Besedna uganka Priobčil Fr. Rojec. Hitrejša je kot glas, brez škode pomudi. hitrejša kakor strela; Ko pa se v brzem teku v človeku oživela, povrne spet k človeku, iz njega vsaki čas razum mu razsvetli na vse strani mu šviga. ter poživi moči, Do nebesnih višin, da zapričenja dela, kjer zvezde noč prižiga, ki bodo vekomaj mu šine iz nižin, med narodi slovela. v tem hipu pa spet vrne In vse, kar človek kdaj se lahka na zemljč ustvari z umom, v trudi, in v globočine črne le v nji ima izvor, pogrezne se brzo. in njo bo nioral tudi Na potih teh nobena v pomoč pozvati, kdor je moč ne zdrži, rešaval bo in sredi se plamena uganko to. Rešitev in imena nešilcetf priobčimo v pplhodnji žteVilki. Poprova rastlina. udeležilo 125.000 Rusov in 150.000 Japoncev. Ker se niso mogli vsi vojaki bojevati ob- Crni in beli poper dobivajo iz posu- enem, smemo računati, da je bilo v boju šenega zrnja neke rastline pritlikavke, ki 60.000 Rusov in 80.000 Japoncev, ki so se jo sade v Indiji in tudi drugod. Ta rastlina bojevali 60 ur. Vsak vojak je porabil 1200 mora biti privezana h kolu, da se spenja patron, torej skupaj 160 milijonov, kar je kvišku. Roditi pričenja že v tretjem letu ter stalo 8 milijonov kron. V bitki so rabili daje sad 10 let. Največ sadu ima od 7. do tristo topov, iz katerih so izstrelili 4 in pol 10. leta. Poprovo drevo rodi obilo sadu, milijona krogel (granat), ki so stale po 8 ki je podoben po barvi in velikosti borov- kron, torej skupaj 36 milijonov kron. V nicam. Ob drevju visi sad v podobi klasja. tej vsoti niso všteti stroški za popravo Sad suše na solncu. Posušen počrni in se pušk in topov. Vsak japonski poljski top zgrbi. Tak prihaja v trgovino kot črni stane okrog 8000 kron. Veliki topovi pa, poper. Beli poper pa dobivajo, da postav- ki branijo Port Artur, veljajo po 800.000 ljajo črni poper v vodo in mu olupijo kron in vsak strel iz takega topa stane 100 vnanjo črno kožico. kron. Za bojno orožje in za streljivo so izdali Japonci 240 milijonov kron. Rusi pa Kollko stane bitka dvakrat toliko — skupaj z Japonci torej mm stane bltka- 720 milijonov kron. - Sedaj je med obe- V rusko-japonski vojski je bila ena ma sovražnima narodoma sklenjen mir. najljutejših bitk pri Liaojangu. Bitke se je Ruskih vojakov je padlo nad 200.000, na H* 240 <<- Japonskem pa imajo Rusi še vedno 70.000 ujetnikov. Japonci niso izdali o svojih iz-gubah nobenega poročila. Vendar vemo, da so tudi Japonci izgubili ogromno število vojakov. Sedaj bo mir. Tako je končana ena najstrašnejših in najgrozovitejših vojsk, kar jih pozna svetovtia zgodovina. Bogasttfo V fltfstFaliji. Pravo bogastvo v Avstraliji niso zlati rudniki in žitno polje ob obrežjih, ampak sto milijonov ovac, ki jih rede tamkaj. Volna teh ovac zadošča danes petemu delu vse svetovne potrebe. Koliko knjig tiskajo na sveta. Na zborovanju nemških knjižarjev v Lipskem so poročali, da natisnejo na svetu vsako leto 120.000 raznih del in 60.000 časopisov. Bfzojavke. Na vsem syetu odpošljejo vsak dan približno en milijon brzojavk. Konjske podkve. V pretekleni letu so prodali v severno-ameriških Združenih državah 160 milijonov konjskih podkva. ftrastača. Krastača je silno požrešna žival. Zre neprestano noč in dan in použije v 24 urah veliko množico žuželk. Zato je kra-stača jako koristna žival. Sova. Sova je ptica, katere pogled se nam zdi jako resen. Njene oči so namreč po-polnoma nepremakljive. Ako hoče sova upreti pogled z enega predmeta na drug predmet, mora obrniti tudi glavo. In to je, kar ji daje tako čestitljiv in resen izraz. Ženski klobuki. Na leto ujamejo in ubijejo tri milijone ptic — pevk, da z njihovim perjem okrase ženske klobuke. Kolika škoda! IzdeloVanje ažigalic. Za izdelovanje užigalic so izumili nov stroj, ki teče tako urno, da izdelajo z njitn v 10 urah 50.000 škatlic užigalic. Jeza in ppepiF. Po jezi in prepiru ne jej takoj in ne pij upijanljivih pijač! Pomirovalno vpliva na človeka sodavica in limonada. IMoPska trava. Morsko travo jedo Kitajci in Japonci tako, kakor jemo mi kislo zelje. ^itajski nebopis. Kitajci so jako umen narod. Smodnik in papir so spoznali mnogo prej nego Evropejci. Že 600 let pred Kristusovitn roj-stvom so napisali tudi nebopis, ki ga hra-nijo sedaj v Parizu. 1460 zvezd je tatnkaj tako oznamenovanih, kakor jih oznamenu-jejo dandanes učenjaki. Dpaga knjiga. Pred kratkim so prodajali v Londonu dragocene knjige. Največ zanimanja je zbujala knjiga, ki je bila tiskana s prvimi iznajdenimi črkami leta 1459. Knjiga ob-sega 136 pergamentnih listov z velikimi barvastimi začetnitni črkami. Knjigo je kupil neki bogataš za 96.000 K. Radniki in delavci. Vseh rudniških delavcev je 4 in pol milijona, od teh jih dela polovica v pre-mogokopih. Največ delavcev ima Angleška, in sicer pol milijona; potem pride Nemčija in severoameriške Združene države, ki imata po četrt milijona delavcev. Na Fran-coskem je 165.000, v Belgiji 135.000, v Av-striji 123.000 in v Indiji 100.000 delavcev. Razen v Avstriji ne delajo ženske nikjer več; no, tudi v Avstriji se je število delavk v rudokopih zmanjšalo. Za premogom iz-kopljejo največ železne rude, in sicer v prvi vrsti v Združenih državah, potem v Nemčiji in Angliji. Anglija pridobi več kot polovico vsega zlata na svetu.