dnevu zemlje bodo svoja dela predstavili učenci Osnovne šole Rodica.
ČETRTEK, 23. APRIL 2009
KDAJ: 19.00
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58.
Vabljeni na spomladansko fototografsko predavanje o življenju ptic »Moji leteči prijatelji«. Predstavljene bodo ptičje zgodbe: od iskanja partnerjev, gradnje gnezd, vzreje in vzgoje mladičev. Glavni akterji: brglezi, zelenci, povodni kosi, race in čebelarji. Predava g. Janez Podnar, uni. dipl. ing. Predavanje je brezplačno!
Arboretum Volčji Potok
Kupite cenejšo letno vstopnico in se pustite
presenetiti
Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok sta tudi letos sklenila sporazum, ki omogoča cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale za leto 2009.
V mesecu aprilu vas tako vabijo na:
-	do 27. aprila - dneve narcis
-	do 30. septembra - razstavo orhidej in afriških rastlin
-	od 11. aprila do 3. maja - razstavo cvetočih tulipanov in pomladnega cvetja
-	od 18. aprila do 30. septembra - zeleni izziv
-	od 20. aprila do 3. maja - likovno kolonijo. Posebej pa ste v času od 25. aprila do 3. maja vabljeni na razstavo tulipanov, cvetličarstva, drevesničar-stva in vrtne opreme ter na vrtnarski sejem. Obiskali boste lahko tudi predstavitveni prostor vseh občin Podjetne regije - med njimi tudi Občine Domžale.
Dobrodošli!
Vera
S pomočjo občine ceneje na prijetno kopanje
V Terme Snovik
Občina Domžale se je, podobno kot sosednje občine, odločila za pospeševanje razvoja rekreacije - posebej plavanja občanov in občank, zato se je odločila, da s Termami Sno-vik Kamnik sklene pogodbo o sofinanciranju prenosljivih vstopnic v letu 2009.
Občina Domžale bo tako sofinancirala 15 odstotkov vrednosti cene nakupa prenosljivih vstopnic prebivalcem s stalnim bivališčem v Občini Domžale, ki bodo kupili 15 vstopnic za celodnevno kopanje. Vstopnice so prenosljive na družinske člane kupca vstopnice. Posameznemu prebivalcu Občine Domžale, ki ob nakupu vstopnic drugi pogodbeni stranki posreduje svoje ime in priimek, naslov in davčno številko, se lahko subvencionira samo enkratni nakup 15 vstopnic v letu 2009. Občina bo nakup vstopnic sofinancirala v vrednosti 2.500 evrov. Komplet 15 vstopnic za celodnevno kopanje za prebival-
Turistično društvo Jarše
in
Čebelarsko društvo Mengeš
vabita na razstavo in prireditev
Med je hrana, zdravilo in darilo
v soboto, 25. aprila 2009, ob 15. uri
v Kulturni dom Groblje
Nastopajo:
igralec Roman Končar - povezovalec igralka Tadeja Capuder (oris čebelarstva) Baletna skupina Mengeš Glasbena skupina Gamsi citrar Tomaž Plahutnik
učenci osnovnih šol Rodica in Mengeš Marina Lenček, oblikovalka testa, in rezbar Kubelj
Vabljeni na degustacijo medu in prijetno druženje.
Hkrati vas
v nedeljo, 26. aprila 2009, med 9. in 17. uro,
vabimo v Kulturni dom Groblje na ogled razstave ter degustacijo medu.
Dobrodošli!
o TERME
SNOVIK
ekosvet termalnih užitkov
Občina Domžale in Balinarski športni klub Budničar Količevo
vabita na
tradicionalno prvomajsko kresovanje
v četrtek, 30. aprila 2009, ob 20. uri na pokritem balinišču na Količevem - ob Bukovčevi cesti.
Pripravili bomo kresovanje, prijeten kulturni in zabavni program z ansamblom Leteči muzikanti ter poskrbeli za hrano in pijačo.
Dobrodošli!
Oldtimer klub Soteska
vabi
na mednarodno
srečanje starodobnikov
v soboto, 25. aprila 2009, z začetkom ob 8. uri,
pred klubom Soteška pot 21 v Črnučah. Posebej vas vabimo na srečanje v Športnem parku Domžale, kjer bo postanek vseh starodobnikov med 11. in 12. uro.
Dobrodošli!
ce Občine Domžale stane 131,75 evrov, lahko pa jih že kupite v Termah Snovik.
Veliko prijetnih trenutkov v Termah Snovik!
Vera Vojska
21. 4. - 23. 4. 2009
Program
torek, 21. aprila 2009 Slovenska kinoteka, ob 9. in 11. uri
Filmske projekcije za učence - Orli letijo zgodaj (1966), 91 min
KD Franca Bernika Domžale, ob 10. uri
Filmska projekcija za učence - Orli letijo zgodaj (1966); pred projekcijo 15-minutno predavanje - M. Reichenberg: O poslušanju podob
Domžalski dom, ob 18. uri
Strokovno predavanje - Mitja Reichenberg: O poslušanju podob Vstop prost.
KD Franca Bernika Domžale, ob 19.30
-	Posebna predstavitev filma Derviš in smrt (1974), 105 min - film, ki je prejel najvišje število nagrad v zgodovini jugoslovanskega filma.
Gostje: Jugoslovanska kinoteka in soustvarjalci filma
sreda, 22. aprila 2009 Slovenska kinoteka, ob 9., 11. in 13. uri
-	Filmske projekcije za dijake - Pop Čira in pop Spira (1957) in Derviš
in smrt (1974)
KD Franca Bernika Domžale, ob 10. uri
Filmska projekcija za učence - Orli letijo zgodaj (1966); pred projekcijo 15 min predavanje - M. Reichenberg: O poslušanju podob
Kinodvor, ob 13. uri
Predstavitev zbornika FF Togetherness I - s šestnajstimi avtorji člankov bosta zbornik predstavila Mitja Reichenberg in Taja J. Gubenšek.
Knjižnica Domžale, ob 19. uri
- Strokovno predavanje - dr. Dušan Rutar: Filmski pogled in nezavedna želja
četrtek, 23. aprila 2009 KD Franca Bernika Domžale, ob 9.30 in 12. uri
Filmska projekcija za učence in dijake - Derviš in smrt, 105 min; filmska projekcija za učence in dijake - Pop Čira in pop Spira, 82 min
Slovenska kinoteka, ob 13. uri
Okrogla miza: Slovenski snemalci v Pragi - pogovor s slovenskimi snemalci, ki so se šolali na FAMU.
SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK FESTIVALA ob 19. uri -
podelitev nagrade zmagovalcu natečaja kratkega filma Pomlad v mojem mestu 2009 Vstop z vabilom.
Informacije o festivalu: www.filmskifestival.si, togetherness@film skifestival. si 040/418-422 (Taja), 031/326-777 (Marija)
Prodaja vstopnic: KD FB Domžale Tel.: 01 722 50 50, www.kd-domzale.si Cene vstopnic: otroci: 1,5 €, odrasli: 3 €
Slovenska Kinoteka Tel.: 01 43 42 520, Fax 01 43 42 521, kaja.bohorc@kinoteka.si od 9. do 13. ure
Zadnja koncerta cikla JAZZ v galeriji v tej sezoni
Adam Klemm banda in Cafe Au Latin
Aprila se je za to sezono zaključil cikel jazzovskih koncertov, ki je od lanskega oktobra enkrat mesečno v Galerijo Domžale naselil jazzovske in sorodne godbe in s tem malce popestril glasbeno dogajanje v Domžalah, ki se takšnih muzik običajno ne dotika. Kljub dobri beri koncertov je cikel svoj vrhunec vendarle dosegel v zadnjih dveh večerih, ko sta nastopili dve žanrsko precej raznoliki zasedbi, najprej v marcu Adam Klemm Banda, z bolj avantgardnim jazzovskim zvokom, prav na začetku aprila pa še Cafe Au Latin, z bolj priljudnim pristopom in predelavami brezčasnih klasik vokalnega jaz-za ter občasnimi izleti v popularnej-še vode, na primer k Stingu.
Pravzaprav je bil nastop četverice Cafe Au Latin, ki se je naprej srečala na študiju v Grazu, že pred nastopom razburljiv, saj je basistu skupine na poti iz Graza počila guma in so morali na hitro najti zamenjavo, ki je potem zadnji trenutek stopila pred publiko v
polni Galeriji Domžale. Dušan Simo-vic pravzaprav sploh nikoli ni igral s skupino, niti ni z njimi vadil ali pa vsaj izvedel tonske vaje. Njegovo igranje je bilo torej čisto impulzivno in skorajda »na pamet«, kar pa se pri nastopu, po pravici povedano, ni kaj dosti poznalo, razen krajših navodil, ki jih je Simovic prejemal od ostalih članov zasedbe, ki jo že nekaj let vodi novomeška pevka Maja Remic. Zlahka bi trdil, da je bil to najboljši vokalni koncert te sezone, ki je bila sicer zelo pevsko obarvana. Maja Remic je poskrbela za razgiban in prepoznaven repertoar, ki so ga, poleg že omenjenega Dušana Simovica na basu, podprli še Jani Šepetavec na saksofonu in Božidar Radenkovic na kitari. Zasedba, ki je torej lahko zelo lirična in tiha, lahko pa zaigra tudi hitrejše komade, ki so v uro in pol trajajočem nastopu večkrat dvignili tempo in tako pripeljali tudi do sklepnih tonov tekoče jazzovske sezone. A vendarle se moramo dotakniti tudi predzadnjega, marčevskega koncerta Adam Klemm bande, ki je verjetno v
splošnem najboljši koncert sezone, zaznamovan z avtorskimi kompozicijami saksofonista Adama Klemma in odlično, tudi mednarodno zasedbo, v katero sodijo še Sava Miletic za klavirjem, Elvis Penava na kitari, Robert Jukič za kontrabasom in Janko Novoselic za bobni. Peterica je predstavila poln, dinamičen zvok jazza, ki zveni kot v zlatih petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, na meji med prepoznavnim ritmom in avantgardo, med popom in eksperimentom. Če vse skupaj še zabeli zverzirana ekipa vrhunskih glasbenikov, pridemo do izredno intenzivne koncertne izkušnje. Klemm je svojim soborcem dal veliko prostora za improvizacijo in tudi solistične izlete, pri čemer kaže izpostaviti predvsem dvojec Jukič
in Novoselic, ki je poskrbel za nekaj izvrstnih instrumentalnih igric, ki so vendarle predstavljale gonilno ritmično silo koncerta. Sam repertoar se je raztezal od najbolj prepoznavnega komada Hot kulen, pa do daljših kompozicij, med njimi tudi izredno hitrih in skoraj eksplozivnih izletov v Klemmnov skladatelj ski izraz. Na vsak način gre za koncert, ki ga kaže ohraniti v spominu in po njem meriti kvaliteto tako naslednje kot preteklih sezon JAZZ-a v galeriji.
Za ta del leta se jazz v Domžalah torej poslavlja, ponovni začetek pa lahko pričakujemo v mesecu oktobru, ko se bo začela nova, že tretja sezona.
M. J.
Ob obletnici skladatelja Josepha Haydna
Koncertantna statistika, simfonična logistika
(nadaljevanje s strani 1)
Simfonični orkester Domžale-Kamnik je simpatična glasbena družina, ki se je zbrala k skupnemu umetniškemu delu že davnega leta 1971, ob razumljivih spremembah članstva, ki jih narekujejo leta in generacijske zamenjave, pa nadaljujejo svoje poslanstvo do danes. Na koncertu v Tomčevi dvorani so za letošnjo obletnico Josepha Haydna pripravili izbor njegovih znanih del z vso poustvarjalno odgovornostjo, dobro pripravljenostjo in izbrušenostjo vseh skupin, ki sestavljajo zvočni podpis orkestra. V prvem delu koncerta sta ob obeh solistih zazveneli dve koncertantni deli, v drugem simfonična nadgradnja. Za koncertantno statistiko našega mla-
dega solističnega naraščaja sta sopila na oder pianistka Ana Šinkovec, v solističnem partu Koncerta za klavir in orkester v D-duru, violončelist Gregor Fele pa je obračal liste zahtevnih not v Koncertu za violončelo in orkester v D-duru. Med instrumentalnimi koncerti imata prav omenjena, ki sta bila v sporedu, posebno, kar raritetno pro-menadno mesto, ki svoje umetniške in poustvarjalne draži nista izgubila do danes in ju interpreti zelo radi jemljejo v svoj repertoar. Pianistka Ana Šinkovec je kar umetniško instinktivno našla pravi model za koncert s kladivci, saj ga poznamo tudi v izvedbah s čembalom ali »hammerklavirjem«. Zvočna predstava ob nastajanju kon-
certa je Haydna nedvomno spremljala tudi ob spominu na madžarski ljudski instrument - cimbalon. Pianistka je poslušala tipke klavirja s pozornostjo in taktilnostjo tesnega dotika z virtuo-zno tokatnostjo ter v drugem stavku s kar prihajajočo slutnjo kakšnih figura-cij v Beethovnovi sonati za klavir Ob luninem svitu. Živa je bila pianistična promenada v madžarskem rondu z iskrami nezadržne virtuoznosti. Izreden dosežek pianistke in poslušna naložba orkestra z dirigentom Dvoršakom. Haydnov Koncert za violončelo se je zdel kar magnetno privlačen za mladega čelista, predvsem v zahtevnih virtu-oznih koloraturah skladateljevega zapisa, ki interpretu ni nikjer uhajal izpod prstov in loka, ampak le kot priprava za toplo melodično ekspresijo, kjer jo je skladatelj pustil močneje zaživeti v solističnem partu. Pri obeh smo opazili suveren nastop, veliko znanja in analitičnega pristopa. Solistična statistika obeh mladih interpretov z zelo pozitivno bilanco. Rastoče delnice tudi v orkestru, ki so bile ob izvedbah kar blizu Haydnove večno prisrčne mladosti.
V drugem delu še Haydnova visoka opusna številka simfoničnega ustvarjanja. Poslušali smo skladateljevo Simfonijo št. 100 v G-duru, imenovano tudi »Vojaška«. Vzdevke nekaterim simfonijam J. Haydna so glasbeni pe-danti nadeli kasneje. Za simfonijo, ki smo jo slišali, pa kar upravičeno, saj motivično in tematsko kar ustreza ko-račniški simfonični logistiki. Zazve-nela je igrivo in odločno v ritmičnih in tematskih proporcih, dovolj barve pa je dirigent poiskal tudi v lepi zlito-sti posamičnih zvočnih sekcij, tokrat z rahlo prevlado tolkal in trobil. Zelo zahtevno simfonično čtivo Haydna s svojimi stavčnimi poglavji sta orkester in dirigent pozorno prebrala, pa tudi morda nekaj vtisov o »svinčenih vojačkih« znala obrniti v kar huzarsko logistično paradiranje. V celoti Hay-dnova simfonija ni kazala prav nobene nedosegljivosti za orkester, saj je ta z dirigentom pokazal spret kar veliko dragocenih poustvarjalnih karatov.
Bogdan Učakar
Polona Demšar razstavlja v Galeriji Hypo v Steklenem dvoru
Provoktiven vstop v novo razstavljavsko sezono
V sredo, 1. aprila, so v Galeriji Hypo v Steklenem dvoru, na Dunajski 117 v Ljubljani, odprli nenavadno skupinsko razstavo z naslovom Provokatorji.
Avtorje in njihova dela je predstavil dr. Lev Menaše, ki si je tokratno razstavo tudi zamislil in zbral pet razstavljavcev iz različnih generacijskih skupin, eni od njih pripada tudi Polona Demšar, naša občanka s Svete Trojice.
Tokratna razstava je posvečena trem generacijam umetnikov, ki so pro-vokacijo v našem likovnem okolju uveljavili in razvili v naslednjih štirih desetletjih. Prvo predstavlja Stane Jagodič, osrednja osebnost Grupe JUNIJ, drugo Marko A. Kovačič in Franc Purg ter njegova sodelavka Sara Heitlinger, tretjo pa Antea Ari-zanovic in Polona Demšar. Po mnenju pripravljavca dr. Leva Menašeja je s pomočjo njihovih del mogoče opazovati, kako se je tematika ne-
prestano širila in se razvijala: na začetku so ustvarjalci nadaljevali tradicijo največjih provokatorjev prve polovice dvajsetega stoletja, dadaistov, pozneje so se obrnili predvsem k pop- in zlasti funk-artu, še pozneje pa k tokovom osemdesetih in devetdesetih let. Tehnike, ki so jih uporabljali, so se ob tem menjavale in prepletale, značilno pa je, da so klasične uporabili le izjemoma - svoje provokacije so predstavljali in jih še vedno predstavljajo na tudi v tem smislu nepričakovane nove in tudi zato provokativne načine. Če vas zanima kaj več, poglejte na www.polonademsar.si, sicer pa si razstavo lahko ogledate od ponedeljka do petka, med 9. in 17. uro, do 13. maja 2009.
Mladi umetnici ob novi razstavi iskrene čestitke!
Vera
Super koncert Alenke Godec ter njenih glasbenikov in prijateljev
So najlepše pesmi že napisane?
Znana pevka Alenka Godec nesporno sodi med vrhunske slovenske ženske vokale. S svojimi izvrstnimi interpretacijami je osvojila že vrsto nagrad, v zadnjem času pa je njen največji uspeh plošča z naslovom So najlepše pesmi že napisane, ki jo je konec marca predstavila v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Ljubitelji njenih pesmi smo do vrha napolnili dvorano kulturnega doma, katere oder so zasedli odlični glasbeniki: Domžalčan Miran Juvan, klavir in klaviature, Peter Ogrinc, bobni, Jože Hauko, bas, in Zoran Košir, kitara. Pomembnem je bil tudi ozvočevalec Robert Zlobko in seveda Alenka Godec, ki je že na začetku odgovorila na vprašanje iz naslova svoje nove plošče, v katererem se sprašuje, če so najlepše pesmi že na-
pisane: niso, morda se katera od njih piše prav v tem trenutku, najbrž pa jih bo še veliko prinesel čas. Ampak ta večer je bil namenjen samim najlepšim pesmim slovenskih avtorjev in izvajalcem. Kot miške tiho smo v dvorani spremljali pesmi, zavzeto poslušali prijetno vodenje pevke Alenke, ki se je izkazala tudi kot iskriva moderatorka, ter, le redko naglas, zapeli tudi katerega od refrenov znanih zimzelenih melodij. Če verjameš ali ne, Tvoje jutro, Maja z biseri, Vsi ljudje hitijo, Ni me strah, Poglej me v oči, Zlata ladijca, Mesto sanj, Stoj, Marija, Pogum, Pojem blus, Boljša kot prej, S teboj mi je lepo, Vem, da danes bo srečen dan, Julija, Zvezde padajo z neba, Prave karte, Nekdo, ki imel me bo rad, ki jo je zapela skupaj z Ajdo Stino Turek, in najbrž sem izpustila še kakšno pesem, ampak vse so bile
enkratne in bi jih poslušali še in še, tako zaradi pozitivne energije, ki je kar sevala z odra, kot zaradi izvrstne interpretacije.
Posebni gosti, mlada vokalistka Ajda Stina Turek, ki je navdušila z Iskrenimi ljudmi ob spremljavi pianista Mirana Juvana, in Anastasia kvartet so bili prijetna osvežitev in lahko se samo pridružimo izjavi Alenke Godec, da tako mlada voka-listka kot mladi glasbeniki še veliko obetajo.
Čudovit koncert, ob katerem bi lahko rekli, da nam je bilo z Alen-
ko lepo, da je ob izvrstnem petju in enako izvrstnem spremljanju glasbenikov izginil vsak problem, da je bil to res srečen večer, ki ga zaslutiš že zjutraj, pa tudi, da nismo ostali sami in da bi tudi po dveh dodatkih skupaj z Alenko in glasbeniki, med katerimi me je s svojim igranjem in petjem posebej navdušil naš Miran Juvan, lahko zapela tudi: »Poglej, kako se rojeva dan ...« Hvala za čudovit glasbeni večer!
Vera
mesečni koledar
APRIL 2009
Četrtek, 9. april ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE MARIJA MOJCA VILAR »POKLON VODI«, odprtje razstave
/*v V
Marija Mojca Vilar se je rodila maja 1957 v Ljubljani, diplomirala na šoli za risanje in slikanje v Ljubljani pri mentorju prof. Darku Slavcu. Na isti šoli obiskuje podiplomski specialistični
študij. Že dve desetletji se predstavlja z mnogimi samostojnimi razstavami doma in v tujini, udeležuje se mnogih izobraževalnih delavnic in slikarskih srečanj, je zanimiva ilustratorka in se ukvarja tudi z pedagoškim delom. Brska po starodavnih mitih, zanima jo duhovnost, proučuje različne religije. Razstava bo odprta do 30. aprila 2009. Vstop v Galerijo Domžale je prost.
Vodstvo po razstavi z umetnostno zgodovinarko Katarino Rus Krušelj in avtorico razstave bo 16. aprila ob 18:00. uri. Po ogledu sledi še projekcija filma Antona Komata z naslovom Vse poti vodijo k vodi (50 minut).
Četrtek, 16. april ob 20:00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ob 19. aprilu, prazniku Občine Domžale
Kulturni program: odlomek iz gledališke predstave V Ljubljano jo dajmo (Pia Brodnik, Brigita Hrovat), Godba Domžale, Sestre Žagar - Trobec, Otroška folklorna skupina KD Domžale, Odrasla folklorna skupina KD Groblje; povezovalca proslave: Jure Sešek in Nataša Dolenc
Sobota, 18. april ob 20:00 SERGE LOPEZ TRIO koncertflamenka
Serge Lopez kitara, vokal Jacky Grandjean električni bas Pascal Rollando tolkala
Kitarist Serge Lopez se je rodil v Casablanci v Maroku, pri treh letih pa se je z družino preselil
v Francoski Toulouse. Podobe svojega rojstnega mesta je vedno gojil preko družinskih spominov, zato ni presenetljivo, da v njegovem flamenku slišimo marsikatere arabske elemente, seveda pa tudi latinsko glasbeno zapuščino, pa jazz, občasno bosa novo in afriške muzike. Tako njegova glasba ni le španska in andaluzijska, ampak je predvsem čutna glasba brez vsakršnih omejitev.
Torek 21. april — četrtek, 23. april 2. FILMSKI FESTIVAL TOGETHERNESS
Nenad Jovičic
(Sarajevo 1922- Domžale 2006)
torek, 21. april ob
10:00 - filmska projekcija za šole Orli letijo zgodaj (1966), 91 min
19.30 - za IZVEN
posebna predstavitev filma Derviš in smrt (1974), 105 min - film, ki je prejel najvišje število nagrad v zgodovini jugoslovanskega filma gostje: Jugoslovanska kinoteka in soustvarjalci filma
sreda, 22. april
10:00 - filmska projekcija za šole Orli letijo zgodaj (1966), 91 min
Muzejsko društvo Domžale od 21. do 23. aprila 2009 organizira 2. filmski festival Togetherness v spomin prvemu šolanemu snemalcu nekdanje Jugoslavije na FAMU, Nenadu Jovičicu, umetniku filmske fotografije mednarodnega slovesa. Festival, h kateremu vas želimo pritegniti ne predstavlja le Jovičicevih filmov, pač pa je naš namen v središče postaviti predvsem poklic snemalca in njegovo mojstrstvo.
Sreda, 22. april ob 20:00 CLAVIMERATA Gregor Kovačič klarinet Janez Podlesek violina Ilonka Pucihar klavir
Program:
J. Golob "Sentimentalni plesi", J. Pucihar "Sijaj, sijaj", D. Milhaud "Suite" M. Strmčnik "Graduale" B. Bartok "Contrasts"
Klavirski trio Clavimerata je bil ustanovljen pred desetimi leti, takrat še pod imenom Trio Mefisto. Slovenski in tuji javnosti so se predstavili s številnimi odmevnimi koncerti, posneli so že dve cedejki, posvečajo pa se izvajanju del iz različnih glasbenih obdobij, s posebno skrbjo za raziskovanje glasbene vsebine skladbe.
Sreda, 6. maj ob 20:00 NIZIOL KVARTET Bartek Niziol violina Christopher Whithing violina SMichel Willi viola Alexander Neustroev violončelo
Program: J. Haydn
"Godalni kvartet št. 61, op. 76" A. Borodin "Kvartet št. 2" P.I. Čajkovski
"Godalni kvartet št. 1, op. 11"
Člani kvarteta Niziol prihajajo iz Poljske, ZDA, Švice in Rusije, spoznali pa so se v Zürichu kot člani orkestra Tonhalle. Pod vodstvom poljskega violinista Barteka Niziola je njihovo igranje prepredeno s strastjo, virtuoznostjo in široko zvokovno paleto, poslušalcev pa se vedno dotaknejo z izredno globino svojega izvajanja.
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
125 let tradicije
Godba Domžale je od ustanovitve, leta 1884, doživelo vrsto sprememb, v zadnjem obdobju pa je opaziti predvsem kvalitetno rast, ki se odraža tudi z dosežki na različnih tekmovanjih. Društvo sestavlja 55 aktivnih članic in članov, njihov razpon starosti je od 10 do 75 let. Društvo ima svoj godbeni dom, zgrajen leta 1929, ki je ob otvoritvi predstavljal prvi godbeni dom na ozemlju takratne Jugoslavije.
V 125 letih se je pripetilo veliko več, kot je to možno opisati v nekaj stavkih ali celo na mestu, ki nam je tu na razpolago. Zato je prav, da se dotaknemo vsaj nekaj mejnikov, ki so institucijo, kot Godba Domžale je, popeljali skozi dolgo, 125-letno tradicijo. Godbo Domžale je leta 1884 ustanovil takratni domžalski učitelj Franc PFEIFER. Na začetku svojega delovanja je godba delovala pod okriljem domačega gasilskega društva, zato so bili godbeniki na svojem prvem nastopu istega leta, pri odprtju gostilne v Stobu, oblečeni kar v gasilske uniforme. Prva svetovna vojna je tudi med godbeniki razredčila vrste, saj je bilo veliko članov vpoklicanih. Med vojno je godba nastopala predvsem na pogrebih, po vojni pa je začela z rednimi vajami. Glavni projekt godbe med obema vojnama je bila prav gotovo gradnja godbenega doma. Leta 1925 so stekle priprave za gradnjo, naslednje leto pa je bil vzidan vogelni kamen. Do leta 1888 so imeli godbeniki namreč vaje v beneficiatovem stolpu taborskega obzidja pri cerkvi na Goričici, do zgraditve svojega doma pa v stari šoli.
4. avgusta 1929, je bil, takrat prvi godbeni dom na ozemlju takratne Jugoslavije, slovesno odprt in kronike pišejo, kako so bile Domžale tisti dan en sam veselični prostor.
Godbeni dom je zares zaživel, saj so v njegovi dvorani poleg godbenih koncertov prirejali tudi različne zabavne večere: pustne zabave, vinske trgatve, silvestrovanja in dramske igre. Danes je godbeni dom popolnoma prenovljen, a svojega kulturnega poslanstva ni izgubil. V njem ima še vedno sedež godba z vsemi svojimi dejavnostmi, odvečen prostor pa je odstopila knjigarni Beseda, ki velikokrat (tudi s sodelovanjem godbe) priredi kulturne večere.
Nadaljevanje v prihodnji številki.
KULTURA
Godba Domžale
1884-2009
V naslednjih nekaj številkah bomo v našem časopisu namenili nekaj prostora in pozornosti najstarejšemu društvu v naši občini, ki letos praznuje 125-letnico neprekinjenega delovanja.
Zadnja novica
Tik pred izidom Slamnika, ki ga držite v roki, se je Godba Domžale udeležila snemanja priljubljene televizijske oddaje Na zdravje, z voditeljema Jasno Kuljaj in Boštjanom Romihom. Tematika prihajajočega 1. maja je godbi dala priložnost, da z dvema odigranima koračnicama predstavijo občinstvu v studiu in gledalcem pred TV-sprejemniki pravo prvomajsko vzdušje. Oddajo z Godbo Domžale si lahko ogledate v petek, 1. maja zvečer, ali v ponovitvi, v nedeljo, 3. maja popoldan.
stran
16
125. skupščina in drzni načrti
Dolga in bogata tradicija domžalske godbe se odraža tudi danes, ko se članice in člani trudijo obdržati rdečo nit tudi z vsakoletnim občnim zborom oz. skupščino.
125. skupščina Godbe Domžale pomeni poleg vseh izkušenj in doživetij tudi 125 let glasbenih in
organizacijskih izzivov, predvsem pa misli na prihodnost društva z mladimi člani in močmi. Po formalnih poročilih organov društva se je namreč na tokratni jubilejni skupščini razvila debata o mladih članih. Tudi ob tako visokem jubileju so v društvu usmerjeni v prihodnost, ki pa za velika kulturna društva, kot godba je, ni ravno rožnata. Tematika skupščine se je dotaknila tudi organizacijsko zahtevnega projekta, ki ga društvo pripravlja ob praznovanju 125-letnice. Najprej članice in člane v petek, 21. maja, čaka slavnostni koncert, na katerem bodo ob vrhunski slovenski pevki Nuši Derendi poskrbeli za pester program, "začinjen" z ravnokar posnetimi skladbami za nov samostojni nosilec zvoka. V soboto, 22. maja, pa so slavljenci v goste povabili kar deset godb, večinoma iz Slovenije, ki bodo s promenadnimi koncerti po različnih domžalskih krajevnih skupnostih poskrbeli za praznično vzdušje. Po koncertih se bodo vse godbe zbrale na ploščadi pred blagovnico Vele in s skupnim igranjem koračnic počasi zaključile celoten program srečanja godb. Pričakujemo lahko, da se bo godbeno obarvan dan v Domžalah nadaljeval še pozno v noč, tudi s pomočjo ljubiteljev domžalske godbe, ki so seveda toplo vabljeni na vse dogodke ob domžalskem jubileju. Na skupščini so prisotni člani in gostje dobrovoljno sklenili, da bo jubilejni godbeni vikend gotovo praznik za celo domžalsko občino, zaradi česar se tega tudi vsi veselijo. Spremljajte pomladne aktivnosti Godbe Domžale in praznujte tudi vi!
PATO
Dramska skupina Kulturnega društva Groblje uprizorila komedijo
Gosposka kmetija
Ena izmed značilnosti Kulturnega društva Groblje je ta, da je njihova dramska skupina prav vsako leto obstoja društva pripravila premi-ero eno izmed dramskih del. Tradiciji se niso izneverili tudi v letu 2009, saj so nas konec marca povabili na ogled komedije Štefana Jer-ka Gosposka kmetija, ki jo je zelo dobro režiral Drago Plevel.
Gosposka kmetija je v vsakem času zelo aktualna komedija, ki nas popelje na prijetno turistično kmetijo Bregarjevih. Tu prijetne počitnice preživlja družina Bahovec: višji svetnik Bahovec (David Pančur), za katerega so vsa kmetijska dela prava otroška igra, ki bi jo brez večjih težav lahko opravljal tudi sam; žena Klara (Meta Pančur), ki je brezpogojno vdana možu, svojim 28 psihiatrom, ki se ukvarjajo z njenimi živci, in najboljšima otrokoma na svetu, med katerimi je večno zaspani sin, nesojeni kmečki ženin Vili (Rok Matič) s svojimi vsakodnevnimi sanjami, ter najbolj urejena oseba v igri, ki ima vedno čas za ogledalce in pudrnico, hči Ada, največkrat Adica (Vera Stare). Na drugi strani so trdni in skrbni »kmečki« ljudje: kmet Bregar (Vili Kaker), ki se nam predstavi na začetku in koncu, skrbna gospodinja Jerca (Barbara Lajevec), ki zaradi skrbi za kmetijo skoraj ne spi, hlapec Jaka (Rok Rode), ki se kar hitro navadi gosposkega življenja in nima nič proti njemu, ter gospa Cvetko (Anica An-žič) in sosed (Jasmin Agovič), vedno pripravljena pomagati na kmetiji. Ni treba posebej poudariti, da imajo vsi veliko zdrave kmečke pameti, predvsem pa skrbi za kmetijo. Vse skupaj se začne s stavo, da bo družina višjega svetnika sama, brez kakršnekoli pomoči, tri dni sama skrbela za kmetijo. Če ji ne bo uspelo, bo višji svetnik plačal stavo, sicer bo moral denar iz svojega žepa našteti kmet Bregar. Začetek je obetaven, poln optimizma, zlasti višjega svetnika, medtem ko ostali družinski člani niso najbolj navdušeni nad delom
na kmetiji. Pa se kmalu pokaže, da kmečka dela niso ravno otroška igra, čeprav gosposki kmetje kažejo silno navdušenje. Problem je že klepanje kose, preoblačenje v kmečka oblačila, predvsem pa prva kmečka dela pokažejo, da ne bo šlo najlažje. Višji svetnik vztraja - najbolj zaradi stave, lepši polovici družine zaradi obljubljenih novih oblačil, sin Vili pa je tisti, ki nas vso igro najbolj spravlja v smeh. Skupaj z očetom je namreč prepričan, da je idealen primer za gospodarja Bregaijeve kmetije. O tem skoraj ne dvomi nihče, razen Jaka, ki Vilija v veliko veselje gledalcev poučuje osnovnih manir kmečkega ženina: biti mora neroden, redkobeseden, predvsem pa mora bodočo nevesto gledati z izbuljenimi očmi. Šola je precej neuspešna, ker je Jerca za poskuse ljubezni precej neobčutljiva in jo bolj kot snubec zanima vsako uro slabše stanje na kmetiji. Gosposki kmetje namreč trave ne kosijo, ampak žagajo in hodijo po njej; namesto žgancev kuhajo neko brozgo, gospa višja svetnikova pa žanje le klasje in to z vsake strani malo. Težave so tudi pri prepoznavanju krave od vola, da o lačnih prašičih in kurah ne govorimo posebej.
Ko že vsi mislimo,da je komedije konec, saj je družina višjega svetnika po plačilu stave in manjšega dodatka Jaki, ki je sploh in oh glavni, skrivnostno izginila, se gosposki kmetje vrnejo. Bahovčevi, predvsem višji svetnik, se odločijo, da uspejo in dobijo stavo. Zadnji poskus je mlatenje žita, ki pa se konča z buškami vseh sodelujočih in edinim logičnim zaključkom: gosposki ljudje na kmetiji nimajo kaj iskati. Še enkrat se namreč izkaže, da znajo delati predvsem z jeziki, manj pa z rokami. Zdravljenje poškodb, ki so sanirane s pikčastimi obvezami, nasmeje vse gledalce in gledalke. Ti so iskreno navdušeni nad vedno aktualno vsebino komedije, na dobro igro vseh igralcev dramske skupine Kulturnega društva Groblje, predvsem pa nad številnimi prizori, ki povzročajo smeh, ki blaži težave situacije, v kateri živimo. Poleg igralcev, ki so se izkazali vsi po vrsti in se lepo vživeli v posamezne vloge, naštejmo še ostale, brez katerih prijetnega kulturnega dogodka v Grobljah ne bi bilo: šepetalca Borisa Preskarja, tonskega tehnika Boštjana Lajevica, Marjeto Plevel, v katere rokah so bili kostumi in maska, za sceno sta poskrbela Martin Leban in Anton Košenina, ki je bil glavni tudi pri organizaciji izvedbe Gosposke kmetije. Čestitamo in vabimo, da jo obiščete na katerem od njihovih gostovanj, saj bi bilo škoda, če bi ostala le v Grobljah!
Vera Vojska
Luka Papež zasedel slovenski glasbeni prestol
(nadaljevanje s strani 1)
Najboljši je bil tokrat enajstletni učenec Glasbene šole Domžale, Luka Papež, ki je v 1. a kategoriji violončelo od 100 točk dosegel 99 točk in prepričljivo zmagal ter osvojil 1. nagrado in zlato plaketo med 24 glasbeniki iz vse Slovenije. Njegova učiteljica je Almira Hamidul-lina, pri klavirju pa ga je spremljala Romana Bizjak Saje. Srebrni plaketi sta osvojila violinistka Barbara Šti-mec (učiteljica Anastazija Juvan, pri klavirju Miran Juvan) in Uroš Pele, orgle, srednja stopnja, (učiteljica Veronika Šarec). Bronaste plakete so osvojili učenci kitare: Luka Carič, Neža Kolar in Nejc Pirnat. Priznanja za udeležbo sta prejeli violinistki Neža Kolar in Kristina Kozjek ter orglavec Dominik Štefan. Korepe-titor Miran Juvan je prejel posebno priznanje za zgledno sodelovanje s
tekmovalcem in umetniško podporo v disciplini violina. Luki Papežu je tudi pripadala čast nastopiti na zaključnem koncertu prvonagrajencev v Mariboru.
Enkratno doživetje za mlade glasbenike naše šole je bila glasbena delavnica v okviru 24. slovenskih glasbenih dnevov, ki jih je organiziral Festival Ljubljana. Delavnico je vodil dirigent, komponist in profesor Uroš Rojko, ki deluje in predava v Nemčiji. Ob zaključku delavnice so mladi glasbeniki iz različnih glasbenih šol, skupaj z dirigentom, 12. marca priredili zaključni koncert v Viteški dvorani v Ljubljani. Program so sestavljale skladbe Uroša Rojka, Mateja Bonina, Petre Stahov-nik itd., ki so napisane svobodno v modernem stilu, kar je bilo posebno doživetje za mlade glasbenike in nabito polno dvorano. Delavnice so se
udeležili učenci naše glasbene šole: Natalija Kraševec, Kristina Kokalj, Peter Omejc, Gregor Pirnat, Manca Dornik, Kristina Fale, Lina Steiner in Barbara Kecelj. Glasbena šola Domžale deluje tudi v vseslovenskem prostoru, saj že več kot 10 let zaporedoma prireja mednarodne seminarje za flavto in klarinet. Letošnja tridnevna seminarja s preko 60 udeleženci na vsakem sta vodila klarinetist iz Krakova, Jan Jakub Bokun, kateremu se je v Tom-čevi dvorani KD Franca Bernika na koncertu pridružil kitarist Krzysz-tof Pelech in prvi flavtist Orkestra Sv. Cecilije iz Rima Andrea Oliva. Seminarjev so se udeležili učenci, dijaki, študentje in učitelji iz Slovenije pa tudi iz zamejstva, iz Hrvaške (Zagreb) in iz Italije (Trst). S takšno obliko izobraževanja GŠ Domžale izjemno prispeva k napredku poučevanja in igranja klarineta in flavte v Sloveniji.
Anton Savnik Ravnatelj Glasbene šole Domžale
Pomladni razcvet GŠ Domžale
Domžalčanom in tudi širši skupnosti je nedvomno lahko v ponos delovanje Glasbene šole Domžale. Kot vsako leto, tudi v tej pomladi, pobiramo sadove v septembru začetega dela.
Naši učenci, sedem kitaristov, tri violinistke in violončelist, so se odlično pripravili na letošnje 38. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije in tako na regijskem kot na državnem tekmovanju dosegli odlične rezultate. Med njimi imamo najboljšega čelista v Sloveniji - 1. a kategorija - ter učenko, ki se je verjetno edina do sedaj udeležila tekmovanja z dvema instrumentoma. Koliko dodatnih vaj in ur domačega dela ter nastopov to pomeni, dobro vemo pedagogi, učenci in starši. Ponosni smo tudi na naše tri učence, ki so uspešno opravili zahteven sprejemni preizkus na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Tako so se pridružili mnogim mladim domžalskim glasbenikom, ki uspešno nadaljujejo šolanje na srednji stopnji in tudi na Akademiji za glasbo. Vsi, ki smo kakorkoli povezani z glasbeno šolo, smo že uživali na naših letošnjih tematskih koncertih. V januarju
na dvakrat izvedenem koncertu pianistov v spomin skladateljema J. Haydnu in F. Mendelssohnu. Marec je prinesel odličen koncert učencev in učiteljev pihal, trobil, tolkal in solopetja, ki ni bil le glasbeno, ampak tudi odrsko doživetje. Poslušali smo glasbo vsega sveta, po dvorani so učenke solopetja zaplesale tradicionalni severnoargen-tinski ples. Na irskem večeru so nas učenci in učitelji kitare s sodelovanjem kolegov in njihovih učencev očarali in začarali z irsko glasbo. Nekaj točk so izvedli odlični plesalci irskega plesa iz Ljubljane. Marec smo zaključili s predstavitvijo instrumentov za trzinsko osnovno šolo v Tomčevi dvorani KD Franca Bernika. V prvih dneh aprila se bodo v isti dvorani predstavili naši najmlajši glasbeniki, učenci prvih razredov, nekaj dni zatem pa sledi tradicionalni, tokrat že 11. letni koncert učencev in učiteljev klavirja, s tematskim naslovom »Razpoloženja«.
Meseca maj in junij nam bosta poleg letnih izpitov prinesla obilje zaključnih nastopov.
Skratka, ob dobri človeški in strokovni podpori vodstva šole, učenci lahko razvijajo svoje talente in vizije učiteljev,
ki skrbijo za duhovno bogastvo naših najmlajših. Z veseljem bi uvajali nove instrumente in programe ter vpisali še več otrok. Žal nas pri tem, tako kot vse glasbene šole, omejujejo zakoni Ministrstva za šolstvo in šport, ki nam že leta določa točno število učencev, ne dovoli širiti instrumentalnih oddelkov in zaposlovati novih učiteljev. Za vse nadstandardne možnosti uvedbe pouka pa zahteva, prav tako kot za redno delo, visoko pedagoško in strokovno izobražen kader.
Poleg vsega naštetega nas omejuje tudi prostorska stiska. Za vsak malo večji nastop najemamo Tomčevo dvorano KD Franca Bernika, iščemo in prosimo za dodatne prostore, ki bi jih še potrebovali za naš pouk ... Zato bi bilo lepo, da bi vsi, ki lahko kakorkoli pripomorejo, da nam soustanoviteljica glasbene šole, Občina Domžale, lahko pripomore k izboljšanju pogojev našega dela, priskočili na pomoč. V Svetu Glasbene šole Domžale bi si želeli predstavnika Občine Domžale, ki bi se aktiviral v tej smeri in tvorno prispeval k uresničevanju vizije naše šole. To vodstvu šole in nam, učiteljem, že dolga leta uspeva.
Prisrčno vabljeni na naše prireditve!
prof. Meta Novak, učiteljica klavirja in nauka o glasbi
J
pisma bralcev
Objavljano fwisßcv lit uVlurjifv,
kuE^rih iÜL-nlili.Ll4t je pih/iiuna urrdiiiil% Li in h» m ihm i prispci, k i fcrujSi in] ,5'jii-i /nafcuv h pncslcdlci,
Hliral! otmcfcaiBO hrol«. da siuliiča /apisaru v l'ixmih bnileor, iiino swliwa urednik* j.
Spoštovani!
Svoje pismo namenjam dr. Ban-ku, od katerega seveda ne pričakujem odgovora, pričakujem pa in si to zelo želim, da bi zaradi mojega pisma bila prihranjena tako huda bolečina, kot je bila naši družini, kakšnemu od njegovih pacientov ali pa tudi komu drugemu.
Gospod doktor Banko! Spoštovani gospod dr. Banko, sem hči očeta, ki ga na žalost ni več med nami. Vzela nam ga je huda bolezen, ki je udarila med nas, kot bi nam ga kdo ukradel. Rada bi opisala svojo bolečino, bolečino moje mame in moje sestre. Lahko si predstavljate, kako hudo je, ko nimaš več ob sebi nekoga, ki si ga imel zelo rad in ga nisi vprašal še toliko pomembnih stvari, ko ga ne moreš samo poklicati in z njim poklepetati o vsakdanjih stvareh, ko ga ne moreš več obiskati živega, ampak samo mrtvega na pokopališču.
Oče je bil vrsto let vaš pacient. Imel je visok pritisk, holesterol, povišan sladkor, vse to, vendar vse lepo urejeno z zdravili, zdravim prehranjevanjem in zdravim načinom življenja. Oče je skrbno upošteval vaša navodila in vedno pazil nase. Bil je zelo vitalen. Zaupal vam je! Potem pa je prišel četrtek, 26. februarja 2009, nikoli pozabljen. Njemu in vsem nam se je sesul svet. Oče je izvedel, da je bolan, bilo je hudo, zelo hudo. Tisti dan sem tudi sama govorila z vami po telefonu in povedali ste, da je hudo,
Nagrajuje Nogometni klub Domžale
Tokratni nagrajenci križanke iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade Honde Ambrož - CAR LINE d. o. o. Nada Majdič iz Doba -brezplačni vikend najem vozil - Honda Civic; Ivan Tavčar iz Domžal - plastična ročka 4 l olja - castrol txt; Tone Weith iz Doba - plastična ročka 4 l olja - castrol grx in Marjetica Perc iz Ljubljane - preventivni pregled vozila z meritvami.
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo pet vstopnic za obisk tekme NK Domžale zagotovil Nogometni klub Domžale. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! Pravilne rešitve pričakujemo do 16. aprila 2009!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
4	1230 Domžale.
zelo hudo (rak). Rekli ste, da je oče že v letih (74 let, mislim, da danes ljudje lahko živijo mnogo dlje) in da je imel visok pritisk. To je bila vaša obramba, ko pa sem vas vprašala, zakaj mu niste že prej dali napotnico za UZ abdomna, ste rekli, da tako ne bi bilo nič drugače. Sedaj res ne, toda pol leta prej zagotovo. Tako nam je zagotovil tudi njegov zdravnik, ki ga je sprejel v bolnici, pol leta nazaj bi ga lahko uspešno operirali in po vsej verjetnosti tudi pozdravili. Sedaj pa je bilo za vse prepozno. Doktor Banko, samo ena napotnica nam je vsem spremenila življenje, izgubili smo dragega očeta. Ne vem sicer, zakaj mu je niste dali, čeprav vas je prosil, da ga pošljete na preiskave, morda je niste smeli dati, ne vem! Vendar pa vas lepo prosim, za našega očeta ste storili premalo in predvsem prepozno, vendar pa v bodoče, ko boste imeli podoben primer, povejte pacientu, da ne smete dati napotnice (zaradi zavarovalnice), ampak da priporočate UZ-pregled, pa bodo sami plačali (morda včasih tudi težko), imeli pa bodo življenje. Pišem v svojem imenu in v imenu svojega očeta, ki je bil korajžen in pokončen mož, ki ni nikoli "ja-mral", če to ni bilo potrebno, kar ga je očitno na koncu stalo življenja. Ko vam pacienti potožijo, da so bolni, niso vsi namišljeni bolniki. Pa še nekaj, doktor Banko, zavedajte se, da zdravniki niste bogovi
v belem!
Vilma Novak (tudi zdravstveni delavec)
Ce je ideja dobra, jo podprimo ...
Vsak človek ima v tem življenju določeno poslanstvo, povezano z drugimi prebivalci sveta, če gledamo širše, saj smo vsi del velikega načrta. Včasih na to pozabimo in se obnašamo, kot bi bile vse stvari samoumevne. Pa niso. Včasih smo ljudje res čudni in ni se čuditi, da
na Noetovi barki ni bilo prostora za človeka.
Težave, s katerimi se srečujemo v življenju, nam dajejo priložnost postati močnejši, boljši in trdnejši. Poskus s kuhanjem korenja, jajc in zmlete kave mi je poznan že iz študijskih let. V podobnih različicah sem ga tudi sicer večkrat zasledil - v prenesenem pomenu pa se pravzaprav dnevno dogaja. Morda je prav, da ga osvežimo ravno v tem pomladnem času, v pričakovanju velike noči. Pred nedavnim pa ga je v svoji različici obudil tudi zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Ali mu ne bi prisluhnili še mi?
Če v treh posodah kuhamo, v prvi nekaj korenja, v drugi nekaj jajc in v tretji nekaj žličk zmlete kave in pustimo vreti približno četrt ure, kaj smo opazili? Trdo korenje je postalo mehko. Znotraj mehkajajca na začetku so zdaj trda. Voda se je obarvala s kavnim zmletkom in nagrajeni smo s čudovitim vonjem po kavi. Če vse to primerjamo z našim življenjem, spoznamo, da življenje ni lahko, življenje ni vedno prijetno, včasih je zelo težko. Stvari se ne zgodijo, kot bi si želeli. Ljudje ne ravnajo z nami, kot upamo. Težko delamo, pa ni vidnih rezultatov. Kaj se zgodi, ko se srečamo s težavami? Spomnimo se zopet na posode. Vrela voda je kot težave v življenju. Lahko smo korenje - vanjo gremo trdni in močni, ven pridemo mehki in slabotni. Postanemo utrujeni. Izgubimo upanje, od-povemo. V nas ni več tekmovalnega duha. Ne bodimo kot korenje! Lahko smo kot jajce. Začnemo z mehkim in čutečim srcem. Končamo trdi in brezčutni. Sovražimo druge, ne maramo sebe. Postanemo trdosrč-ni. V nas ni več toplih čustev, samo grenkoba. Ne bodimo kot jajce! Lahko smo kot kava. Voda ne spremeni kave, kavni zmletek spremeni vodo. Voda zaradi njega postane drugačna. Poglejmo jo, poduhajmo jo, pijmo jo. Bolj ko je voda vroča, boljši okus dobi. Lahko smo kot kava. Naredimo nekaj dobrega iz težav, s katerimi se spoprijemamo. Naučimo se nečesa novega. Dobimo novo znanje, nove spretnosti, nove sposobnosti. Z izkušnjami rastemo. Ustvarjamo boljši svet okoli sebe.
Res, dvignimo se v pričakovanju velike noči nad zemeljsko omejenost, včasih celo zakrknjenost in poskusimo stopiti iz sebe ...
Ivan Kepic
Zgodba o psu Gromu
Zgodba o psu Gromu je zrcalo današnje družbe, ki je tega malega kosmatinca izdala čisto na vseh področjih in na vse načine, kot je to sploh mogoče. In je zgodba, ki se nikoli ne bi smela zgoditi.
Malega Groma je lastnik že kot mladička pustil na vrhu skednja, kamor mu je nosil hrano. V ta namen je moral Gromov lastnik splezati po letvi in hrano zalučati v skedenj. Tako je
Grom deset let svojega življenja preživel brez fizičnega stika s človekom. Desetletno življenje v popolni osami, brez kakršnekoli veterinarske oskrbe, je seveda pustilo grozne psihofizične posledice. Gromu je iz oči tekel krvavi izcedek (kasnejši veterinarski pregled je razkril, da je bil krvavi izcedek posledica granulomov in gnitja čeljusti, odprte rane, ki se je tako kazala že od znotraj navzven), kašljal je in bil je povsem brez mišične mase (kar je bilo vzrok njegovemu tresenju ob hoji), bil je astmatik, odkrili pa so tudi, da ima zelo slabo srce. Grom je bil zaradi hudih psihofizičnih posledic humano evtanaziran. Verjetno bi obstajalo upanje zanj, če bi današnja družba imela odprte oči in prijavlja vsa mučenja živali pristojnim inštitucijam. Sprašujemo se, kako so bili lahko ljudje, ki so vedeli zanj, tiho. Kako je lahko družba, ki je vedela zanj, dopustila takšno ravnanje? Kako je mogoče, da se je ljudem dozdevalo, da psu nič ne manjka, ko je deset let živel na vrhu skednja popolnoma osamljen in zapuščen? Zakaj nihče ni prijavil lastnika? Naravnost grozljivo je, da je nekaj takega današnji družbi sprejemljivo. Grom je imel samo eno življenje in samo eno priložnost živeti ga. Nobeno živo bitje ga ne bi smelo preživljati v takšni bedi.
Za vse, ki veste za kakršno koli obliko mučenja, zlorabljanja, neprimernega ravnanja z živalmi in ste tiho, naj povem, da ste po veljavni zakonodaji RS dolžni prijaviti pristojnim inštitu-cijam takšno ravnanje! V to vas zavezuje zakon! Zlorabe se prijavljajo na VURS (Veterinarska uprava RS), tel.: 01/234-45 55 ali 01/234-45-50, http:// www.vurs.gov.si/ in na policijo - št. 113.
http://www.vurs.gov.si/si/splosno/ cns/novica/article/1603/5335/?cHash =d98d2886d5 Zakon o zaščiti živali
1.	člen: Ta zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi ...
2.	člen: Zaščita živali po tem zakonu je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države ...
4. člen: Mučenje živali je: - vsako ravnanje ali opustitev ravnanj a, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju. Zato se obrnite naokoli in odprite oči. Če kjerkoli vidite le obris zanemarjanja, ki ga je bil deležen Grom, oziroma kakršnokoli neprimerno ravnanje z živalmi takoj prijavite pristojnim inštitucijam. Ne gre za vprašanje, ali to želite storiti ali ne, gre za preprosto dejstvo, da ste to dolžni storiti! Če zamižite in se obrnete stran, problem ne bo izginil. Če zamižite in se obrnete stran, ste sokrivi takšnih dejanj. Pri Gromu so ljudje videli in bili tiho. In Grom je nemo trpel. Osamljen in pozabljen, bolan in prestrašen.
Društvo za zaščito živali Ljubljana
LfttiELtlNTlU.nl	HfvMHO	PÜT. PÜ * m II II V
C^HJIHIK "I	, " SranjE.	BE0H9GIIUETA
DBLIKD ME4JKUA	, , lEKUEM	VELIKA IN
LtrtJil	tul" «HtU	MlHUiPlSIW*
DEBELA
»KHÜEJ BOT
DDF"'
»JU na*.
PLDSCAD
www.citroen.si
CITROEN C3 Picasso
Spomladanski bonus 500 € + darilo: navigacija GARMIN 765T
CiTO^Mr*
Slika je simbolna. Predstavljeni model: C3 Picasso. Emisija CO2 predstavljenega modela: 125-159 g/km. Poraba goriva predstavljenega modela: 4,7-6,9 l/km. Ponudba velja za vozila iz zaloge do 30.4.2009.
AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 Mengeš	E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
■utteE-CALISM .LGA1FC ITBimii
Smstpia
SLU» ha
KULffttlU 5hejt UHV T(»>U JENiKI PBLHEiP Y kit fuji
MEHŽKi KIU1E1 I KI JUH
TIH NUlr . ■■'.,- .1 pitnoK
• L«.
mu hA
mnlH
AVTOR. MtSTO Hl IJlEVI^Mt (Ml* MHDDU FVNIBILD »IN nr Ht»Ut	If,
BVHM
mJnm
c

dll. teniške
ICH
JDLAJEV TDVtK DUDELÜ-VII HI OFL KULUJE
JAMS' riHFHT SDL CLIFUMMLP KISLINE
NIC«£
kaum
tLWlL MTETl IPETEHJ
HE&iau rmMco Lil POKU.
I M" H0H WJUIDUl KAPIS »JUITLU
HiifL N4JDJUJ4A «t*»
ODVIEW JfDJISMI	KOJLAYl. (tEU.POH V(LIH
KUWUIHA	HGT0HEH
rttfhJVECJL DEJJIHJ*	.ILILEINIK
PIA*DTA
1*1 Oh KAHUT
1*1*1 sot
PDHKJA OSOTEKE TEMIS KlhlNt
NAS IUU.
L	11
L4JFDVHA U H«KllH
htwiMat
JUUE*|£H1 PEYEEId 1DBU.EI
Uinta
KIMUJEV liSLLtH Uli BJV0
LlitE LIN PL Mi
UJUKa t ma h
pddeiel
HQ
UHLJE HJB!L
fllTIB
'J.HF-AL ttil HAY KB1EC
hkejm M»
unCm
r iL o JHP I i E LUE
■ 1VH11II Ullltuti
c si a kl spam !/,Ll TKI Hi: 'I u: DEC XgtNIKtHTOW
IHUN KWTlti
Y JUDUVEKOOHt FSJnCL.
DUllLHa ntsltdilc
irnnMEU LHI/t
POM DC: ARZErjÜ PIKIT-nur-onl iThmigv krsen, CTTRAT-iol Eitrons*E kislino. GE-genunnij, LAPIL-kos Lhvc, lElik hol üfoh ill lesnik, ÜBÜTftT iüi di otiko kvtli-np. SED AT] V-pni mirilo la iivcdfje, TEHID A-gfSka beqirja, Temre, TR APANInirsto na m kodo Siciliji
SPORT
stran
18
Atletski klub Domžale - mladi upi
Rok Kveder - pokalni zmagovalec v gorskem teku za leto 2008
Kljub še ne dopolnjenim 13 letom ste bralci Slamnika ime Roka Kve-dra zagotovo že zasledili. Če ne v rezultatih z gorskih tekov pa morda med dobitniki odličij v tekih z ovirami ali vidnih uvrstitvah v kateri izmed atletskih disciplin - ali pa v karate novicah, saj je karate še eden izmed Rokovih hobijev.
»Z devetimi leti sem začel trenirati v okviru šole. Treniral me je Tomaž Jarc. V Atletski klub Domžale pa sem se vpisal z desetimi leti. Moji trenerki sta bili Erika Pirnat in Mojca Grojzdek,« pove Rok, ki ga za atletiko niso navdušili ne televizijski nastopi atletskih zvezdnikov in ne prijatelji, ampak se je za atletiko čisto preprosto navdušil kar sam od sebe. In potem Rok našteje discipline, v katerih tekmuje: »Tečem na 60 in 60 metrov z ovirami, na 200, 300, 600 in 1000 metrov, tekmujem na krosih, gorskih tekih v met krogle ... Najboljši sem v gorskih tekih, moja šibka točka pa je skok v daljino.« Če bi bili vsi tako zagrizeni kot Rok, bi zagotovo dosegli več, pomislim, ko pove, da trenutno pod vodstvom Do-mna Jarca trenira trikrat do štirikrat tedensko na stadionu in na Šumberku. In zagrizenost ter treningi so že poka-
zali rezultate: »Sem pokalni prvak v suvanju krogle za pionirje do 12. leta, podprvak Slovenije sem bil v teku na 200 m in v uličnem teku, bronasto medaljo sem osvojil na prvenstvu Slovenije v mnogoboju in teku na 60 m z ovirami, v letu 2008 pa sem kot najboljši zaključil tudi Pokal Slovenije v gorskih tekih v kategoriji pionirjev U14 - do 14 let.« Zanimiva mi je Rokova izbira najljubših disciplin
f s
ISA
- 60 z ovirami in 1000 m, a niti ne preseneča, saj mladi atlet na vprašanje o treningu, ki bi se mu najraje izognil, pove, da na vse treninge hodi z veseljem in da je prepričan, da mora pravi atlet vestno trenirati, imeti dovolj energije, vztrajnost in ambicije. Naslov pokalnega zmagovalca je za-
gotovo pomemben dosežek, svoje ukvarjanje s tekom navkreber pa je učenec Osnovne šole Preserje pri Radomljah opisal takole: »Prvo pravo tekmo sem odtekel prav v gorskem teku in to je bil tek na Šmarno goro. Bilo je naporno, a zanimivo. Želel sem preizkusiti svojo sposobnost tudi na drugih gorskih tekih. Prvo tekmo za Pokal v gorskih tekih 2008, ki je bila tek na Osolnik, sem izpustil. Z druge tekme z Grada sem prišel s srebrno medaljo. Na tekmi Gore nad Idrijo sem osvojil prvo mesto. Tek na Grintovec je bil zame najtežji. Dosegel sem četrto mesto. Na Ratitovcu sem bil tretji. Za zadnjo tekmo, ki se šteje za skupni pokal, pa sem se še posebno dobro pripravil, zato je bil tudi rezultat prvo mesto.« Med prejemanjem odličja je bila med navijači zagotovo tudi mami Marjeta, ki je Rokova največja navijačica, trenutni lastnik enajstih klubskih rekordov AK Domžale pa zagnano navija za svoje klubske prijatelje.
Vzornika, kot sta Usein Bolt in Wyatt Jonahtan, bosta Roka zagotovo motivirala še kar nekaj časa, svoj delež bo prispeval tudi trener Domen, za katerega Rok pove, da ga zna pravilno voditi, usmerjati in motivirati. In cilji: »Moji cilji v letošnjem letu so, da bi na državnih prvenstvih čim večkrat stal na stopničkah, enak cilj sem si zastavil za gorske teke in krose.«
Uspešno sezono 2009!
Bojana
Težkoatletski klub Domžale
Mladinsko državno prvenstvo Slovenije 2009
sunek 80 kg in biatlon 140 kg, oba TAK Domžale.
V	kategoriji do 94 kg je prvo mesto osvojil Dominik Kozjek (TAK Domžale), poteg 92 kg, sunek 120 kg in biatlon 212 kg.
V	kategoriji do 69 kg pri dekletih
pa je Petra Pavlič (TAK Domžale), poteg 42 kg, sunek 55 kg in biatlon 97 kg, osvojila prvo mesto in v disciplini poteg postavila nov državni rekord. Čestitke!
T. M.
27. marca so se na mladinskem državnem prvenstvu Slovenije v Domžalah pomerili najmočnejši mladinci dviganja uteži. Fantje in dekle so z odlično pripravljenostjo in nastopi dokazali, da prihajajo najboljši dvigalci uteži ravno iz Domžal.
Tako so Domžalčani dobili nova dva podprvaka in štiri prvake Slovenije v različnih kategorijah ter najboljšo mladinko. V Težkoatletskem klubu Domžale so zelo ponosni na svojo Petro, ki si je z odličnim nastopom ter prvim mestom, kot najboljša mladinka v Sloveniji, zaslužila na-
stop na tekmovanju deklet za Elaiko pokal, ki bo maja v Avstriji.
V	kategoriji do 69 kg je zasedel prvo mesto Mark Selan (TAK Domžale), poteg 47 kg, sunek 65 kg in biatlion 112 kg.
V	kategoriji do 77 kg je prvo mesto osvojil Marko Berk Zupanc, poteg 47 kg, sunek 69 kg in biatlon 116 kg, in drugo mesto Anže Kozjek, poteg 50 kg, sunek 65 kg in biatlon 115 kg, oba TAK Domžale.
V	kategoriji do 85 kg je prvo mesto osvojil Jernej Orešek, poteg 80 kg, sunek 70 kg in biatlon 150 kg, drugo mesto Ivo Kovič, poteg 60 kg,
Smučarski klub Ihan
Na poti do Vancouvra
Sedaj smo pa res zaključili. Zimska opravila so pod streho. Ihanski biatlonci smo se predali pomladi, ki nas občasno že razvaja s toplimi sončnimi žarki, in veste, ta toplina je prav dobrodošla po mrzlih zimskih potovanjih.
S stalno toplino pa so nas razvajali naši tekmovalci, ki so »kurili« celo zimsko sezono. Kljub ne preveč poceni »kurjavi« smo se prebili skozi celotno sezono in uspeli.
Velik uspeh je nedvomno osvojitev skupnega tretjega mesta v posebni klubski razvrstitvi. Med 10 uvrščenimi slovenskimi klubi smo dosegli zastavljene cilje in jih celo presegli, saj smo v posebni klubski razvrstitvi v seštevku mladih tekmovalcev zasedli odlično 2. mesto. Naši najboljši »kurjači« sezone so bili skupni zmagovalci v posamezni starostni kategoriji za Pokal RS v biatlonu, Primož PANČUR, mlajši mladinci, Vid ZABRET, starejši dečki in Greta TOMŠIČ, starejše deklice. Dobro so nalagali točke tudi Anže Gregorič, Anže Povirk, Aleš Gregorin, Matevž Zlatnar, Miran Majer, Maša Bahovec, Tjaša Ba-hovec, Sara Lekan, Luka Naglič, Jaka In David Parkelj, Nejc Karo, Gregor Babič, Maja Umek, Katarina Peterka In Pia Kvas. A da ne boste mislimi, da res samo nalagamo, naj navedemo nekaj dejstev pravkar končane zimske sezone. Začnemo seveda pri našem najboljšem tekmovalcu Klemenu BAUERJU, športniku Občine Domžale v letu 2008, ki se je kljub padcu s kolesom v jesenskem delu priprav dobro
ujel in ni več padal. Klemen je po krajši bolniški hitro uspel nadoknaditi zamujeno in uspešno končal celotno sezono, ki mu je prinesla kar 133 točk svetovnega pokala. Najbolj so tarče padale na najpomembnejši tekmi sezone, na svetovnem prvenstvu v Peyong Changu v Južni Koreji. Klemen je kar trikrat podkuril konkurenci in bil z 11., 13. in 14. mestom v konkurenci »prve jakostne«, saj je na smučeh drvel ob boku Bjo-erndalna in Bergerja. Razred zase je bil Klemen na državnem prvenstvu, saj je osvojil dvojno krono v šprintu ter zasledovanju. Ihan se na lestvici »zvezdic« državnega prvenstva pomika proti vrhu!!! Peter DOKL je svoj dosežek sezone dosegel na svetovnem prvenstvu z 41. mestom in z osvo-j eno bronasto medaljo državnega prvenstva. Peter se lahko ponovno pohvali z uvrstitvijo med 10 najboljših biatlonskih strelcev na svetu. Z osvojenim 9. mestom in podrtimi kar 227 tarčami od 260, ki so čakale na svojo »priložnost«, je dokazal, da mu v Sloveniji ni para. To stalno dokazuje tudi v slovenski moški biatlonski štafeti, kjer je ponavadi tisti, ki potegne v prvi predaji, nadaljuje Vasja, Janez in Klemen Bauer, in zgodila se je Avstrija. Klemen in Peter sta z osvojenim odličnim 5. mestom
v Hochfilznu že izpolnila olimpijsko normo. Torej so »karte«že v igri, a še prej bo treba pošteno trenirati in se potiti. Seveda tako Klemenu kot tudi Petru želimo najprej nekaj zasluženih prostih dni in nato uspešen začetek nove sezone. Sezona, ki bo za oba izredno pomembna, saj je olimpijska, ki šteje največ. Klemen se bo po Torinu 2006 preizkušal že drugič, medtem ko Petra čaka verjetno najlepši športni dogodek življenja, o katerem je sanjal marsikateri Ihanec, vse od leta 1960, ko se je biatlon sploh prvič pojavil na olimpijskih igrah. In kar trije so se že preizkušali, poleg Klemena še Boštjan Lekan in seveda srebrna Teja Gregorin. Torej bo Ihan lahko v letu 2010 sestavil že pravo olimpijsko štafeto, zato ideje o poimenovanju biatlonske ulice v Ihanu niso zanemarljive. V času zelo aktualnih debat o (ne)spremi-njanju imen ulic bi bila biatlonska prav gotovo na mestu. Mogoče potrebujemo še olimpijski »že-gen« v obliki medalje?! Vsi člani kluba držimo pesti, da bo nova sezona uspešna in da bomo še naprej uspešno sodelovali z reprezentančnimi trenerji Urošem Velepcem, Robertom Sitar-
jem, Matjažem Curkom, Matejem Kordežem in klubskim trenerjem Janezom Gregorinom, katerim se zahvaljujemo za vložen trud. Uspešnega sodelovanja pa si želimo tudi z našimi dosedanjimi do-natorji: družbo Farme Ihan, d.d., Občino Domžale, Črevarstvom Miroslav Majer, s.p., družbo For-mitas, d.o.o. družbo Potrbin AS in ostali, d.n.o., družbo HP Commerce, d.o.o., družbo ECOlogic, d.o.o., družbo MAJO, d.o.o., podjetjem Kovinostrugarstvo in splošno ključavničarstvo, Boštjan Urbanija, s.p., podjetjem Restavracije Gregori, Dušan Peterka s.p., Mizarstvom Milan Hribar, s.p., Pekarno Rogljič in biatlon-sko reprezentanco Slovenije. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da nam v novi sezoni donatorsko priskočite na pomoč ter se nam morebiti priključite pri našem delu, da bi lahko naša opravila in orodje ponovno uspešno zagnali proti domači Pokljuki in prizorišču tekem XXI. zimskim olimpijskih iger - Vancouver, Kanada 2010. O naših uspehih in aktivnostih se lahko prepričate na naši spletni strani http://www.tsklub-ihan.si.
Matjaž Pavovec
Združimo žogo z zabavo
V športnem parku Vir, hramu športa in zabave, od letošnjega leta niso doma samo nogometaši, pač pa tudi predstavnice »nežnejšega spola« oz. nogometašinje NK Vir.
Z ustanovitvijo ekipe je tako na Viru zaživel ženski nogomet. Zato ste vsa dekleta, ki rada »brcate« in ki ste starejša od 15 let, vabljena, da združite žogo z zabavo tudi na Viru, vabljeni pa ste seveda tudi vsi ostali, ki jim za nogomet na Viru ni vseeno, da podprete naša dekleta pri njihovih prvih nogometnih podvigih na Viru.
Informacije o klubu ŠD Vir in o ženskem nogometu na Viru si lahko pridobite na tel.: 041/536-207 (Tjaša) ali e-pošti: sdnvir@gmail.com. Se vidimo na Viru.
Gregor Horvatič Podpredsednik ŠD Vir
Predstavljamo dvakratno državno prvakinjo


Nika
Bernardič - smučanje imam rada
12-letna Nika Bernardič, odlična učenka 7. razreda Osnovne šole Rodica, je doma na Viru in se je s športom in rekreacijo seznanila zelo kmalu. Njen oče Evgen ima namreč na Viru, ob Kamniški Bistrici, športno rekreativne površine, kjer se igra zlasti tenis, pa tudi odbojka na mivki, prijetno urejeno pa je tudi otroško igrišče. Bernardičevi smučajo vsi, kar pomeni, da poleg Nike še njena mlajša sestra Špela, ki stopa po njenih stopinjah in tudi že uspešno smuča, oči Evgen in mami Jasmina. V pogovoru z očetom ugotovimo, da je Nika, dvakratna smučarska državna prvakinja med mlajšimi deklicami, na smuči stopila pri šestih letih. Zato je bilo moje prvo vprašanje, ali je kdaj razmišljala, da bi nehala smučati.
Prav zares nikoli. So pa bili trenutki, ko mi ni šlo in mi tudi eden izmed mojih pogostejših stavkov na smučišču: »Oči, prosim, pomagaj,« ni dosti pomagal. Pa so slabi trenutki prešli in spet sem se pognala po smučišču. Smučanje imam rada, nikoli se ga ne naveličam, čeprav zahteva trdo delo.
Kako so videti vsakodnevni treningi?
Poleti je največkrat na vrsti suhi trening v telovadnici TVD Partizan Medvode, saj sem članica njihove smučarske sekcije. Moj trener je Jure Podlipnik in sem zelo zadovoljna z njim. Kon-dicijo nabiram tudi z igranjem tenisa na domačem igrišču pod strokovnim vodstvom Andreja Kraševca, s smučanjem na ledeniku v Švici, pozimi pa smo sedaj največkrat v Kranjski Gori, pa tudi drugod in veliko v tujini. Ko sem bila mlajša, je bila vedno z menoj družina, zato sem zelo hvaležna očiju in mamici, ki me sedaj zapeljeta do kombija in zagotavljata denar, saj smučanje ni poceni šport. Na tekmovanjih pa so domači še vedno z menoj in navijajo zame.
»Seveda,« doda oči Evgen, ki pove, da enako delajo tudi drugi starši in da je prijateljstvo tisto, ki druži tako otroke kot starše. In kaj najraje vozi Nika?
Vse discipline, posebej rada slalom, čeprav me je bilo včasih, ko sem se pognala po podkorenski smučini kar strah. Zato sem bila naslova državne prvakinje v slalomu še posebej vesela, za naslov v kombinaciji pa sem se morala potruditi tudi v veleslalomu in superveleslalomu. V letošnji sezoni zaradi slabih uspehov v prejšnji sezoni nisem pričakovala tako dobrih uvrstitev. Zato sem ob obeh naslovih državne prvakinje toliko bolj vesela tudi tretjega mesta v skupni uvrstitvi Velike nagrade Argeta in devetega mesta v
veleslalomu na mednarodnem otroškem tekmovanju Pinocchio v Italiji.
V naslednji sezoni boš že starejša deklica, bodo uspehi tudi tako lepi?
Trudila sem bom, nenazadnje rezultati starejših deklic niso nedosegljivi, treba pa bo še več treninga in športne sreče, pa bo.
Sta zadnja naslova državne prvakinje tvoj dosedanji največji uspeh?
Ja, čeprav imam že kar nekaj medalj in dobrih uvrstitev tudi z mednarodnih tekmovanj, kjer sem nastopila kot članica državne reprezentance. Zagotovo pa mi je zadnji uspeh najljubši.
Imaš vzornike?
Med dekleti je moja vzornica Tina Maze, med fanti Ivica Kostelič. Oba rada pogledam tudi po televiziji in navijam zanju.
Kako kombiniraš smučanje in šolo?
Nimam nobenih problemov, čeprav sem veliko odsotna, saj posebej pozimi na treningih preživim vse počitnice in še kakšne tedne zraven. Kadar sem več dni odsotna, mi mami pošilja šolske zapiske kar po faksu ali elektronski pošti. Sem pridna učenka, imam status športnice in veliko razumevanja Osnovne šole Rodica. Sicer pa imam najraje matematiko in športno vzgojo. Po končani osnovni šoli bi se rada vpisala v športno gimnazijo.
Ti ostaja ob vsem tem še kaj prostega časa?
Skoraj ne, saj ves prosti čas porabim pozimi za smučanje, poleti za tenis in kondicijo za zimsko smučanje.
In kakšne so želje uspešne mlade smučarke Nike Bernardič za prihodnost?
Smučati, dobro in veliko trenirati, trdo delati in tudi v prihodnje dosegati dobre rezultate.
Hvala, Nika, in srečno ter še veliko uspehov.
Vera
Športno društvo Sovice
Plesno-navijaški večer Sovic v Ihanu
Sovice so v petek, 27. marca, za vse ljubitelje navijaškega plesa pripravile nepozaben večer v telovadnici Podružnične šole Ihan. Učiteljice Ana, Anja, Lana, Maja in Simona so pripravile pester program, v okviru katerega so se predstavile čisto vse skupine Sovic, kar je bilo še posebej razburljivo za naše najmlajše, ki se še ne udeležujejo tekmovanj. Tudi najmlajši so pokazali veliko plesnega znanja in samozavesti, predvsem pa veselja, ko so zaplesali pred svojimi starši in prijatelji. Na nastopu so se predstavile tudi Mame Sove, ki z veliko dobre volje trenirajo že drugo leto.
Za posebej atraktiven nastop v partnerskih dvigih, ki je nekaterim jemal sapo, so poskrbeli gostje iz Športnega kluba Flip Piran in iz navijaške skupine Žabice. Z veliko mero elegance so s svojim plesom navduševala tudi dekleta iz ŠD Angels. Zaključni ples so pripravile učiteljice Sovic, saj prav vse še pridno trenirajo.
Zahvaljujemo se staršem Sovic, Osnovni šoli Domžale, Podružnični šoli Ihan, PGD Ihan in Cvetličarni Slovnik, ki so nam bili v veliko pomoč pri izvedbi plesno-navijaškega večera, za katerega si želimo, da bi postal tradicionalen.
Predsednica ŠD Sovice
Ples kot šport zahteva ustrezno izobrazbo tistih, ki ga poučujejo
Plesni pedagogi se pri svojem delu pogostokrat srečujemo z različnimi vlogami - vse od plesnega pedagoga, organizatorja, koreografa, včasih tudi psihologa pa vse do neštetih drugih nalog, ki nam jih v izziv in preučevanje nalaga tovrstno delo, delo z otroci.
Otrokom, ki plešejo pod našim vodstvom, predstavljamo plesnega pedagoga, nadomestno mamo, psihologa in včasih tudi prijatelja. Predsednica plesnega kluba Miki, tudi sama plesna učiteljica pri Zvezi plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije, Saša Eminič, pri usklajevanju različnih vlog, s katerimi se plesni pedagogi srečujemo pri poučevanju otrok in mladine, poudarja pomen pridobivanja znanja na različnih področjih: »Ko nekdo prične s poučevanjem otrok in mladine, ni dovolj, da je bil ali še vedno je, uspešen športnik in posega po najvišjih mestih. Poleg strokovnosti so za poučevanje otrok in mladine nujno potrebna dodatna znanja iz pedagogike, psihologije, komunikacije, retorike, socialna in druga znanja ter
seveda primerna uporaba teh znanj. Velikega pomena so tudi izkušnje na različnih področjih, zato naši klubski plesni pedagogi najprej poučujejo najmlajše v vrtcih in tiste, ki plešejo za zabavo in užitek v osnovnih šolah, šele kasneje pa se spoprimejo s poučevanjem klubskih tekmovalnih skupin. Podpiram usposabljanje v okviru ZPVUTS, v postopku katerega so trenutno naši plesni pedagogi, saj na novo pridobljeno strokovno znanje kandidati nadgrajujejo z metodiko poučevanja in osnovami športnega treniranja plesalcev, fiziologijo in psihologijo športa ter menedžmentom v športu. Poleg tega pa se pedagogi iz različnih plesnih klubov med seboj povezujejo in tako ustvarijo marsikateri premik v slovenskem plesnem prostoru.« V mesecu marcu so uspehe plesalcev krojile že prve mednarodne tekme. Medtem ko so se jazz mladinci dobro odrezali na tekmi v Lignanu, so na kvalifikacijah v latinskoameri-ških in standardnih plesih v Sarajevu blesteli plesni pari Plesnega kluba Miki. Prvič sta na tekmovalnem
plesišču zaplesala Matevž Štepec in Barbara Šernek (pionirji C) in si med standardnimi plesi priplesala 1. mesto. Najboljša v konkurenci starejših mladincev B sta bila Andraž Koritnik in Tjaša Repič, ki sta si med latinskoameriškimi plesi priple-sala 1. mesto. Na open turnirju, ki je istočasno potekal v Sarajevu in kjer vsak par pleše v svoji starostni kategoriji, vendar vsi razredi (A, B in C) skupaj pa sta se najbolje odrezala Jan Kotlovšek in Neža Škofljanc, ki sta med mlaj šimi mladinci tako v latinskoameriških kot standardnih plesih zasedla 5. mesto. Andraž in Tjaša sta letošnje uspehe sredi marca dopolnila na kvalifikacij skem turnirju v latinskoameriških in standardnih plesih v Murski Soboti, kjer sta s samozavestnim nastopom v latinskoa-meriških plesih odplesala na najvišjo stopničko, v standardu pa sta se uvrstila na 3. mesto. Tako sta odlično zaključila svojo plesno pot v B razredu, sedaj pa se podajata novim izzivom naproti - čaka ju namreč najvišji tekmovalni razred, A razred. Ponosna plesna pedagoginja, Nina Medja, je bila z izidom tekme zadovoljna: »Napredovanje plesalcev v višje razrede je eden glavnih ciljev letošnje sezone. Menim, da smo izpolnili vsa pričakovanja - plesalci so dali vse od sebe, jaz in navijači smo jim bili v oporo in pomoč, z udeležbo na tekmah in dobrimi rezultati pa izpolnjujemo tudi poslanstvo in vizijo Plesnega kluba Miki. Pridobljeno in poglobljeno znanje, ki ga plesni pedagogi, poleg ostalih kompetenc za življenje, prenašamo na plesalce, redno preverjamo na domačih in tujih tekmah, se tako pozicioniramo in ugotovimo, kje je napredek viden in na čem bomo še morali trdo delati.«
Romana Pahor www.mikiples.com
Urška velika zmagovalka v Lignanu
Plesni klub Urška Domžale je po izjemno uspešni plesni sezoni, ko se je okitil z večkratnimi državnimi, evropskimi in svetovnimi naslovi, pred kratkim zabeležil še eno absolutno zmago.
Na tradicionalnem plesnem festivalu v italijanskem Lignanu , ki je potekal od 13. do 15. marca, so show plesalci in plesalke s tremi osvojenimi zlatimi medaljami postali prvo ime plesne trofeje. Vse tri zmagovalne formacije so osvojile največje število možnih točk in
si priplesale nastop na Master Gala tekmovanju, ob vseh teh uspehih pa je bil PK Urška Domžale razglašen tudi za najuspešnejši slovenski klub festivala. Novo zmago sta zabeležili velika mladinska formacija Katu - bojevniški ples in mala skupina Sedem smrtnih grehov. Prva je premagala konkurenco v kategoriji modern formacij do 19 let, druga pa v kategoriji »fantasy« formacij. Obe skupini sta si pred tem že priple-sali evropska in svetovna naslova, njune neverjetne uspehe pa je ja-
nuarja 2009 nagradila tudi Plesna zveza Slovenije. Katu so razglasili za formacijo leta, Sedem smrtnih grehov pa so postali mala skupina leta.
Za veselje na lignanskem festivalu so poskrbele tudi mladinske svetovne podprvakinje, ki so se kot mala skupina predstavile v koreografij i One Short Day in the Emerald City. Z lahkoto so pometle s konkurenco med »fantasy« formacijami do 19 let in s tem klubsko vitrino obogatile za novo zlato. Urškini plesalci se v tem trenutku že pripravljajo na bližajoča se tekmovanja sezone 2009. Po uspešno prestanih kvalifikacijah jih prva resnejša preizkušnja čaka maja, na evropskem prvenstvu v Beogradu. Blaž Godec, ki se je kot avtor vseh zmagovalnih nastopov ponovno izkazal kot najuspešnejši trener in koreograf v Sloveniji, že pripravlja nove, dih jemajoče koreografije. Pravi, da lahko gledalci in navijači tudi letos pričakujejo izvirnost in tehnično dovršene nastope. Dodaja, da so lanskoletni uspehi plod trdega in zavzetega dela celotne ekipe ter da so bile zmage spodbuda za še odločnejši trud v prihajajoči sezoni.
Alenka Ivančič
Domžalski osnovnošolci uspešni na četrfinalu državnega prvenstva v namiznem tenisu
V Stični na Dolenjskem je potekalo tekmovanje v namiznem tenisu za tiste osnovnošolce, ki so se uvrstili na četrfinalni turnir (v Sloveniji so bili izvedeni štirje takšni turnirji). Iz domžalske občine so imeli pravico do nastopa Luka Sitar in Sabina Komar (oba OŠ Rodica) ter Martin Peterlin, Katja Beden in Lara Korošec (vsi OŠ Preserje pri Radomljah).
Martin Peterlin je v svoji skupini osvojil tretje mesto, Luka Sitar je bil v isti skupini četrti, Katja Beden je v svoji skupini zmagala, Lara Korošec pa je v isti skupini osvojila četrto mesto. Sabina Komar, ki je nastopila v konkurenci najstarejših osnovnošolk, je osvojila sedmo mesto. Tekmovanja se je udeležilo skupno 44 posameznikov in posameznic ter štiri ekipe iz 22 slovenskih osnovnih šol. Glede na konkurenco je bil uspeh zadovoljiv, saj so se Martin Peterlin, Luka Sitar, Katja Beden in Lara Korošec uvrstili v nadaljnje tekmovanje (polfinale državnega prvenstva), ki bo potekalo v aprilu. Vsem iskrene čestitke za uspele nastope ter veliko
uspeha še naprej!	Tudi Luka Sitar (na desni) je v ostri konkurenci uspel
napredovati v polfinale državnega prvenstva za osnovno-Janez Stibrič šolce v namiznem tenisu.
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
v
Ce bi dobili po en tulipan za vsako odličje, bi imeli šopek!
Hertegenbosch na Nizozemskem je bil 21. in 22. marca prizorišče mednarodnega seminarja in pokalnega turnirja, ki so se ga udeležili tudi najboljši karateisti iz domžalskega ATOM-a. Za 300 karateistov iz sedmih držav je bil turnir pregled stanja v reprezentancah in že skoraj generalka pred svetovnim prvenstvom julija v grških Atenah.
V deželi tulipanov so na zmagovalni stopnički stali Slovenci Matej Kabaj in Anto Lučič ter tri ATOM-ovke: Iva Perger, Hana Kerič in Tamara Kokalj kot članica slovenske ekipe v kumite-ju. Srebrni »tulipan« so si pritekmova-li: Petra Milivojevič, Marko Bunderla, Sebastjan Kantužer in ATOM-ovci: Simon Planko, Timotej Kokalj kot član ekipe v katah, Tadej Trinko kot član ekipe v kumiteju ter Tamara Ko-kalj kot članica A-ekipe v katah. Z Nizozemske so z bronom okoli vratu prišli Željko Šašič, Maša Ocvirk, Tjaša Jager, Polonca Hull, Jelka Ro-šker-Trajbar, ženska B-ekipa v katah ter ATOM-ovci: Hana Kerič, Grega Teršek in Polona Orehek. Adrenalin nastopanja na tujem podiju sta začutila še Žan Podboršek in David Kardum, Lovro Kokalj pa je turnir pokomentiral takole: »Turnir je bil izredno dobrodošel, saj so se naši reprezentanti lahko preizkusili z tekmovalci in tekmovalkami državnih reprezentanc, ki se prav tako pripravljajo za bližajoče se svetovno S.K.I.F. prvenstvo, zato so doseženi rezultati naših tekmovalcev tako v posameznem kot v ekipnem delu
zelo velika motivacija in spodbuda za nadaljno delo v sklopu priprav za svetovno prvenstvo. Na turnirju nobena reprezentanca ni izstopala, kar pomeni, da je v tem trenutku pripravljenost reprezentantov izenačena. Na turnirju so se preizkusili in z dobrim sojenjem izkazali tudi slovenski sodniki: Sensei Ivan Čerič, 7. DAN-KYOSHI; Darjan Rošker, 5. DAN; ATOM-ovec Lovrenc Kokalj, 4. DAN; Zdenko MIKLAVC, 4. DAN in Danijel ŽMAVC, 3. DAN.
Tudi pokal 17. državnega S.K.I.F. prvenstva je v vitrini domžalskega ATOMa!
Po dveh kvalifikacijskih turnirjih je bilo 29. marca na vrsti še finale državnega prvenstva, ki ga je gostil Karate klub Ruše. Za naslove prvakov in ekipnega zmagovalca se je borilo kar 200 karateistov iz 12 klubov S.K.I. zveze Slovenije, na zaključku turnirja pa so na najvišjo stopničko že šestič zapored spet stopili - karatiesti in karateistke domžalskega ATOM-a. K skupnemu seštevku točk je med 25 ATOM-ovci, ki so v kvalifikacijah pokazali dovolj spretnosti in znanja za nastop med najboljšimi, kot posameznica največ prispevala Tamara Kokalj, ki je osvojila kar tri naslove državne prvakinje: v katah, v kumiteju nad 60kg in kot članica ekipe v katah. S tremi zlatimi medaljami sta bila zadovoljna tudi Iva Perger in Žan Pod-boršek, za najboljše v katah pa so se izkazali še Špela Novak, Hana Kerič in štiri ekipe. Borbenost zbrane vrste
ATOM-ovcev se je pokazala tudi po uspešnih nastopih v kumiteju, kjer so iz finalnih borb kot zmagovalci prišli David Kardum, Patricija Vehovec, Grega Teršek in Simon Planko. Glede na to, da so bili na listi udeležencev tudi potniki na julijsko 10. svetovno prvenstvo, je bilo od turnirja pričakovati veliko - in karateisti se po mnenju Lovrenca Kokalja, ki se je tekme tokrat udeležil kot sodnik, niso izneverili: »...predvsem člani, ki so nastopali v kumiteju (borbah) katego-rijsko in absolutno, so prikazali zelo veliko stopnjo borbenosti in pripravljenosti. Za veliko borbenost in odličen uspeh v finalnem delu, tako v katah kot kumiteju, gre pohvala mlademu Timoteju Kokalju in Tadeju Trinku.« Kot člani zmagovalne ekipe ATOM-a, pred ekipo iz Ruš in Shotokan kluba z Iga, so se pokala veselili še: Žan Pod-boršek, Iva Perger, Mitja Hofer, Grega Teršek, David Kardum, Špela Novak, Hana Kerič, Patricija Vehovec, Simon Planko, Barbara Šavorn, Tilen Špenko, Timotej Kokalj, Tadej Trinko, Tamara Kokalj, Robi Lupše, Polona Orehek, Rok Kurent in Črt Hrovatin.
Bojana
0
Sankukai karate klub Domžale Državni turnir za dečke in deklice
V nedeljo, 5. aprila, je v Ivančni Gorici potekal državni Sankukai turnir za dečke v borbah in deklice v katah. Predstavniki domžalskega karate kluba so se odrezali več kot odlično!
Državnega turnirja so se udeležili številni najmlajši člani iz domžalsko-ka-mniške regije. Z uspešno predstavo na regijskih tekmovanjih so si zagotovili vstopnico za udeležbo na državnem turnirju, ki je tokrat potekalo v Ivančni Gorici. Z odličnimi predstavami naših tekmovalcev in tekmovalk smo seveda več kot zadovoljni.
Seveda pa ne smemo pozabiti na tiste, v katerih predstavah smo tudi uživali, a jim je zmanjkalo kanček športne sreče. Vsem udeležencem iskreno čestitamo; tako tistim, ki so dosegli odličen rezultat, pa tudi tistim, ki so se na takšnem tekmovanju preizkusili prvič, ter s tem pokazali veliko poguma. Vsem v bodoče želimo še mnogo uspeha!
G. J.
Rezultati naših tekmovalk in tekmovalcev
Deklice kate:
1. mesto starejše deklice 5.-4. kyu	Ajda Sokler
1. mesto mlajše deklice 5.-4. kyu	Alma Ličina
3. mesto mlajše deklice 5.-4. kyu	Klavdija Resnik
Dečki borbe:	
1. mesto starejši dečki 3.-1. kyu nad 50 kg	Surya Kotar
1. mesto mlajši dečki 5. kyu do 35 kg	Dan Čampa Pušl
2. mesto starejši dečki 3.-1. kyu do 50 kg	Rok Kveder
2. mesto starejši dečki 5.-4. kyu nad 50 kg	Nejc Simon
3.-4. mesto mlajši dečki 5. kyu do 35 kg	Jan Kotnik
3.-4. mesto mlajši dečki 5. kyu nad 40 kg	Jaka Peternelj
3.-4. mesto mlajši dečki 3.-2. kyu ABS	Andraž Harauer
3.-4. mesto mlajši dečki 4. kyu do 38 kg	Žan Jašič
3.-4. mesto mlajši dečki 4. kyu nad 38 kg	Timotej Habas Strakoš
3.-4. mesto mlajši dečki 4. kyu nad 38 kg	Luka Trojanšek
Klub borilnih veščin Domžale
Davidu Nagodetu tretje mesto v Avstriji
Kickboxing Austrian Classics 2009 je eden največjih kickboxing turnirjev v Avstriji. Na že 10. mednarodnem tekmovanju je letos sodelovalo kar 1472 tekmovalcev iz 23 držav, med njimi tudi David Nagode iz Kluba borilnih veščin Domžale, ki si ga na fotografiji lahko ogledate z Madžarom Jenom Novakom, svetovnim prvakom v športni disciplini full kontakta. Davidu za odlično tretje mesto v članski kategoriji do 86 kg čestitamo.
Hkrati vabimo na treninge boksa in kickboxinga - rekreativno ali tekmovalno - v torek, od 20. do 21. ure, članice in člani športna disciplina boks, kick boxing četrtek, od 18. do 19. ure, začetna skupina otrok četrtek, od 19. do 20. ure, nadaljevalna skupina otrok četrtek, od 20. do 21. ure, članice in člani športna disciplina boks, kickboxing Treningi so v Osnovni šoli Krtina. Več informacij na spletni strani www.mladiboksardob.com.
Dobrodošli!
SPORT
stran
20
Zavod za šport in rekreacijo Domžale kolesarski klub Hrast Dob
kolesarski
HRAST DOB
Razpis za cestno kolesarsko dirko
Pokal Upravne enote Domžale 2009 v soboto, 25. aprila 2009
PROFIL PROGE
Dirka šteje za pokal slovenije za kategorije amaterjev, master-sov in žensk.
Organizator
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, v sodelovanju s Kolesarskim klubom HRAST Dob
Vrsta dirke in trasa Dirka se odvija na delu daljše proge, ki je namenjena rekreativni kolesarski prireditvi v akciji Slovenija kolesari - Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2009. Dolžina proge za tekmovalni del je 35 km, z višinsko razliko cca. 400 m.
Start in cilj
Začetek kolesarjenja je skupaj z drugimi rekreativnimi kolesarji v Športnem parku Domžale, točno ob 10. uri. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini, ločeni od rekreativnih (tretja skupina) in sicer :
•	Skupina I - Amaterji A, B in C ter Master A, B;
•	Skupina II - Master C, D, E, F, G, H , I in Ženske A, B.
Po prevoženih treh kilometrih sledi označeno štartno mesto v Dobu in uradni štart. Skupine štartajo ločeno v razmaku do največ 5 minut. Cilj dirke je v kraju Preserje, nato kolesarji v zaprti vožnji nadaljujejo po načrtovani trasi do Športnega parka Domžale. V primeru prehoda tekmovalcev v drugo skupino pred uradnim startom bo tekmovalec diskvalificiran, kar bo razvidno iz zaporednih startnih številk.
Pravica nastopa
Dirka je odprtega tipa za vse rekreativne kolesarje. Za Pokal Slovenije bodo upoštevani samo rezultati kolesarjev z veljavno licenco KZS.
Kategorije:
I.	Amater A, B in C,
II.	Master A, B, C, D, E, F, G,
H, I
III.	Ženske A, B. Prijave
V	predprijavah s prijavnico, ki je dostopna na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-dom-zale.si, številka transakcij ske-ga računa 01223-6000000010, identifikacij ska številka za DDV SI 72188286, naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale - Namen: Kolesarjenje 2009-PSL0 ter na dan prireditve pri štartno-ciljnem prostoru, najkasneje 9. ure.
Štartnina
Štartnina znaša 15 EUR v predprijavi (velja samo za organizirane skupine) in 17 EUR na dan prijave, pri čemer je v ceno všteta tudi uporaba čipa.
Kavcija za čip znaša 25 EUR
in se vrne tekmovalcu ob vrnitvi čipa.
V	primeru izgube čipa se kavcija ne vrne.
Merjenje časov
Merjenje časov bo elektronsko s pomočjo čipov, ki jih tekmovalci pritrdijo na vilice prednjega kolesa.
Rezultati in pritožbe
Rezultati bodo znani eno uro po končanem merjenju oziroma po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj v Radomljah. Morebitne pritožbe bo sprejemal glavni sodnik največ 15 minut po objavi rezultatov, ob plačilu pologa 20 EUR. V primeru ugodne rešitve pritožbe se polog vrne.
Razglasitev rezultatov
Pričetek razglasitve najkasneje 30 minut po objavi rezultatov v Športnem parku Domžale - start kolesarjenja.
Nagrade
Prvi trije v absolutni razvrstitvi v vsaki kategoriji prejmejo medalje ali pokale ter praktične nagrade, ki jih podeljuje Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Vsak tekmovalcev ob vrnitvi štartne številke dobi bon za topel obrok, napitek, spominsko medaljo in spominsko majico.
Splošne določbe in pravila kolesarske dirke
Tekmovalci se obvezujejo, da bodo tekmovali v skladu z določili tega razpisa, pravilniki KZS in UCI ter po navodilih organizatorja in sodnikov. Obvezna je uporaba zaščitne čelade in start brez nje ni možen. Vsi tekmovalci tekmujejo izključno na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za posledice in tudi ne za morebitno škodo, ki jo tekmovalci povzročijo sebi ali tretji osebi. S podpisom prijavnice, dvigom štartne številke in prihodom na štart tekmovalci potrdijo, da so seznanjeni z določili tega razpisa in da se strinjajo z njim. V primeru predhodne prijave (in plačila prijavnine) se smatra, da so vsi prijavljeni tekmovalci seznanjeni z vsebin razpisa in prijavnice. V času dirke bo na cesti veljal režim, ki je določen z elaboratom za zaporo državne ceste, štev. Z03/078-08, ter v skladu s pravili, ki jih bo dolžan upoštevati organizator. V primeru intervencijske vožnje s strani policije, reševalnega vozila ali gasilcev, bo potrebno upoštevati navodila uradnih spremljajočih vozil. Dir-
K
kolesarjenje po krajih
UPRAVNE ENOTI DOMŽALE
2S, IM, a®®®
PRIJAVNICA
Mimiki burili tipa Kalrjunu Llhiti D*/M»
IZPOLNI ORGANIZATOR
Priimek in ime:
Naslov;_
Klub:
Leto rojstva: EmaEk
Si. licence:
KATEGORIJA loAJSmftl			
i Koltsorjtttft: po krajih VE Dnmtole 2009	Cestna dirka :ct fnikai UE OumtuU- 2009 in Pokal Slovelnije 17.0ft [ilJPt		
	D rt ((Win minit)	o	
O d«lj(a|*vi[n -VD|c»y<njc		o	immer* O U «04
La.« EL*	□ UIrtKt	o	inaHcri E| l9Si495Hj
O knjSijHCSi 7.« F-ITR	□ AatitfiijBgMfH]	o	niaaert F (IVW-10S+)
	O Biuiet C U9?Q>nW) O mišim AUfl7i-l97'J)	□ □	niasiefs G 41 fl+j-llM^h muttntl (MOTIVU t
	O maiDtT*B<l?7[5-J»J*t	□	TlUlIKlj 1 H m SlUtjll)
S podpisom pjjjuvnicc polijujcm:
. Ju sem jc^piLjnri'f] - vj lvpn nr.iLfurj iz razpixa in u',j jih hi\m uptdlrvut v r^tntj, - ifa jem mnani e fi i :trhnviit.ixt/o prage.
' da tekmujprn tkl/UČna mi ffutmi odgcrwwt	l1,CKlpi Sr _
ka bo potekala v vsakem vremenu.
Ogrevanja in preizkusa proge in preizkusa proge pred dirko ni. Tekmovalci morajo biti na štartnem mestu (boksu) najmanj 10 minut pred začetkom starta. Tekmovalci se obvezujejo, da bodo dovolili doping kontrolo, če bo to od njih zahtevala za to pristojna komisija pri KZS.
Dostop do prireditve in parkirišča
Iz smeri Ljubljane in Maribora: AC-izvoz Domžale, nato po cesti do križišča pri Mercator centru, kjer se zavije levo do štartno-cilj-nega prostora (dostop bo označen).
Objava rezultatov
Organizator bo rezultate objavil na naslednjih spletni straneh: www. bicikel.com in www.slo-timing. com, ter spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si .
Kontaktne osebe organizatorja dirke
Janez Zupančič,
tel.: 041/966-192,
e-pošta: janez.zupancic.zavod-
sport@siol.net
Opis kolesarskih prog Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2009
1.Trasa	tekmovalne proge za Pokal Slovenije poteka po naslednjih krajih:
Športni park Domžale-Podre-čje-Dob-Gorjuša-Sp.Brezo-vica-Račni vrh-Rača-Brezje pri Dobu-Selo pri Moravčah -Vrhpolje -Tuštanj -Češnjice -Moravče-Drtija-Peče-Zg. Koseze-Zalog-Moravče-Pod-stran-Dole pri Krašcah-Ime-nje - Preserje pri Lukovici (cilj udeležencev, zbiranje in nadaljevanje v skupinski zaprti vožnji v smeri)-Videm pri Lukovici-Imovica-Šentvid pri Lukovici-Rafolče-Rova-Ra-domlje-Škrjančevo-Količevo (desno pri gostilni Kovač)-Vir-Lekarna Vir-Podrečje-Športni park Domžale.
2.Trasa	daljše - težje rekreativne proge poteka po naslednjih krajih:
Športni park Domžale-Po-dreč je-Dob-Gorjuša-Sp. Brezovica-Račni vrh-Brezje pri Dobu-Selo pri Moravčah-Vrhpolje-Tuštanj-Krašca-Dole pri Krašcah-Imenje-Preserje pri Lukovici (cilj udeležencev, zbiranj e in nadalj evanje v skupinski zaprti vožnji v smeri)-Videm pri Lukovici-Imovica-Šentvid pri Lukovici-Rafolče-Rova-Ra-domlje-Škrjančevo-Količevo (desno pri gostilni Kovač)- Vir - Lekarna Vir-Podrečje-Špor-tni park Domžale.
3.	Trasa krajša - lažje proge poteka po naslednjih krajih:
Športni parkDomžale-Podrečje-Dob-Gorjuša-(takoj po spustu zavoj levo na makadamsko cesto v smeri)-Veselka-Brezje pri Dobu-Škocjan-Prevalje-Imo-vica- Šentvid pri Lukovici-Rafolče-Rova-Radomlje (cilj udeležencev, zbiranje v Športnem parku Radomlje in v nadaljevanju priključitev koloni kolesarjev na daljši progi, ki vozi skupaj v skupinski zaprti vožnji v smeri)-Škrjančevo-Količevo (desno pri gostilni Kovač)-Vir-Lekarna Vir-Podrečje-Športni park Domžale.
Opomba: Na progah 2 in 3 vozijo rekreativni kolesarji organizirano v skladu s cestno-prometnimi predpisi - udeleženci v prometu, v koloni med dvema voziloma organizatorja.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Medobčinsko društvo invalidov Domžale
Prvič na tekmovanju v pikadu
Lansko leto nas je začelo rekreativno igrati pikado pet, danes pa že 15 članov redno enkrat tedensko trenira v društvenih prostorih. Res prevladujemo ženske, ampak za prijateljsko tekmovanje, ki je bilo v Radovljici, smo lahko poleg ženske ekipe prijavili
tudi moško.
Zbor smo imeli pri pekarni Hrovat v Komendi, kjer nas je Fonzi pogostil s krofi, da smo lažje čakali drug drugega. Vožnja ni bila nič kaj prijetna do Radovljice. Mraz in dež sta nas spremljala celo pot in tudi dvorana, v kateri smo tekmoval, je bila ledeno mrzla. Pa smo se kar ogreli, saj smo ob prihodu dobili za okrepčilo sok, čaj in seveda gorenj sko zaseko z domačim kruhom. Posebno nas je presenetil prisrčen sprejem gostitelja, ker smo prvič se udeležili kakega tekmovanja.
Tekmovalo se je na dosego čim večjega števila točk in štiri krat štiri. Začele smo ženske Danica Iljaž, Milka Grošelj, Pavla Hrovat in Helena Weith, s kar veliko tremo, ki pa je hitro minila, ko smo videle, da
nam gre kar dobro in tudi navijačev smo imeli veliko. Na eni tabli je šlo dobro, na drugi malo manj, a skupni seštevki so bili za prvič zelo dobri. Saj kar nismo mogle verjeti, da smo v skupnem seštevku med sedmimi ekipami zasedle drugo mesto, posamezno pa drugo Helena in tretje Pavla.
Moški - Fonzi Hrovat, Martin Močnik, Štefan Grošelj, ki je moral v ekipo brez treninga, in Ivan Krevs - so tekmovali za nami in smo tudi me pridno navijale zanje, tako da tudi pri njih ni izostal dober rezultat. Skupno so bili tretji med sedmimi ekipami, posamično pa je bil Martin tudi tretji.
Ja, kar dobro smo se odrezali za prvič. Prinesli smo tri medalje in pokal. To nam je spodbuda, da še bolj pridno treniramo in se pripravljamo na naslednja tekmovanja. Veseli bomo, če se nam pridružite vsi tisti, ki imate veselje do druženja in rekreacije, vsako sredo, med deveto in enajsto uro, v društvenih prostorih.
Helena W.
Na črno-belih poljih
Pogovor s predsednikom Šahovskega društva Domžale Boštjanom Grošljem
Minulo leto je bilo za Šahovsko društvo Domžale zelo razgibano.
Da. Udeleževali smo se različnih tekmovanj in dosegali na njih lepe uspehe. Izpeljali smo turnirje v pospešenem šahu, v sodelovanju z Zavodom za šport pa regijska prvenstva za osnovne šole. Začeli smo z načrtno vzgojo mladih šahistov, imeli volilni občni zbor, izdelali spletno stran ŠD Domžale.
Lani si prevzel predsedovanje društvu od dolgoletnega predsednika Bojana Osolina. Vsekakor to ni lahka naloga.
Je odgovorna naloga, predvsem pa izziv zame, da šah v Domžalah dobi nov zagon. Pri tem mi pomagata predvsem žena Petra in Vid Vavpe-tič, ki je glavni šahovski delavec v društvu že dolga leta.
Kako je s klubskim življenjem in člani?
V šahovski sobi, na Kopališki 4, imamo petkove študijske večere, udeležujemo se članskih lige. Omenim naj tradicionalno novoletno srečanje, pa druženja in igre v baru Sahara na Viru. Radi se pridružimo dogodkom, ki jih prirejajo sosednji šahovski klubi in društva.
Društvo namenja več pozornosti delu z najmlajšimi.
Od jeseni 2008 naši člani vodijo šahovske krožke na osnovnih šolah v Rodici, Preserjah in Dobu, že več let pa na šoli Venclja Perka. Veseli smo, da so šole sprejele našo ponudbo in da je odziv otrok velik. Šah ima v šolah tudi veliko vzgojno moč, zato je prav, da ga ponudimo čimprej. Otroci radi hodijo na turnirje, kjer se kalijo, pridobivajo izkušnje in vidijo, kakšna je njihova dejanska šahovska moč. Poleg krožkov izvajamo tudi šahovsko pripravnico, ob petkih od 16.30 do 19. ure - za vse, ki si želijo izpopolniti svoje znanje in jim šahovski krožki niso dovolj.
Med mladimi šahisti izstopajo Jure Plaskan, Matej Filip in Špela Orehek, za njimi pa je nekakšna praznina.
Boštjan Grošelj za šahovnico
Težko jo bo zapolniti, saj z mnogimi generacijami otrok nismo delali dovolj. V prihodnje se nameravam največ prizadevati prav za vzgojo mladih šahistk in šahistov. Avgusta bomo v Domžalah organizirali tedenski šahovski tabor za mlade, ki bo gotovo zanimiv s kombinacijo šah, kopanje v bazenu in kosilo.
Kako je pri zagotavljanju denarja za dejavnost društva?
Hvaležni smo Občini Domžale, ki nas podpira v okviru razpisov. Ker večino dela opravimo prostovoljno, se nekako izide.
Odprto prvenstvo društva
Šahovsko društvo Domžale prireja odprto prvenstvo v počasnem šahu v prostorih Zavoda za šport in rekreacijo v Domžalah, na Kopališki 4. Prvenstvo se bo začelo v četrtek, 16. aprila, ob 17.30. Kola bodo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, ob 18. uri, razen zadnjega, ki se bo začelo pol ure prej. Igrali bodo po Švicarskem sistemu 7 ali 9 kol, kar bo odvisno od števila prijavljenih. Več informacij je na spletni strani Šahovske zveze Slovenije, pod rubriko Klubske strani - ŠD Domžale.
Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07)
objavlja
Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora v najem
Predmet razpisa je neopremljen poslovni prostor v prvem nadstropju objekta na naslovu Ljubljanska cesta 70, Domžale, v izmeri 35 m2, s souporabo sanitarij. Poslovni prostor obsega dve pisarni.
Izklicna višina mesečne najemnine za poslovni prostor je 9,09 EUR/m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1.	izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti;
2.	program oz. vrsto dejavnosti,
ki se bo izvajala v najetem prostoru;
3. višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom: »JAVNA PONUDBA ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA - NE ODPIRAJ«.
Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale najkasneje do vključno 24. 4. 2009, do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po razpi-
snem roku, nepopolne vloge ali nepravilno opremljene in označene ponudbe, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni.
Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora se bosta upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbena višina najemnine.
Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša tri mesečne najemnine za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih potrebščin, vrne upravičencu.
Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Vse dodatne informacije v zvezi z javno ponudbo dobite po tel.: 72-41-110. Ogled poslovnega prostora je mogoč po dogovoru.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
OBČINA DOMŽALE Župan Toni DRAGAR
Možnosti skupnostnega delovanja tretjega sektorja
Ko spremljam diskurz o iskanju možnosti pozitivnih sprememb ter ukrepov na področju družbenih dejavnosti v Občini Domžale, me nemalokrat zbode dejstvo, da (skoraj) ni govora o delovanju »tretjega sektorja«, torej civilne družbe, še posebej ne na področju družbenih in socialnih dejavnosti.
Civilna družba, zelo pomemben in vsekakor enakopraven del blaginj-skega trikotnika, vključuje akterje, ki niso profitno organizirani, pa vendar pomembno prispevajo k ravnotežju in delovanju celotne družbe. Nepro-fitna podjetja, nevladne agencije, društva ... pogosto poimenovani kar tretji sektor, naj bi pomenili alternativo profitabilnosti na eni ter birokratizaciji na drugi strani. Gre za kombinacijo fleksibilnosti in učikovitosti trga ter pravičnosti in predvidljivosti državnega sektorja. Legalizacija nevladnih organizacij je omogočila pluralnost delovanj, kar je po mojem mnenju velika prednost pred državnimi ustanovami, kjer sicer vlada na prvi pogled večji red, hierarhija pa tudi (pogosto prevelika) birokracija in okostenelost. S tem nikakor ne želim zanikati reda in urejenosti, kajti to sta dva zelo pomebna pojma, pomembno pa je, kako jih posamezniki razumejo ter interpretirajo. Civilna družba s svojimi značilnostmi vsekakor predstavlja možnost za iskanje odgovora za reševanje
socialnih potreb ljudi. Ker se kot socialno dejavna oseba sprašujem, kako med drugim tudi v naši občini premagovati vse večje socialne in posledično tudi duševne stiske ljudi, menim, da bo socialno delo prav v civilni družbi našlo svoj novi prostor delovanja. Civilna družba deluje kot skupina pritiska, ki skuša uveljaviti svoje interese izven ustaljenih poti politične participacije. Vendar pa namen civilne družbe ni politična, pač pa družbena opozicija. Poleg neformalnega dela civilne družbe (kamor sodijo družina, sorodniki, sosedje ... ki delujejo zgolj podporno) sodijo tudi organizacije in skupine, ki poskušajo odgovarjati na potrebe ljudi, še zlasti tiste, ki jih ne more ali ne želi zadovoljiti sistem javnih oz. državnih ustanov. V ta sklop uvrščamo nevladne in druge neregistrirane skupine, ki delujejo prostovoljno ali dobrodelno. Njihove značilnosti so prostovoljnost, samopomoč, samoorganizacija, samoiniciativnost, skupni interes. Po Sloveniji deluje sorazmerno veliko število društev, ki so aktivna na področju socialnega varstva. V zadnjih letih nekatera pri delu uporabljajo koncept oziroma metode skupnostnega socialnega dela. To pomeni, da obravnavajo dogajanje v skupnosti kot proces interakcije, ki vključuje prepoznavanje in usklajevanje potreb v skupnosti ter uravnavanje med potrebami in viri v skupnosti. Namen je podpreti ljudi, da se naučijo učinkoviteje reševati svoje probleme tako, da se sami vključijo v reševanje le-teh. Preko participacije in sodelovanja pa lahko prepoznajo in razvijajo svoje kvalitete, ki prispevajo k učinkovitemu reševanju problema. Hkrati sokreirajo spremembe v skupnosti, to pa pomeni tudi po vezo vanje ljudi v skupnosti in povečevanje moči vseh članov pri odločanju. Tudi v Občini Domžale so registrirane ter delujoče nevladne organizacije, ki pa, žal, s strani lokalne skupnosti nimajo (zadosti) posluha in podpore. Eden glavnih problemov je prostor,
saj občina namenja premalo prostorov, ki bi jih za namene socialne in izobraževalne dejavnosti lahko najela društva za neprofitno najemnino. Prav tako je težava v financiranju programov in projektov. Sredstva, ki jih občina namenja vsako leto povabljenim izvajalcem preko javnih povabil, so razdeljena premalo tran-sparentno, to pa lahko pomeni tudi neenakomerno (neenakopravno). Dobro bi bilo, da bi Oddelek za družbene dejavnosti sklepe o dodelitvi višine sredstev izbranim prejemnikom objavil javno. Pluralizem akterjev naj bi zviševal kakovost storitev, zato je potrebno dati priložnost tudi drugim, novim izvajalcem in jim omogočiti, da vzpostavijo kontakt z uporabniki. Zavedati se moramo namreč, da društva po večini delujemo (ali naj bi delovala) v javno dobro, brez namena ustvarjati dobiček, po-sledi čno se redko oglašujemo (za to nimamo finančnih možnosti). (Ne) prepoznavnost pa je pogosto razlog, da tisti, ki bi podporo nevladne organizacije zares potrebovali, ne najdejo poti do nje.
Na koncu velja pozdraviti sklep o oceni varnosti 24. seje Občinskega sveta, v katerem je poudarjeno, da morata Občinska uprava ter Center za mlade občine Domžale zagotavljati učinkovitejše usklajevanje vseh akterjev (tako javne sfere kot civilne družbe). Hkrati je opaziti, da se (vsaj na deklarativni ravni) opozarja na zagotavljanje boljših možnosti za akterje civilne družbe. V sklepih seje je poudarek na varnosti občanov, še posebej mladih in vseh ostalih ogroženih skupin. V kontekstu socialne tematike pa je redko opaziti omembo migrantov, ki so, podobno kot drugje v Sloveniji, prisotni tudi v naši občini. Ker sama delujem v društvu, ki pokriva tudi to področje, želim zaključiti te vrstice z omembo pomena migracij in migracijske in posebej integracijske politike. Ni težava v priseljencih, pač pa je problem v tem, da država kot tudi lokalne skupnosti nimajo prave strategije in dodelane integracijske politike, ki bi tem osebam omogočala enakopravno vključevanje v skupnost (zagotavljanje delovnih mest, izobraževanje, rešitev stanovanjskega problema ...). Prav na tem področju je skupnostno (socialno) delo potrebno, kajti povezovanje in aktiviranje različnih resurzov za reševanje težke socialne situacije posameznikov lahko pomeni kakovostno reševanje težav. Za to pa bo potreben interes tako javnih služb (očinske uprave, upravne enote, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, izobraževalnih ustanov ...) kot tudi civilne družbe in njenih posameznikov.
Irena Zajc Društvo ODNOS
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2009 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07)
objavlja
Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v Občini Domžale za leto 2009
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v Občini Domžale za leto 2009 znaša 46.500 EUR. Posojila se plasirajo preko bančne organizacije, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil. Subvencionirane obresti, ki jih občina nakaže banki za upravičenca, predstavljajo državno pomoč.
2.	UPRAVIČENCI
Upravičenci so mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
3.	SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
-	kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev;
-	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah;
-	pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali;
-	pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev;
-	pomoč se ne odobri za naložbe, za katere je vlagatelj v tekočem letu prejel sredstva iz državnih ali mednarodnih virov;
-	pomoč se ne odobri za že izvedene naložbe.
4.	NAMEN POSOJILA
Posojila se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo, in sicer za naslednje stroške:
-	stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala;
-	v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi:
-	stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča;
-	stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa;
-	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije;
-	stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke);
-	stroški nakupa rastlinjaka in
montaže ter opreme;
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;
-	stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo.
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.
5.	POSOJILNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA
-	doba vračanja posojila znaša do 8 let, obrestna mera: 3-mesečni EU-RIBOR + 0 %;
-	posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko in s katero tudi Občina Domžale sklene pogodbo o medsebojnem sodelovanju;
-	skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za posojilojemalce je 15. 12. 2009;
-	višina posojila se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva.
6.	BRUTO INTENZIVNOST POMOČI
-	do 100 % realnih obresti za kredite.
7.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za posojilo na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale. si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
-	posestni list za celotno posestvo (pridobi občina iz uradnih evidenc); potrdilo o plačanih davčnih obveznostih (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	potrdilo o odmeri katastrskega dohodka (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	zemljiškoknjižni izpisek posestva (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	izpis prometa na TRR za zadnjih 12 mesecev (izda banka, kjer ima prosilec oprt račun);
-	potrdilo zadruge ali druge odkupne organizacije o vrednosti oddanih kmetijskih pridelkov v preteklem letu;
-	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba);
-	ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo;
-	v primeru naložb povezanih z graditvijo objektov: ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija,
če je to potrebno glede na vrsto investicije-pridobi občina).
Posojilojemalec v soglasju z banko zavaruje redno odplačevanje posojil, obresti in drugih stroškov banki na naslednji način:
-	zastavna pravica na nepremičnine in premičnine ter vinkulacija v dobro banke,
-	zavarovanje pri zavarovalnici,
-	dva kreditno sposobna poroka,
-	zastava depozita ali vrednostnih papirjev,
-	morebitna druga oblika zavarovanja.
Dokumentacijo v zvezi z ureditvijo zavarovanja ureja vsak posamezni prosilec z banko. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora izpolniti izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
8.	OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Prosilcem bodo najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge izdani sklepi o odobreni višini posojila. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
9.NAČIN	IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za predložitev vloge teče od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 31. 8. 2009. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prejetih vlog.
Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pa jo pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: »Ne odpiraj - JAVNI RAZPIS - POSOJILA ZA KMETIJSTVO«. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 01/721-4251, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale ŽUPAN Toni DRAGAR
Društvo za mentalno zdravje
Support skupine - skupine za samopomoč v Domžalah za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da Društvo za mentalno zdravje v Domžalah organizira nadstandardno mentalno zdravljenje -skupine za samopomoč. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, dvakrat mesečno, ob četrtkih, ob 18. uri. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini.
Udeležba je brezplačna. Vljudno vabljeni!
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 cfolavnica 01/722 70 94
V spomin
Franci Mušič
OBJAVE
stran
22
So sledi, ki jih čas nikoli ne izbriše. Ostajajo v naših srcih, v neizgovor-jenih besedah, v spominih na ljudi, ki so s svojim delom sooblikovali čas, v katerem živimo. Tak je bil tudi Franci Mušič, podžupan Občine Trzin, od katerega smo se poslovili sredi marca. Bil je tudi član Občinskega sveta Občine Trzin, častni krajan Trzina, pa tudi človek, ki je pomembno prispeval k razvoju nekdaj skupne Občine Domžale.
Občina Trzin se je od svojega priljubljenega podžupana, predvsem pa sodelavca in prijatelja, poslovila na žalni seji, 11. marca 2009. Številni govorniki so poudarjali njegovo delavnost, iskrenost, človečnost ter njegovo ljubezen do rodnega Trzina, Anton Peršak, župan Občine Trzin, pa je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da je bil Franci Mušič izjemno zaslužen občan, z vsem srcem vnet za razvoj in dobrobit Trzina in Trzincev, spodbujevalec razvoja, član številnih organizacij in društev, član občinskega sveta in podžupan in predvsem izjemno zaslužen človek, pravi »Trzinc«, a tudi dober družinski oče, mož, sosed.
Franci Mušič je vse življenje deloval na številnih področjih. Kot nosilec družinske obrti je bil tako med nosilci dejavnosti Območne obrtne zbornice Domžale, kot na vseslovenski ravni, pri čemer je veliko let posvetil oblikovanju in delovanju sklada za izobraževanje delavcev na področju obrti in bil na to svoje delo izredno ponosen, saj je skozi procese izobraževanja ob pomoči tega sklada šlo, kot je rad poudarjal, na tisoče delavcev. Bil je krajevni in občinski funkcionar in nesporno eden najzaslužnejših, če ne najzaslužnejši, za razvoj Trzina in za to, da je Trzin danes druga najbolj razvita občina v Sloveniji. Ob tem pa je zelo dobro razumel, kako pomembno je zagotoviti ljudem v Trzinu pogoje za višjo kakovost življenja in jim torej omogočiti ne le gradnjo hiš, temveč tudi pogoje za
rekreacijo, prostore za druženje in prireditve, predvsem pa čim boljše pogoje za vzgojo, šolanje in hkrati čim bolj brezskrbno mladost otrok, ki tudi sedaj lahko del svojega prostega časa preživijo v počitniškem domu za otroke na Krku, katere pobudnik gradnje je bil. Vse svoje življenje in ogromno energije in volje je posvetil delu v javno korist ter bil za svoj trud deležen spoštovanja mnogih Trzincev, ki ga bodo še dolgo ohranili v svojem spominu kot nadvse zaslužnega Trzinca. Marsikdo mu bo še dolgo hvaležen za njegovo delo in zagnanost. Ob zadnejm slovesu na mengeškem pokopališču se je v imenu Občine Domžale od spoštovanega aktivista
in sodelavca poslovil Toni Dragar,
župan Občine Domžale, ki je poudaril, da je Franci Mušič Občini
Domžale namenil desetletja svojega dela, prizadevanja pri postavljanju temeljev današnje organiziranosti obrti in podjetništva, pri oblikovanju in rasti Podjetniško-obrtne cone Trzin, ki je bila skupni projekt nekdanje občine, omenil pa je tudi delo pri ustanavljanju počitniškega doma na Krku, delo v nekdanjih družbenopolitičnih organizacijah, posebej v SZDL, v skupščini občine, katere delegat je bil, posebej pa v obrtni zbornici in skladu za izobraževanje zaposlenih v obrti. Spomnil je tudi na leto 1989, ko je Franciju Mušiču nekdanja Občina Domžale namenila najvišje občinsko priznanje - zlato plaketo za dolgoletno, prizadevno in vztrajno delo na različnih področjih, posebej na področju malega gospodarstva, kot smo tedaj s skupnim imenom imenovali obrtništvo in podjetništvo. V obrazložitvi ni bilo naštetih številnih pomembnih funkcij, ki jih je opravljal, saj tega ni želel, ker mu je bilo samoumevno, da s svojim strokovnim znanjem sodeluje, kjer je bilo potrebno. Bilo pa je povedano, da je pri vsem svojem delu ostajal dosleden, vztrajen, dober tovariš, vedno pripravljen pomagati, svetovati, predvsem pa pripravljen konkretno delati. Bil nam je zvest, nepogrešljiv sopotnik na naši skupini poti, predvsem pa iskren prijatelj, ki prijateljev in znancev ni nikoli pozabil.
Domačim, ki jih je spoštovani Franci Mušič neizmerno ljubil, iskreno so-žalje.
Prijatelji in sodelavci
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje -za vse tiste velike in male, ki verjamejo vanje.
TIHO JE OD NAS ODŠLA NAŠA DRAGA
Tatjana Nemec
rojena Jakopič
K večnemu počitku smo jo pospremili 25. marca 2009 na pokopališču v Dobu. Jože, Andrej, Jurij in mama Jana
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej čas zabriše vse sledi, a spomin ostane, nikdar ne zbledi.
VSPOMIN
Minilo je sedem let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami in stara mama
Majda Kurmanšek
Hvala vsem, ki se jo še vedno spominjate, se ustavljate na njenem grobu, ji prižigate sveče in poklanjate cvetje. Ostala si nam in nam ostajaš v lepem spominu. Vsi tvoji.
Če misliš, da razumeš, mi povej, če misliš, da občutiš, mi povej, če misliš, da še kdaj bo, kot bilo je prej. Da še kdaj vrnila toplota z juga se bo, da vrnil mir na zemljo se bo, da dan zasvetil bo lepo! Če misliš, mi povej. (Marjeta Hacin)
Vinko Hacin
Hvala vsem, ki ste se mu poklonili. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku in cerkvenemu pevskemu zboru. Oči, radi te imamo. Vsi njegovi
Hvala ti, oče,
za dom in življenje,
hvala za čast, za ljubezen, skrbi.
Hvala za nauke,
dobre nasvete, oče,
naj večna ti lučka gori.
VSPOMIN
10. marca je minilo tri leta, odkar te več med nami ni
Ciril Sonc
s Pšate
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti...
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga
Maksa Mihelčič
z Vira pri Domžalah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami.
VSPOMIN
9. aprila sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata in brat
Anton Cerar
z Vira, Zrinskega 8
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oči, dedek, zet, svak in prijatelj
Marijan Gril
iz Moravč, C. na Grmače 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Planinskemu društvu Moravče za pomoč pri pogrebnih slovesnostih, g. Niku Capudru za lep nagovor ob slovesu, vsem praporščakom, Komornemu zboru Limbar za lepo petje, g. župniku Viktorju Primožiču in g. župniku Alojziju Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred ter Pogrebni službi Vrbančič in Papirnici Količevo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu.
Vsi njegovi
Katarina Koželj
rojena Letnar s Homca
Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala gospod župniku za opravljen obred, pogrebni službi in pevcem.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčere Mimi, Kati in Milena z družinami
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
V 75. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric
Vinko Sajevec
iz Štude
Ob boleči izgubi iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom
za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič in pevcem za prelepe zapete pesmi na obredu ob slovesu.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Irena z možem, hčerka Natalija z možem, vnuki
Tine, Nejc, Andraž in Rok
Frančiške Gačnik
rojene PERGAR
Od nje smo se poslovili 20. marca 2009 na ljubljanskih Žalah. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti in za vso pomoč in pozornost, ki smo je bili deležni ob njenem slovesu.
Najlepša hvala domžalskemu župniku gospodu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Posebna zahvala vsem zaposlenim v Domu upokojencev v Domžalah za vso skrb in nego v času njenega bivanja v domu.
Karl Narobe
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke.
Neizmerno te pogrešamo!
Bili so dnevi,
bile so noči,
ki so po cesti življenja
pripeljale te do konca poti.
ZAHVALA
V 67. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš
brat, svak in stric
Anton Urbas
(Mrakov Tone iz Srednjih Jarš)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Prav tako lepa hvala g. župniku Janezu Kvaterniku za lep pogrebni obred, praporščaku, pevcem, trobentaču, jarškim gasilcem in obema pogrebnima službama - Vrbančič in Komunalni službi Kamnik.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMKE ■ Ljubi joitikt. 72, IZ3Q Onm,^ lekffrna, domTulelif meitnflek« rns.ii	0) 724 42 £0
LEKARNA KAMNIK Šuibo 7, 1240 Ko iti iti k ieka t itn. iuIji u&inei me kin rne.ii	01 839 70 37
LEKARNAN0VITSG-Nttitrg 26,1240Kamnik	0183« 70 40
liKARNA MENGEŠ - Z o: or iti a 3,1134 HLtngü lekflmn.uiNiigciOntfrslftelfrkfliiic.si	01723 74 66
LEKARNA RADOMLJE Ccilo \mm So, 1235 Rudoralj« likornB.niilMiljränitiJntleliome.H	01 724 07 20
LEKARNA MOS AVČE Ttq 1?SI Mgr we lelutrnD.nHinv(»@inaitnelekgrrt.ii	01 723 27 80
LEKARNA NOVA LITUA- Porliianiku pel S, 1270 Litije lrlufrna.fllijaid@fti«hidelujmB.lj	01 m 50 37
LEKARNA LITIJA -Trg »«Me 1, 1270 Liit[a Ipkflrita.lilija@itic4lfidtktttite.it	01 899 50 41
Dežurni lekarni od 01.01-2009 do 31 -t2.2009: LEKARNA KAMNIK soboto, nedelja in prazniki od I 7.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE nedeljo in pazniki od 09.00 do 12 00
www.mestnelekarne.5i
%
mali oglasi
Cfiot/zio Ui ifiih o
tfumnm
-	^rjiiijr /( »"Lih ubl.iril [m im-ri
■ |H If umiti)
-	i/dffcihu nuliiriint-kih, |nii'in'll!h ill k rr I'm ill "I ill k
' ;lii jr p 11h' — 11- j 11 in jilubtli^tili tuhlipiimi
hiirmrn Kcr^ml s.p.
Pluriibfinlii'aM. \hi |iri |]>>Miš;ilnli
n ri i urin' i. n 111 ^ h '- kjir 11 h'li .< >1111
Tt'L: 01/7210 580 GSM «131/658 717
NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA 18.750€
Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo!
Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 1251 Moravče
Tel: Ol 723 11 43
www.nissan-krulc.com
a C02:146 ■ 208 g/km Garancija pročvajalca velja 3 leta oz. 100.000 km. Komercialna ponudba '<i nastopi v trenutku, ko nastopi pivi od onenjenh kriterijev. Slika je simboha. www.nissan.si
STREHOVEC dr. Jagoda
Aljaževa 30, 1000 Ljubljana telefon: 059 937 081
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek
od 13. do 19. ure
Torek od 9. do 13. ure
Sreda od 13. do 19. ure
Četrtek od 13. do 19. ure
Petek od 9. do 13. ure
Kako zvezdam uspeva: raven trebuh, ozek pas, dvignjena zadnjica?
One poznajo odgovor:
ULTRATONE FUTURA PRO ULTRATONE KAVITACIJA 3 v 1
v 30 minutah porabite 203 kcal = 900 trebušnjakov minus znoj in minus napor
Shakirin trd, raven trebuh je rezultat Future pro - že 12 let Madonna, Gwynneth, Heather Mills in mnoge zvezde uporabljajo OCM tehnologijo Tudi za mlade mamice in za športnike
Edinstveno rešitev za oblikovanje telesa in obraza z OCM tehnologijo nudimo v KALLISTE, kliniki za ginekologijo, osteoporozo in medicinsko estetiko v Domžalah.
Naslednja številka Slamnika izide v petek,
24. aprila 2009, rok za oddajo je četrtek, 16. april 2009 do 12 ure.
V VARSTVU MIŠKA NA RODICI NUDIMO VARSTVO MALČKOM STARIM OD 1-3 LET.
Rebeka Vrhovnik s. p., Stegne 16, 1240 Kamnik
Tel.: 041/708-077 (po 17.uri)
OTROŠKI RINGARAJA - igralne in ustvarjalne urice, popoldansko varstvo za otroke nad 2 leti vsako sredo. Vse informacije na www.cici-varstvo.si ali 031/776-169 (Urša)
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje, (v bližini Kemisa) Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d. o. o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale Tel.: 041/732-267.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s. p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
Tel: 040/268-090
DRUŽINA IŠČE VARUŠKO Z IZKUŠNJAMI, za leto in pol starega fantka, 8 ur na dan, pri nas.
Tel.: 041/737-396
HIŠNI SERVIS in
FINOMEHANIKA, čiščenje, pleskarska dela in popravila strojev. JAVORŠEK RUDI s. p., Količevo 15, 1230 Domžale Tel.: 051/621-181
V centru Domžal UGODNO PRODAM trosobno stanovanje. Tel.: 041/222-343
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s. p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica Tel.: 040/550-040
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. PRO MOTO d. o. o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale Tel: 041/789-711.
KLANE d. o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
Ml BOS d.o.o. Zlkovs 4, Kamnik
o-mail: mib0K@volfa.net
täl: 01/03 14 $1», GSM: 031 30$ 451
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
NlllIijud v,mi i h1 11 ko i/tiira jmriKdiili m otruikili tori po tujih k<n.ilo£ih, torte vd i kosi i od S ko»? "taprfj. rate m J i n MrtUf i thf,
dottuic pciiro, nniui hdetaiif ilom.kr uihimli1 in psljlr \l.iiii, i"
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
I Tel.: S M Z 0 so, odprto vsak tla» od 7. do 21. ure J
V mesecu marcu nudimo posebne ugodnosti. Za informacije in naročanje pokličite na tel.številko 01 7244 300.
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
•	pe&lra izbira okvirjev
*	najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO s te ko!. - stekli AMI-FAT I QUE osveži tu v za viiäe od
*	sončna očala
Delovni čas od port, do pet. od 10. do 18. ure/"—^ Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 0X/7211-890
OTELO
uj uj uj d t e i o. s i


BiuiniküW! 17,1230 Ddmžale. 01/725-17-27, ir>fobolelo.51
Si Mercator Center Domžale
£ KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
.dfcWJw H pI^flT
PIRAT SNACK BAR VAS 2E ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL.
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona.
CVETLIČARNA ,v| ARBORETUM * M FJfCATOK C&TER DOMŽALI ^	V V j	lis/ J
spftTnla^ahsJca raz s ha va o J 2*> J	Jo	
wwfürbarMittiM^ici		
REDI NI
am
PE14 DOMŽALE; tel: 01/ 724 41 80
ima Pri nakupu nI motno uveljavljati dodatni popust danska Izkaznice!
za vsaka p/jfo ena srečka.,.
V fcrcdnjl In KAV	• •
pa kitat sr«{a. T0 1 Can* pititlu
iriiij« t ILf».

mESsnn DPI
www.mestna-optika.si
	
l 11 * «	f J
Zlatarna Celje v	$ J—
ivini z/jjfama*ce//dtäm	
SimPLE
FRIZERSKI SALON
ti j» or jv a ritpiriri
I liru fifjtitlciditfi kolekciji
\ u/i/tfHt.'

BSVnQv/E
PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
urarstvo
HETfS
1892
V URARSTVU HETA PONUJAMO UGODEN SERVIS UR, TAKOJŠNJO MENJAVO BATERIJ IN PAŠČKOV.
od ponedeljka do petka	/ sobote
PRAZNIKI 12.04.	/13.04.
/ nedelje