®Aerubtif fri bu fmltrjfie imb imfeteto hr MujGot iungfrau Jlarxn.’(Biehl.Kirdic.) Pravila in statuti društva Marijinih otrok. Prvi del: Statuti, čednosti, molitve in pobožnosti. 18 9 9. Založba društva Marijinih otrok. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofljstva ljubljanskega dne 4. aprila 1893, št. 646. Dr. Henrik Panker. 111124 I. poglavje. Začetek in namen društva. Društvo Marijinih otrok se je pričelo s svetinjo brezmadežnega spočetja ob enem. — V kapelici glavne naselitve (maison - mere) hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pav- Ijanskega v Parizu je bila naznanjena čudo¬ delna svetinja 1 '; ondi je bil naznanjen tudi začetek ,,društva Marijinih otrok". — Leta 1830 je brezmadežna Devica po sestri Kata¬ rini (Laboure) prerokovaje besedo izustila, ki je pobožnemu misijonarju Aladel-u vedno v srcu donela; njemu so bila znana tudi ra- zodenja glede svetinje. — »Sveta Devica hoče, da ustanovite društvo, katerega vodja bodete vi; sestavljeno bo iz Marijinih otrok; sveta Devica bo društvu in vam obilne milosti iz¬ prosila in odpustki se bodo podelili." Tako označuje Marijino prerokovanje društvo, kate- — 3 — i* rega udje so mlada dekleta iz ljudstva — v sredi med težavami življenja, izpostavljene vsem nevarnostim sveta. Te imajo biti njena blagoslovljena družina, katerih nedolžnost bo varovala, katerih priproste čednosti bo vne¬ mala, — one pa naj bi njej darovale ljubezen, hvalo in vsa druga, njenem srcu dopadljiva dobra dela. Gospod Aladel je ’ ,čakal priložnosti, o kateri mu bo Božja previdnost k temu delu primerne pripomočke naklonila, — govoril je večkrat otrokom in mladini o Marijini dobrot¬ ljivosti ter omenil, kako srečni so, ki pod Marijino brambo živijo. Tako se je vnel v nedolžnih srcih sveti ogenj, katerega je še milost Božja podžigala; in tako so se usta¬ novile družbice le za poskušajo najprej v na¬ selitvah hčera krščanske ljubezni, v katerih je misijonar deloval. — Viditi, kako nedolžni otroci Marijo častijo, so hrepenela tudi vnanja dekleta, te sreče se udeležiti. Gospod Aladel, vodja teh družbic, je spisal med teni knjižico, v katerih je objavil pravila, pravice'in dolž¬ nosti Marijinih otrok. Čudodelna svetinja na sinjem traku pa je znamka Marijinih otrok. O priložnosti svojega potovanja v Rim je zadobil gosp. Etienne, general-superior mi¬ sijonske družbe sv. Vincencija Pavljanskega in družbe hčera krščanske ljubezni, od sv. Očeta Pija IX. potrjenje društva 20. junija 1847 in pooblastenje za se in svoje naslednike, da smejo v šolah, ki so hčeram krščanske Iju- - 4 - bežni izročene in v njih delarnicah družbe z naslovom: „brezmadežnega spočetja blažene Device“ ustanavljati; sveti Oče so novemu društvu naklonili tudi vse tiste odpustke, kateri so Marijinim družbam v Rimu pode¬ ljeni. — Tri leta pozneje so se te pravice prenesle tudi na deške zavode, ki so pod vodstvom hčera krščanske ljubezni in na vse vzgojence, ki se v misijonski družbi pod vod¬ stvom misijonarjev sv. Vincencija Pavljan- skega vzgojujejo. Z dopisom z dne 19. sep¬ tembra 1876 so na prošnjo višjega prednika E. Bore-ja sveti Oče Pij IX. dovolili, da se smejo v društvo tudi taki vsprejemati, ki ne obiskujejo šol hčera krščanske ljubezni; tako pa je društvo vsem deviškim otrokom odprto in „Kraljica devic" vse kliče: ,,Pri meni so bogastva in zakladi vseh milosti, da jih delim onim, ki me ljubijo.“ Kjerkoli je novo društvo vpeljano in se prav vodi — povsod oživi med mladino očividna pobožnost. Že ta sveta želja: „Pod Marijino hrambo živeti — Mariji služiti — Mariji zvesta ostati", — marsikatero priprosto delavko naklanja k junaški čednosti; to sveto hrepenenje daje „Marijinim otrokom" srčnost, da najhujše zapeljivosti premagajo, vzlasti pa, da one dandanes tolikanj prezirane dolžnosti otroške ljubezni in krščanskega zatajevanja zvesto spolnujejo. Zato pa je sveta dolžnost Marijinih otrok, da se Marijinih praznikov udeležujejo, njej hvalo pojejo, k društve- nemu zborovanju hodijo, da slišijo ondi o svoji blaženi materi govoriti in se v gorečnosti prenovijo. Spodbudno je življenje Marijinih otrok, pa še lepša je njih smrt. — Marsikatera de¬ klica mora v najlepših letih umreti, pa pod hrambo svetinje na sinjasteni traku se ne boji ne smrti ne pekla, — mirno v Gospodu zaspi. Povsod pa Marijini otroci vidijo, kako besede svetega pisma ravno brezmadežni Devici veljajo: ..Blagor duši, ki me posluša in vsaki dan pri mojih vratih čuva, — ondi bo našla življenje in doseže zveličanje v Gospodu.“ Društvo Marijinih otrok namerava bla¬ ženo Devico častiti v njenem brezmadežnem spočetju, — vzlasti pa, da družbeniki njeno čednostno življenje posnemajo. — To društvo mora biti vso zemljo obsegajoč, svetel venec deviških otrok, ki se s sveto radostjo priza¬ devajo posnemati brezmadežno Devico vzlasti v čistosti, ponižnosti, pokorščini in ljubezni; da vse ljubijo, kar ona ljubi, se vsega ogibajo, posebno pri očitnih zabavah, česar se je ona ogibala. Stalni sad društva je deviško živ¬ ljenje, življenje nedolžnosti in čednosti — polno miru in svetega veselja, v veselje ne- besam, v dopadenje Bogu in kot gotova za¬ stava, da bo bodoči poklic ali stan tudi po¬ polnoma po namenu Božje previdnosti in od Božjega blagoslova spremljan. — Poveliče¬ vati prečiš to Devico v prednostih in milostili njenega brezmadežnega 6 — spočetja, — posvetiti družbenike, sodelovati, da se tudi posvetijo, — to je namen društva Marijinih otrok. II. poglavje. Po besedah blažene Device naj bi bilo društvo vso zemljo obsegajoč svetel venec deviških otrok; ker je pa pri vsakem pod¬ jetji edinosti treba, se je treba pri vpeljavi društva povsod enacih pravil držati. Naj se toraj gleda na to: 1. da se vsprejemajo v društvo le otroci, ki so ga želeli in že večkrat za to prosili — in katerih odkritosrčnost se. je že nekaj časa poskušala, ker ustanova društva je posebna milost; 2. da se vpraša gospod župnik ali spo¬ vednik zavoda ali kakšen drugi za zavod potrjen duhoven, pod katerega nadzorstvom ima sestra prednica društvo voditi, je-li pri volji, da se vpelje; 3. sestra prednica naj se obrne do svojih viših, ki si od generala misijonarjev v Parizu izprosijo društveni diplom, da se društvo cerkveno ustanoviti in vseh od papeža podel¬ jenih odpustkov in milosti udeležiti zamore. 4. Društveni diplom se mora visokočasti- temu škofu predložiti. — 7 — 5. Šele zdaj se smejo udje v društvo sprejemati. Tu je pripomniti: a) da prve ude prednica sama izvoli po svoji previdnosti in modrosti, in da izmed najpobožnejših in izglednih otrok le malo število izbere, ki naj bodo jedro društva; b) da se društvo trdno utemelji, je sploh bolje, ako se prvi udje sprejmejo z na¬ slovom »prosečih 11 (hrepenečih), — tako .se ložej njih zvestoba in stanovitnost 4 ali 8 tednov poskuša. V posebnih slu¬ čajih pa se jim sme že koj v začetku ime »Marijini otroci“ dati, — ali takrat je treba še veče previdnosti in strogosti pri volitvah prvih udov. 6. Organizacija društva se prične s tem, da se prvim udom — dasiravno se ne ime¬ nujejo »Marijini otroci 11 — postavijo predsed¬ nica, namestnica in svetovalka. Vodijo se po skrivnem glasovanju z večino glasov — tako, kakor bo rečeno v poglavji v volitvah. 7. Sestra prednica in te tri izvoljene so .provizorični svet (conseil). — Nja dolžnost pa je, da po končani poskušnji izmed pro¬ sečih (hrepenečih) tiste določijo, ki zaslužijo ime »Marijinih otrok 11 . Otroci, ki od provi¬ zoričnega sveta niso dobili nobenega glasu, ostanejo med prosečimi do prihodnjega vspre- jema. Provizorični svet ima - tudi pravico otroke, ki se na novo oglasijo, med proseče ali hrepeneče vsprejemati. — 8 — 8. Za vsprejemanje Marijinih otrok naj bo dan določen in naj se vrši vse tako, kakor bo v poglavju o vsprejemanju povedano. — Je otrok veliko število, se vprašanja* stavijo le na enega; ta odgovarja tudi v imenu vseh in moli „darovanje“ (Weihe-Akt) v imenu vseh. — Za tem naj se volijo svetovalke (udje sveta), kakor bo povedano v poglavji o vo¬ litvah. — Če društvo ne šteje več kakor 10 otrok, se izvoli le ena namestnica in ena svetovalka; ako se je društvo pomnožilo, se sme tudi število udov sveta pomnožiti. III. poglavje. Statuti. 1. Društvo Marijinih otrok z naslovom: „Društvo brezmadežnega spočetja blažene De¬ vice 11 se sme v vsaki naselitvi hčerij krščanske ljubezni ustanoviti. Ustanoviti ga zamore z dovoljenjem dotičnega škofijstva višji prednik dveh družin sv. Vincencija Pavljanskega. (Glej pooblastilo papeževo: 20. junija 1847, 19. ju¬ nija 1850, 19. septembra 1876.) 2. Po besedah papeževega pooblastila je to društvo postavljeno pod brambo blažene, brezmadežne Device, in obhaja svoj glavni praznik ta dan, ko cerkev obhaja skrivnost brezmadežnega spočetja. * Vprašanja se stavijo tudi v množini, kakor bolj kaže. — 9 — 3. Poseben namen društva je: Častiti in poveličevati blaženo Devico v njenem brez¬ madežnem spočetju, kakor tudi pospeševati to častenje s posnemanjem njenih čednosti, vzlasti njene čistosti, njene ponižnosti, njene pokorščine in njene ljubezni, — da se tudi drugi, ki vzgledno življenje Marijinih otrok vidijo, posvetijo. 4. Da udje svoj dvojni namen dosežejo, namreč svoje posvečenje in posvečenje drugih, imajo vse dobrote, kakor jih druga društva imajo in dragi zaklad mnogobrojnih odpust¬ kov, s katerimi so od sv. Očeta obdarovani. Odpustki pa so ravno tisti, ki so podeljeni dru¬ štvu z naslovom: Prima-Primaria v rimskem kolegiji za odgojence Jezusovega reda. 5. Društvo ima svoj sedež v tisti na¬ selitvi hčerij krščanske ljubezni, v kateri se je ustanovilo; ondi ima tudi svoja zborovanja. 6. Vse neomožene osebe, ki se hočejo društvu pridružiti, se sprejemajo s pogoji, ki so spodaj navedeni — in dobijo za znamko svetinjo brezmadežnega spočetja, ki se tudi čudodelna svetinja imenuje. 7. Udje, ki so v zakon stopili, so še vedno v zvezi z društvom, pa. le tako, da se samo vseh odpustkov udeležijo, ako pred¬ pisane pogoje spolnijo. 8. V enem kraju se smejo razni oddelki društva — vsak za se — ustanoviti, kakor bolj kaže za razne stanove, iz katerih so udje. V tem slučaji pa mora vsak oddelek — 10 — svoje svetovalke imeti, ki so pod vodstvom istega vodje in iste prednice. 9. Društvo pod nadzorstvom duhovna, ki je nja vodja, vodi sestra prednica svojega zavoda. 10. Prednico podpira svet, katerega udje se volijo iz udov društva; njih posel in dolž¬ nosti so spodaj zaznamovane. 11. Vodja društva je župnik ali duhovni oskrbnik zavoda, ki se pa sme dati nado- mestovati od drugega, v tisti škofiji potrje¬ nega duhovna. Društvo obstoji: a) iz Marijinih otrok, ki so v društvo sprejeti; b) iz prosečih ali hrepenečih (aspirantes). ki se morajo še le poskušati, predenj se Marijinim otrokom pridružijo. — Nobeden otrok se ne sme sprejeti ne med pro¬ seče ne med Marijine otroke, ako nima vseh tistih lastnostij, ki so v poglavji o sprejemanju navedeni. Imena Marijinih otrok naj se vpisujejo v zapisnik in po tej vrsti, kakor so bili spre¬ jeti; ta zapisnik pa naj visi v družbeni ka¬ pelici ali v prostorih, kjer ima društvo svoja zborovanja. V drugi, nekoliko bolj priprosti zapisnik naj se vpisujejo imena prosečih ali hrepe¬ nečih; pa tudi ta zapisnik naj bo vsem na ogled. - 11 - IV. poglavje. Pravice in dolžnosti Marijinih otrok. I. Pravice. A. Udje, ki so Marijini otroci, imajo pravico: a) svetinjo brezmadežnega spočetja na sin- jastem traku nositi, pa ne zunaj družbenih prostorov, ker se je bati, da bi se podoba svete Matere Božje onečaščenju ne iz¬ postavila; b) njih imena se zapišejo na tablo in v družbeni zapisnik; c) se udeležijo vseh odpustkov, ki so društvu naklonjeni; d) se smejo vsakega zborovanja in vseh družbenih praznikov udeleževati; e) imajo pravico voliti pri dotičnih vo¬ litvah. B. Udje, ki so še med prosečimi (aspi- rantes), imajo pravico: a) svetinjo brezmadežnega spočetja nositi, a manjšo in na zelenem traku; b) njih imena se vpišejo na tablo in v družbeni zapisnik, pa z manjšimi črkami, pa ne na tistem mestu, kakor imena Marijinih otrok; najbolje je, ako imajo proseči svojo posebno tablo; c) smejo se udeleževati družbenih praznikov in tistih volitev, ki niso izključno le Marijinim otrokom odmenjene. — 12 — II. Dolžnosti. Častenje in poveličevanje blažene Device o njenem brezmadežnem spočetju naj bo vsem udom presrčna želja in edino hrepenenje; zato si pa naj prizadevajo njene čednosti po¬ snemati in njeno čast pospeševati. Prva na¬ loga toraj je, da udje skrbijo za svoje lastno izveličanje s tem, da zvesto spolnujejo dolž¬ nosti krščanskega življenja in natančno sto¬ rijo vse, kar njih stan zahteva. Po takem je njih dolžnost tudi, da z lepim izgledom in svojo molitvijo druge Bogu pridobijo. Da dosežejo ta dvojni namen, se morajo prizadevati: 1. da se vadijo in privadijo tistih 4čed- nostij, ki so duh celega društva, t. j. čistosti, ponižnosti, pokorščine in ljubezni; 2. da se udeležujejo vseh družbenih shodov, in sicer s svetinjo na traku. Komur se ni mogoče udeležiti, se mora opravičiti pri prednici in vzrok naznaniti, zakaj da ne pride; 3. da se zvesto držijo vseh pravil in pobožnih običajev, ki so v družbeni knjigi navedeni; 4. da vsak dan saj en odstavek sv. rož¬ nega venca odmolijo z zdihljejem: „o Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo 11 , in molijo molitev: „Spomni se . . - 13 — 5. da vsako nedeljo in praznik skupno molijo v družbeni kapelici ali v družbenih pro¬ storih male dnevnice k časti brezmadežnega spočetja; 6. da sv. zakramente pogosto prejemajo in s čistim življenjem svetega obhajila vredni postanejo. Ako mogoče, naj vsak mesec eno sveto obhajilo za napredek društva, eno pa za umrle ude darujejo; 7. da bolaue in take družbenike obisku¬ jejo, ki so v revščini ter poskrbijo, da jim nič potrebnega ne manjka, ne na duši, ne na telesu; 8. da se sprevodov umrlih družbenikov udeležijo — kolikor je mogoče, — za-nje mo¬ lijo in na njih namen sveto obhajilo prejmejo. 9. Društvo naj preskrbi vsako leto eno sv. mašo v osmini svojega glavnega praznika za žive družbenike, — eno pa v osmini vernih duš za umrle ude. 10. Bolani društveniki naj se priporočijo društvu v molitev, — pri nedeljskih shodih pa se naj za-nje navadne molitve opravijo. 11. Po smrti družbenika naj se opravi sveta maša za pokoj njegove duše, — in pri naslednjem shodu naj se zanj skupno moli: „De profundis“. 12. Prvo nedeljo vsacega meseca, in če to ni mogoče, kako drugo nedeljo, obhaja društvo skupno mesečne duhovne vaje; pri tej priložnosti se moli: „Ave maris stella“ - 14 — („Zdrava morska zvezda 11 ) in se ponovi po¬ svečenje blaženi Devici, da se mesec že v za¬ četku blaženi Devici posveti. 13. Vsako leto imajo udje društva letne duhovne vaje in pri tej priložnosti naj pre¬ gledajo saj svoje glavne pregreške preteklega leta in naj opravijo obletno spoved. V. poglavje. O vsprejemu v društvo. Ker je to društvo, rekel bi, kakor venec deviških otrok okoli brezmadežne Device, nje čast, veselje in krona na zemlji, zato je pri vsprejemanju udov treba velike previdnosti, in le pobožne in čednostne duše se smejo v ta venec jemati. Predenj se v društvo sprej¬ mejo, morajo udje dve stopnji prekoračiti ali v dveh razredih se poskusiti. I. V prvem razredu ali na prvi stopnji so isti, ki so se še le oglasili; to so otroci, ki želijo se društvu pridružiti, pa še ne vejo, kaj je, in kaj namerava, katerih tudi društvo ne pozna. Ti ne smejo k volitvam hoditi, na¬ vadnih shodov pa se smejo udeleževati, ako so 1. 15. leto dosegli; 2. ako se nič slabega o njih ne ve, kar bi utegnilo drugim v nevarnost služiti; 3. ako je upati, da bodo pozneje pobožni in vzgledni udje; - 15 — 4. ako so svojo željo, v društvo stopiti, tudi izjavili. II. Na drugi stopnji ali v drugem raz¬ redu so proseči ali hrepeneči (aspirantes), to so otroci, ki se še le poskušajo, je-li imajo potrebne lastnosti za društvo. Da se otroci med proseče sprejeti smejo, je treba: 1. da so dosegli 15. leto in da so prvo sv. obhajilo opravili; 2. da so se pred 3 meseci oglasili in 3 mesece na prvi stopnji za poskušajo bili. Med proseče se pa tudi sprejmejo otroci, ki so vodji ali prednici znani, dasi niso na prvi stopnji se zadrževali; 3. da spolnujejo Božje in cerkvene za¬ povedi, vzlasti pa, da posvečujejo nedelje in praznike; 4. da obljubijo ogibati se nevarnih to- varšij in prepovedanih knjig, priprosto in skromno se nositi in ne potegniti s krivimi nauki tega sveta; 5. da si prizadevajo za resnično, kore¬ nito pobožnost, vzlasti za goreče častenje brez¬ madežnega spočetja, ki mora biti znamka Ma¬ rijinih otrok; 6. vzlasti je treba, da kažejo odkrito¬ srčno, čeznaturno hrepenenje, se društvu pri¬ družiti. Proseči ali hrepeneči so le eno leto v poskušnji; če se po dokončani poskušnji ne spoznajo vredni za vzprejem, ne smejo tudi med hrepenečimi biti. — Še le 3 mesece - 16 - po izstopu se smejo zopet med hrepeneče sprejeti. III. Marijini otroci. Da se udje v društvo Marijinih otrok sprejeti smejo, je treba: 1. da so bili saj 3 mesece v razredu prosečih ali hrepenečih; iz važnih vzrokov pa se tudi sme izjema storiti; 2. da so se med tem časom vedno ude¬ leževali shodov ter vse pobožnosti društva zvesto opravljali; 3. da se odlikujejo v pokorščini do pred¬ stojnikov in v srčni ljubezni do družbenikov; 4. da vestno spolnujejo svoje krščanske dolžnosti in naklonjenost do čistosti, poniž¬ nosti, pokorščine in ljubezni razodevajo; 5. da pravo in srčno pobožnost do brez¬ madežne Device naznanjajo; 6. da za vsprejem prosijo in najmanj dve tretjini glasov od sveta dobijo. Dvakrat v letu se sprejemajo udje v društvo Marijinih otrok: na praznik brezma¬ dežnega spočetja ali nja osmino in proti koncu meseca maja. Izvanredno pa se smejo tudi še drugikrat v društvo sprejeti, le naj se zgodi to v praznikih blažene Device. — 17 — 2 VI. poglavje. Izključba iz društva. Izključba iz svetlega venca deviških otrok, ki blaženo Devico obdaja, zguba čast¬ nega imena: „Marijinega otroka 4 ' — je pač prav žalostna osoda in velika nesreča, katere naj dobrotljiva nebeška kraljica vsakega uda o varuj e. — Iz društva izključiti sme le druž- bini svet in treba je za to dve tretjini glasov. Zgoditi se pa mora to še le potem, ko je družbenik bil trikrat opominjan: 1. od pred¬ sednice, 2. od prednice in 3. od vodje. Vzroki izključbe so: 1. Velik, očiten pregrešek, ki je v veliko očitno pohujšanje. 2. Spodtikljivo govorjenje o veri in o duhovnih; zasramovanje svetih reči, vzlasti svetih zakramentov in tistih, ki pogostoma sv. zakramente prejemajo. 3. Večkratno in sicer iz lastnega zadol- ženja storjeno prelomljenje cerkvenih postov, posvečevanja nedelj in praznikov. 4. Opravljivo in obrekljivo govorjenje, s katerim se je komu poštenje odvzelo. 5. Branje spodtakljivih knjig in časo¬ pisov, udeležba gledališč in nevarnih zabav; grešno znanje, preposvetna in nespodobna obleka. — 18 — 6. Iz društva izključijo se tudi oni, ki cel mesec brez pravičnega izgovora od nedelj¬ skih shodov izostanejo. Tudi taki 7. ki imajo navado kritikovati, precejati in presojevati predpostavljene, družbene po¬ božnosti in običaje. 8. Tisti ki ne marajo več za opomino- vanje predpostavljenih. — Marijin otrok, kate¬ rega so izključili iz društva, se sme zopet povrniti k društvu, a le, če je navadno 6 me¬ sečno skušnjo prestal. VIL poglavje. Svet in nja pravila. 1. Svet društva Marijinih otrok obstoji, kakor je bilo zgoraj omenjeno, iz prednice, nje namestnice, predsednice, dveh prisednic (assistentes) in svetovalk. 2. Svet ima splošno upravništvo društva v rokah. 3. V posvetovanje predložene stvari se morajo s popolnoma neomejeno prostostjo v svetu pogovoriti, tako, da vsaka svetovalka svoje misli priprosto in odkritosrčno izjaviti zarnore. Stvar je pa določena še le, ako ima večino glasov za-se; izvzeti so slučaji, pri katerih je treba dve tretjini glasov. — 19 — 2" 4. Svet se snide navadno vsak mesec, pa tudi izvanredno, in sicer, kadar je treba se posvetovati a) o vsprejemu novih udov, b) pripravljati se za volitve, c) zarad drugih važnih in nepričakovanih zadev. Svet skliče prednica in določi čas za to. 5. Svet določi vsprejem prosečih in Ma¬ rijinih otrok; za prve je stvar že določena, ako imajo večino glasov; za druge, če imajo dve tretjini glasov. Ako se je glasovalo „za“ in „proti“ v enakem številu, tedaj razsodi in določi stvar prednica. 6. Svet imenuje družbenike za nižje službe, ako se — kar pa ni neobhodno potrebno — v društvu nahajajo. Te službe so: tajnica, blagajničarica, zakristanka in nadzornica knjig. Službo tajnice in blagajničarice sme le izmed udov sveta ena prevzeti; službi zakristanke in nadzornice knjig se smete tudi drugim udom društva izročiti. 7. Svet določi kandidatinje, ki se imajo za volitve predlagati, in sicer za vsako vo¬ litev dve. 8. Ako ob času volitev katera sveto¬ valka umrje, določi svet namestovalko do pri¬ hodnje volitve. 9. Svet ima pravico določiti, na kakošen način se morajo posvariti družbeniki, ki so se kaj zakrivili, in jim kazen ali pokoro naložiti, n. p. da ne smejo za nekaj časa traka — 20 - in svetinje nositi ali da morajo vpričo vseh udov za zamero prositi. Pa le prednica ali predsednica imate pravico dotičnim udom take pokore nakladati. 10. Svet sme tistim udom sveta, ki so kak večji pregrešek storili, za nekaj časa to službo odvzeti. — Da se pa predsednica od¬ stavi, je treba ne le da svet zoper njo gla¬ suje, ampak večina Marijinih otrok mora to zahtevati. Ta sklep se stori po skrivnem gla¬ sovanju. 11. Vsak 6. mesec se mora svet preno¬ viti, t. j. izvoli se polovica novili udov, kakor je v poglavju o volitvah omenjeno. M VIII. poglavje. Pravila za službovanje v svetu. Svetovalke ne smejo misliti, da je njih služba v svetu kaka človeška čast, s katero bi svoji nečimernosti stregle, ampak jo mo¬ rajo imeti kot od Boga podeljeno službo, ki jim važne dolžnosti nalaga. Naj toraj gledajo na to: 1. da se od svojili tovaršic v nobeni reči ne razločujejo, kakor da so pravilnejše, pobožnejše in srčneje častijo blaženo Devico; 2. da imajo v obilnejši meri tiste štiri čednosti, ki so duh celega društva: čistost, ponižnost, pokorščino in ljubezen; - 21 — 3. da bogoljubno vplivajo na svoje to- varšice, kolikor njih služba zahteva in po nasvetu ali spoznanju prednice; 4. v svetu se svetovalke vprašajo, kakih misli so glede predloženih stvari. Naj toraj mirno in pred Bogom premislijo — in potem še le odgovorijo s previdnostjo, priprostostjo in odkritosrčnostjo, kar imajo odgovoriti; 5.ako imajo pa same kaj važnega predložiti, naj poprej o tem govorijo s prednico, ki bo presodila, je-li stvar pretresati treba v svetu ali ne; 6. o tem, kar se je v svetu storilo ali določilo, ne smejo nikoli govoriti ne ob času svojega službovanja, ne pozneje; nasprotno ravnanje povzročilo bi žalostne nasledke; ker svetovalka, ki bi brezobzirno iz sveta govo¬ rila, storila bi s tem ne le greh, tudi bi za¬ služila kazen, iz sveta morala bi se odstraniti in iz društva izključiti; 7. udje sveta se morajo med seboj spo¬ štovati in v blagor društva ene misli in enega srca biti. Ta lep izgled bo vsem v spodbudo. Od časa do časa se morajo pogovoriti, kaj bi bilo še storiti v blagor društva, vendar se morajo varovati, da se pri (nedeljskih) shodih ne odstranijo od drugih svojih tovar- šic, ker tako bi ne mogle dobrodelno vpli¬ vati na ude; 8. proti tovaršicam morajo prijazne, dobro¬ hotne in polne krščanske ljubezni biti in s krotkostjo njih nepopolnosti in pregreške pre- - 22 — našati, se varovati takih besedij, ki bi jih utegnile žaliti; — vendar morajo tiste, ki se slabo obnašajo, s pohlevnostjo, previdnostjo in priprostostjo posvariti. Vedno morajo za dobra dela pripravljene biti, n. p. da svojim tovaršicam kje kako dobro službo preskrbijo, kjer lahko svoje krščanske dolžnosti in dolžnosti društva zvesto spolnujejo. Če se prigodi, da jih mora več pri enem opravilu ali v enem prostoru delati, jih je treba opozarjati, da se ne bodo sramovale Boga iz strahu pred ljudmi in da se bodo ogibale pregrešnega govorjenja, pre- ■ grešnega znanja, branja prepovedanih knjig, sploh vsega, kar bi jim utegnilo napraviti priložnost v greh. — Posebno ljubezen kazati morajo do novih udov, ki so se še le društvu pridružili, jih prijazno pozdraviti kot ude ene družine in v nedeljskih shodih jih nikoli samih puščati pri igrah; s sočutjem in ljubeznijo naj poslušajo tiste, ki pripovedujejo, koliko nasprotnosti, nadlog in trpljenja imajo pre¬ našati v spolnovanju svojih dolžnosti med svetom, — z eno besedo, biti jim morajo vidni angelji varihi in se srečne šteti, ako jim s tem to dobroto storijo, da jim polajšajo srce; 9. da svetovalke spolnujejo svoje krščanske dolžnosti, dolžnosti Marijinih otrok, in kot udje sveta, morajo rade in pobožno moliti in si za temeljito pobožnost prizadevati, ter s tako gorečnostjo svete zakramente prejemati, da jim bodo tudi koristili. — 23 — § 1. Vodja društva mora biti duhoven, ki zastopa cerkev; — in društvo, kot semenišče krščanskih čed¬ nosti v katoliški cerkvi je pod njegovim po¬ kroviteljstvom in nadzorstvom. Nja naloga je: 1. da, kolikor je mogoče, v mesečnih govorih družbenikom štiri glavne čednosti na srce polaga in jih za to vnema, da Marijo posnemajo ne le v duhu, ampak tudi v dejanju; 2. da družbenikom priložnost da, da redno sv. zakramente prejemajo; 3. da slovesno vsprejema Marijine otroke v društvo; 4. da prednico s svojim nasvetom pod¬ pira. — Tako bo društvo obilni sad rodilo, ki bo koristil družbenikom vzlasi v bodočnosti. § 2. Prednica je, rekel bi, duša društva, ona ga naj toraj s svojo gorečnostjo oživlja in naj skrbi, da se v vseh družbenikih duh molitve in po¬ božnosti ohrani; na njej je ležeč ves vspeh društva. Zato naj 1. svoje skrbi in svoj čas, kolikor jej druga opravila dopustijo, društvu daruje. Ker je njena dolžnost društvo voditi, se mora v izvanrednih slučajih z vodjo posvetovati, in kadar je treba, naj se tudi s svetovalkami posvetuje, da izve, kaj in kako je treba v kaki zadevi ravnati. - 24 - 2. Shode, posvetovanja in volitve vodi prednica in naroča to, kar je v korist in blagor društva. 3. Svetovalke jej morajo poročati vse, kar se v društvu godi, bodisi glede duha, ki v društvu veje, bodisi glede obnašanja posa¬ meznih udov. § 3. Prednice namestnica mora pri shodih (zborih) in posvetovanjih navzoča biti in nadomestuje prednico v vseh zadevah. Z gorečnostjo pa s previdnostjo naj skrbi vzlasti za red v društvu. § 4. Predsednica se mora 1. z blago gorečnostjo truditi, da se vredna skaže službe, katero je po volitvi do¬ bila; na njej se mora najbolj poznati, da je pravi otrok Marije in živ vzgled svojim to- varšicam. 2. Nje skrb mora obsegati vse ude društva; ona mora gledati na vredno obna¬ šanje vseh. 3. Zaradi malih prestopkov, katere je na tovaršicah zapazila, sme sama posvariti, in tiste, ki brez izgovora iz zborov izostajajo, sme opominjati; če je pa pregrešek velik, ga mora prednici naznaniti. 4. Če je predsednica pooblaščena, sme pro¬ seče ali hrepeneče enkrat ali dvakrat v mesecu sklicati, ter jim pravila in pobožnosti društva razlagati in jim pred oči staviti vse dobrote — 25 — in milosti društva, vzlasti tiste čednosti na srce polagati, ki so duh vsega društva. 5. Pri mesečnih shodih moli v imenu vseh darovalno molitev, t. j. dejanje darovanja. 6. Ona podpiše zapisnik posvetovanja, ra¬ čune tajnice in vsa važna pisma društva. 7. Predsednice dolžnost je, da obiskuje bolane družbenike ali proseče, in skrbi za to, da jih tudi drugi obiskujejo. Ako se je njih bo¬ lezen shujšala, naznani to društvu in jih pri¬ poroči v molitev; tudi za to mora skrbeti, da se o pravem času s svetimi zakramenti pre- vidijo in če umrjejo, naj skrbi, da se vse tako opravi, kakor je v poglavji ,.o ljubezni 11 rečeno. S 5. Prisednice (assistentes). 1. Prisednice morate predsednico v njeni službi podpirati. Njih gorečnost in skrb mo¬ rate obsegati celo društvo; naj toraj bodete zveste v spolnovanju pravil in v pobožnosti do brezmadežne Device tako, da na ta način s svojim zgledom svetijo vsem udom. 2. Če tudi nimate pravice drugih svariti, morate vendar predsednico opozarjati, ako kake nerodnosti ali pregreške na drugih za¬ pazite. 3. Če se predsednica ne more zborov udeleževati, prevzame njeno službo ta dan prva prisednica, in če tudi te ni. jo mora druga prisednica nadomestovati. — 26 — 4. Veliko bo društvu koristilo, ako ste s predsednico ene misli in enega srca. Skrb in gorečnost naj tako razdelite, da se od časa do časa s predsednico posvetujete, kako bi se dalo v društvu gorečnost pospešiti in lep red ohraniti. S 6. Služba svetovalk. 1. Svetovalke se udeležujejo vseh obravnav sveta; morajo se pa ondi vesti tako, kakor je v poglavji ,,o svetu“ rečeno bilo. 2. Njih dolžnost je, opazovati obnašanje družbenikov, vzlasti tistih, kateri so jim za opazovanje izročeni bili. 3. Posebno naj gledajo, da proseče ali hrepeneče dobro spoznajo, da jih zamorejo v svetu resnično označevati, predenj se med Marijine otroke sprejmejo. 4. Pri zasedanju sveta naj poročajo, katere lastnosti, čednosti ali pregreške so na posameznih udih zapazile po zadnjem po¬ svetovanju. § 7. Služba tajnice. 1. Tajnico izvoli svet. Nje naloga je, določila sveta v dotično knjigo zapisovati. 2. Vselej, predenj se prične posveto¬ vanje, prebere določila zadnje seje sveta, in pri volitvah in vsprejemu novih udov pri¬ obči določila sveta drugim družbenikom. 3. Vzlasti naj skrbi, da bo v lepem redu imela tisti zapisnik, v katerem so imena, - 27 — starost in dan vstopa Marijinih otrok za¬ znamovani; oskrbovati ima tudi še tablo, na kateri so vsi družbeniki po redu svojega vsprejema zapisani. 4. Če svet katerega Marijinega otroka iz društva izključi, naj odstrani njegovo ime iz table in ga naj izbriše iz zapisnika, — vendar vzroka izključbe ne sme vpisati. 5. Pri nedeljskih shodih naj si zapomne imena tistih, ki so izostali in naj poroča o tem pri prihodnji seji sveta. 6. Pri izstopu iz službe naj izroči za¬ pisnike in imenike, vse v lepem redu, pred¬ sednici ter pouči naslednico, kako mora v svoji novi službi prav ravnati. 7. Tajnica mora svojo službo z zvestobo opravljati in pomisliti, da bi najmanjša za- nikernost društvu lahko veliko škodovala. S 8. Služba zakladničarice. 1. Tajnica in zakladničarica, ki ste uda sveta, se izvolite od sveta. 2. Koj, ko zakladničarica službo na¬ stopi, mora svet imovino družbene blagajnice, kakor tudi zapisnike za dohodke in stroške pregledati in potrditi; to naj se zgodi dvakrat v letu. — Zakladničarici naj se izroči zapisnik vseh družbenih stvari in blaga, ki ga naj skrbno varuje in naj vanj zapisuje vse na novo pridobljene stvari; tiste pa, ki niso več za rabo, naj izbriše. — 28 — 3. Pri mesečnem zborovanju in ob glavnih praznikih društva naj pobira, kar udje po¬ darijo; vsprejemati sme pa tudi druge po¬ sebne darove, ki se ji ponudijo, vendar jih naj pokaže prednici ali predsednici. — Vse dohodke in stroške naj natančno zapisuje. 4. Brez dovoljenja prednice ali predsed¬ nice ne sme stroškov delati, kajti za vsak strošek mora svet svoje dovoljenje dati. 5. Zakladničarica mora skrbeti, da se družbene maše opravijo in ona skrbi, da se plačajo. 6. Kadar izstopi iz službe, mora vse, kar je v svojem službovanju rabila, v lepem redu predsednici izročiti. S 9. Služba zakristanke. 1. Zakristanka ima v svoji službi po¬ gosto priložnost Marijo počastiti; naj toraj z živo vero posluje in svojo službo visoko ceni, ker je res visoka služba. 2. Naj ne pozabi, da sta od nje odvisna red in tista lepa snaga, ki se za kapelo spo¬ dobite. Zato mora s tako gorečnostjo spolno- vati svoje dolžnosti, da se jej že na obnašanju pozna, kakošno spoštovanje in kolika pobož¬ nost se spodobite za ta sveti kraj. — Na Bogu posvečenem kraju toraj ne sme govoriti, marveč mora molče svoj posel opravljati. 3. Vse, kar se v družbeni kapeli potre¬ buje, je njeni skrbi izročeno; naj toraj pazi, da se nič ne pokvari ali zgubi. - 29 — 4. Ona sveče prižiga pred zborovanjem in vpraša prednico ali predsednico, kako bo treba altar kinčati za družbene praznike. 5. Ona mora hraniti in pripravljeno imeti vse to, kar se potrebuje pri shodih, volitvah in vsprejemu Marijinih otrok; ona pripravi tudi listeke mesečnih Svetnikov (patronov), ako je v društvu ta navada vpeljana. 6. Zakristanka mora imeti zapisnik, v katerega zapisuje vse reči, ki so lastnina ka¬ pele, in poroča predsednici vse, kar misli, da je za kapelo ali kinčanje altarja potrebno, da se predsednica s prednico o tem pogovori. 7. Ako dobi kako darilo, ga mora prednici izročiti. £ 10. Oskrbništvo bukvarne. 1. Če ima društvo bukvarno, mora jo bukvarničarica oskrbovati. 2. Prvo stran vsake knjige zaznamuje z društvenim pečatom in zapiše vsako knjigo v zapisnik bukvarne. — Ako se je kaka knjiga kakemu Marijinemu otroku izposodila, mora oskrbnica bukvarne ime otroka, knjigo in dan posojila zaznamovati. 3. Bukvarničarica ne sme nobene knjige brez vedenja in dovoljenja prednice v društvo vpeljati. 4. Skrbeti pa mora, da bodo vse knjige dobro ohranjene in v lepem redu. — Če je pa - 30 — kateri Marijin otrok kako knjigo poškodoval ali zgubil, se sme po okoliščinah mala od¬ škodnina za to zahtevati. IX. poglavje. Shodi ali zborovanja društva. Udje društva pridejo s trakom in s sve¬ tinjo na vratu k zborovanju in sedijo po tem redu, kakor so bili vsprejeti, t. j. na prvem mestu predsednica, za njo udje sveta in za njimi vsi drugi Marijini otroci. Za Mari¬ jinimi otroci sedijo proseče, tudi po tej vrsti, kakor so bili vsprejeti. Tujci ne smejo brez dovoljenja k shodom. I. Navadni shodi. 1. Marijini otroci se snidejo vsak teden, t. j. vsako nedeljo in praznik, k zboru ob do¬ ločenem času, in sicer v družbeni kapeli ali v družbenem prostoru pod predsedništvom prednice ali sestre namestnice. 2. Zborovanje se prične z molitvijo: „Veni sancte Spiritus“ in s trikratnim: „0 Marija brez madeža . . . .“ 3. Temu sledi kratko duhovno branje, ki se tudi lahko iz društvenih pravil bere. 4. Po dokončanem berilu priporoča ali naroča prednica družbenikom to, kar se jej za blagor društva koristno zdi. — 31 — 5. Potem se skupno molijo dnevnice brezmadežnega spočetja. 6. Opravijo se tudi predpisane molitve za sv. cerkev, za papeža, za stariše, dobrot¬ nike, bolnike (stran 59—61). 7. Shod ali zborovanje se sklene s kako Marijino pesmijo in z molitvijo: „Pod tvojo pomoč . . .“ in drugimi molitvami (stran 58). Mesečno zborovanje. 1. Mesečno zborovanje je slovesnejši od navadnih shodov in ga vodi — ako mogoče — vodja sam. Opravi se vse, kakor je bilo zgoraj rečeno, in dostavijo se še naslednje molitve (glej stran 62). 2. Vodja ima kratek govor o dolžnostih ali čednostih Marijinih otrok. 3. Po dnevnicah moli predsednica v svojem in v imenu vseh udov dejanje posvečenja, s katerim so se Marijini otroci pri vsprejemu Mariji posvetili. (Stran 62.) 4. Proti koncu se pobirajo mili darovi za potrebščine društva; potem pa se zboro¬ vanje sklene z navadnimi molitvami in pesmijo. II. Izvanredni shodi ali zborovanja. 1. Vsprejem v društvo. Marijini otroci se vsprejemajo dvakrat v letu: v praznik prečistega spočetja, ki je glavni praznik društva ali v osmini tega praznika; in proti koncu meseca maja. — - 32 — Drugekrati se ne vsprejemajo, razun iz važnih vzrokov. O tej priložnosti naj se vsi Marijini otroci potrudijo, da sveto obhajilo prejmejo; ti, ki imajo vsprejeti biti zato, da ta dan še bolj posvetijo, odpustke dobijo, ki so za ta dan določeni in si milost stanovitnosti iz¬ prosijo; drugi pa, ki so že udje, za to, da zdatnejši za svoje Ijnove j tovaršice molijo in se prenovijo v tisti gorečnosti, ki jih je na¬ vduševala na dan njih vstopa v društvo. 2. O volitvah. Volitve so dvakrat vsako leto: v praznik brezmadežnega spočetja in proti koncu me¬ seca maja. Pri teh volitvah se polovica novih udov izvoli v svet in se izpraznjene službe društva udom razdelijo. Predsednica sme dve leti zaporedoma svojo službo imeti, hko je voljena, — po dokončanem dveletnem službo¬ vanju pa mora izstopiti (iz službe) in jo sme prevzeti še le, ko je preteklo 6 mesecev. 1. Pri volitvah nimajo svetovalke no¬ benega predstva, ampak sedijo med dru¬ gimi Marijinimi otroci po tem redu, kakor so bile vsprejete v društvo. 2. V začetku se moli: „Veni s. Spiritus“ in se bere poglavje o lastnostih svetovalk. 3. Za vsako službo določi svet dve kandidatinji. Prednica obe društvu predstavi, da si eno izmed nju izvolijo. — Kandidatinje, — 33 - 3 ki niso zadosti glasov dobile za više službe, se predstavijo za nižje službe. 4. Najmlajša svetovalka pripravi nepo¬ pisanih listekov in jih razdeli med volilke; na listek pa zapiše vsaka volilka ime tiste kandidatinje, katero voliti hoče; vendar ne sme nobeni drugi povedati, komu je svoj glas dala. Potem vsaka svoj listek zvije in ga položi v posodico, ki je pred prednico. So vse volilke listeke v posodico zložile, jih prednica potrese, posodico prevrne in listeke prešteje, je-li se število listekov vjema s šte¬ vilom volilk. — Kandidatinji, ki ste predstav¬ ljeni, ne smete glasovati. Zdaj prednica bere imena, ki so na listekih zapisana, jih polaga na desno ali levo, kakor ime kaže, za eno ali drugo kandi¬ datinjo. — Šteje imena, ki so na desni in šteje tiste, ki so na levi; kandidatinja, ki ima večino glasov, je izvoljena; spremeni koj svoje mesto in se vsede na pristojni kraj med svetovalke. 5. Ona, ki ni izvoljena, se predstavi kot kandidatinja za naslednjo volitev. 6. Ako so glasovi na desni in levi v enakem številu, povem volitev ni veljavna in se mora ponoviti; ako pa imajo tudi pri drugi volitvi kandidatinji enako število glasov, tedaj raz¬ sodi srečkanje: Vsi listeki se denejo v posodico in se potresejo. Najmlajša iz Marijinih otrok vzame - 34 - en listek iz posodice; kandidatinja, katere ime je na tem listeku, je izvoljena. 7. Ko so volitve končane, se zapoje: „Laudate Dominam omnes gentes . . .“ in se opravi molitev: „0 Bog itd.“ 8. Volilke ne smejo nič in nikoli govo¬ riti o volitvah — in nobena ne sme povedati, kateri kandidatinji je svoj glas dala. X. poglavje. Družbeni prazniki. December. 1. Glavni praznik društva je praznik prečistega spočetja in mora Marijinim otrokom posebno ljub biti, saj je nja skrivnost naj¬ lepša prednost blažene Device, kakor se je sama izrazila proti pobožni Bernadetki, ki jo je za ime vprašala: „Jaz sem brezmadežno spočetje. 11 2 5. decembra, Kristusovo rojstvo: Koliko veselje za Marijo, ko je Sina Božjega s svojimi očmi gledala in v svojih rokah držala, vedoč, da je ta Božji Sin njen otrok! S koliko skrbjo je pazila na ta svoj zaklad! Ni se bala težav dolgega potovanja v Egipt, ne trpljenja v ptuji deželi, ne pomanjkanja, ne revščine, da je le rešila Jezusa Herodovega zalezovanja. — 35 — 3* Marijini otroci morajo te dni k jaslicam priti, se svoji blaženi materi in sv. Jožefu pridružiti, si čudovito ponižnost Božjega Sina k srcu jemati in si od Božjega deteta poniž¬ nosti prositi. 2 7. december. Sv. Janez evangelist, — ta Jezusov pre- Ijubljeni učenec, ki ga je na križu Mariji za sina izročil, je prvi Marijin otrok. Marijini otroci naj ta dan prosijo za čisto ljubezen do Jezusa in do bližnjega, in za pravo po¬ božnost do Marije. Januar. Sv. Genovefa — 3. januarja. — Ta svet¬ nica se je že v otroških letih Bogu posvetila. — Marijini otroci naj se sv. Genovefi pripo¬ ročajo, da bodo po njeni priprošnji z goreč¬ nostjo in stanovitnostjo Bogu služili. Marijina zaroka — 23. jan. — Presrčno rada bila je Marija v Jeruzalemskem tempelnu, vendar je zapustila ta sveti kraj in se ločila od tamošnjih tovaršic, ko je spoznala, da jo Bog kliče, da se bo s sv. Jožefom zaročila. Ta dan morajo Marijini otroci svoji materi čestitati za tako udanost v Božjo voljo in jo prositi za milost, da bodo se ločili od svojega dragega društva le, ako so spoznali, da jih Bog kam drugam kliče. Februar. Svečnica. — Marijini otroci naj ta dan prosijo za popolno pokorščino, da ubogajo tudi — 36 — takrat, kedar se jim kaj težavnega ali po- nižavnega ukaže. Marec. Praznik sv. Jožefa — 19. marca. Marijini otroci prosijo ta dan, naj bi jim bil sv. Jožef varuh čistosti in jim sprosil ljubezen do Marije. _ Marijino oznanenje — 25. marca. — Mari¬ jini otroci prosijo ta dan za dar globoke po¬ nižnosti, da se nikoli ne povzdigujejo zarad natornih ali čeznatornih telesnih ali dušnih lastnosti. _ Petek po tihi nedelji — praznik žalostne Matere Božje. — Marijini otroci morajo ta dan s svojo žalostno Materjo sočutje obuditi, jo tolažiti in grehu večno sovraštvo napovedati; naj prosijo tudi za duha pokore in srčnega kesanja. April. Praznik Marije pomočnice. — Naj ne pozabijo Marijini otroci, da v skušnjavah in trpljenju Marijo s tem naslovom na pomoč kličejo. Maj. Ta mesec je Mariji posvečen. — Marijini otroci se morajo v tem času v duhu preno¬ viti, Marijo vsak dan počastiti, ji vsak dan venec duhovnih cvetlic, t. j. molitev in zataje¬ vanja v dar prinesti. — 37 - Binkošti. — Ob teh praznikih prosijo Ma¬ rijini otroci za darove sv. Duha in sklenejo vselej ubogati notranji Božji glas in navdih Božje milosti. Julij. Marijino obiskovanje — 2. julija. — Mari¬ jini otroci morajo svojim tovaršicam v lep izgled biti. Naj prosijo toraj ta dan za dar pohlevnosti in krotkosti. Praznik Marijinih čudežev — 9. julija. Praznik karmelske Matere Božje — 16. ju¬ lija. — Marijini otroci si prosijo ta dan stanovitnosti v Marijini službi. Praznik sv. Vincencija Pavljanskega — 19. julija. Ta dan in v osmini prosijo Marijini otroci za dejanstveno ljubezen do Marije. Avgust. Naša ljuba Gospa — Kraljica angelov — 2. avgusta. Marija s nežni ca — 5. avgusta. Marijino vnebovzetje — 15. avgusta, je največji praznik blažene Device, je praznik njenega povišanja in kronanja v nebesih. Ta dan prosijo Marijini otroci, naj jih Marija loči od posvetnih stvari in jih napolni z hrepe¬ nenjem po nebesih. Sv. Bernard— 20. avgusta. — 38 — Praznik Marijinega srca — v ne¬ deljo v osmini Marijinega vnebovzetja. Mari¬ jini otroci morajo ta dan svojo nebeško mater presrčno pozdraviti, se ji za vse dobrote za¬ hvaliti, jo v ponižnosti za odpuščenje pro¬ siti, za vse grenkosti, katere so s svojimi grehi, vzlasti z mlačnostjo, njenemu sv. srcu napravili. — Navada je, da se v nekaterih zavodih ta dan eni iz Marijinih otrok v Ma¬ rijino srce vpišejo. To je: Imena najpobož- nejših otrok se na male listeke zapišejo, v srebrno srce zaklenejo in Mariji na vrat obe¬ sijo. Otroke, katere ta sreča zadene, določi svet z večino glasov. September. Marijino rojstvo — 8. sept. — Marijini otroci sklenejo ta dan z novo gorečnostjo si prizadevati za 4 družbene čednosti. Marijino ime. —•• Marijini otroci prosijo ta dan, da bi njih zadnji zdihljej bil Jezus — Marija! Marija 7 žalosti. Naša ljuba Gospa — rešenje sužnjih (24. septembra). Oktober. Eožnovenška nedelja. — Marijini otroci se ta dan prenovijo v častenju blažene Device in pričnejo z novo gorečnostjo moliti sv. rožni venec. Naj danes sklenejo, da bodo vsak dan saj en del sv. rožnega venca od¬ molili in se raztresenosti ogibali. - 39 — Praznik angelov varuhov — 2. ok¬ tobra. Praznik Marijinega materinstva — drugo nedeljo meseca oktobra. Praznik Marijine čistosti — tretjo nedeljo tega meseca. Praznik Marijinega varstva — četrto nedeljo. November. Praznik vseh Svetnikov. — Pozdravljamo danes Marijo kot Kraljico vseh Svetnikov in prosimo jo milosti, da s srčnostjo posnemamo te nebeške prebivalce. Vernih duš dan — 2. nov. — Te Kri¬ stusove neveste so dragi Marijini otroci. Za nje moliti, jim bolečine polajšati, naj bo po¬ sebno veselje Marijinih otrok, vzlasti pa treba ranjkih udov tega društva se vsaki dan spominjati in jim z odpustki pomagati. Praznik Marijinega darovanja (21. nov.). — Marijini otroci naj si k srcu jemljejo, da mora njih življenje podobno biti Marijinemu življenju, ki se je že v otroških letih Bogu posvetila — in naj svojo ljubo Mater prosijo, da spo¬ znajo, koliko je čas vreden. Družbeni odpustki. Da se odpustkov udeležiš, moraš 1. v stanu posvečujoče milosti Božje biti. — 40 - 2. vsa od papežev predpisana dobra dela opraviti; taka dela so: spoved, — sv. obha¬ jilo, — obiskanje cerkve ali družbene kapele — in molitev na papežev namen. A. Popolne odpustke zadobijo Marijini otroci 1. na dan slovesnega vsprejema v društvo, ako so sv. zakramente vredno prejeli; 2. ob smrtni uri; 3. v praznikih Kristusovega rojstva in vnebohoda; Marijinega brezmadežnega spo¬ četja, oznanjenja, vnebovzetja in rojstva; 4. po vsakem slovesnem zboru, ako so ta dan sv. zakramente vredno prejeli, družbeno kapelo obiskali in na papežev namen molitve opravili.^ 5. Če se primeri, daje zborovanje večkrat v tednu, zadobi se popolni odpustek le enkrat — ta dan, katerega si udje sami določijo, če je zborovanje popoludne, se zadobi odpustek ali isti dan, ako so udje sv. zakramente prejeli, ali pa drugi dan. 6. Odpustkov, ki so za zborovanje po¬ deljeni, se udje udeležijo 2 krat v letu, če tudi niso obiskali družbene kapele, če le kako drugo cerkev obiščejo, ondi od zadnje dolge spovedi vse svoje spovedi ponovijo in sv. obhajilo prejmejo. 7. Ob praznikih prvega in drugega druž¬ benega varuha zadobijo udje popolne odpustke, ako svojo kapelo obiščejo in ondi v papežev namen molijo. — Teh dvojnih odpustkov se lahko udeležijo tudi n e udje, če le kapelo - 41 — Marijinih otrok ali kako drugo cerkev obiščejo in ondi v papežev namen molitve opravijo — navadno 5 Očenašev ... 5 Češčena si . . . 8. Popolne odpustke zadobijo Marijini otroci, kadar za 5 dni duhovne vaje opravijo. 0. Nepopolni odpustki: 7 let odpustka zadobijo Marijini otroci, ako naslednja dobra dela opravijo: 1. če umrlega Marijinega otroka ali ka¬ kega drugega mrliča na pokopališče spremijo; 2. če ob zvonenju za umirajočega ali umrlega molijo; 3. če so pričujoči pri kakem pobožnem zboru, pri Božji službi, pri pridigi ali pri kakem drugem duhovnem govoru; 4. če so pri sv. maši, ki se za umrlega Marijinega otroka ali za kakega drugega ranjkega bere; 5. če ob delavnikih sv. mašo slišijo; 6. če zvečer pred počitkom svojo vest izprašajo; 7. če družbenike, uboge bolnike v bol¬ nišnici ali na njih domu obiščejo; 8. če jetnike obiščejo; 9. če med sovražniki spravo naredijo. C. Odpustki rimskih postaj. Marijini otroci zadobijo odpustke rimskih postaj, ako v določenih dnevih družbeno - 42 - kapelo ali svojo domačo cerkev obiščejo in ondi 7 Očenašev . . 7 Češčena si . . odmolijo. Kateri so ti določeni dnevi — in kakošni odpustki? Beri knjižico: ,.Beli škapulir** stran 9 — ali vodila za brate in sestre tretjega reda. XI. poglavje. O čednostih Marijinih otrok. Do Marije v srcu nežna čutila gojiti, jo z vsakdanjimi molitvami častiti, se Ma¬ rijinim društvom pridružiti, je prav in dobro in nebeški Kraljici dopadljivo — ali pravo častenje Marije to ni; glavno in najpotreb¬ nejše v Marijinem časten ju je, da posne¬ mamo njene čednosti. — Če hočemo mogočno Marijino brambo zaslužiti, moramo Marijine stopinje nasledovati. Pobožen otrok obrača svoje oči vedno na svojo mater, da vidi materni izgled in sliši materni nauk. — Ker so udje društva Marijini otroci, in tudi hočejo biti zvesti Marijini otroci, morajo Ma¬ rijino življenje vedno pred očmi imeti in po njenem izgledu svoje življenje ravnati. — Ako se pa le nekoliko potrudijo in se na to ,,Po¬ dobo pravice 1 * ozirajo, bodo na njej zapazili čudoviti uzor vseh čednosti, ki jim zamore biti vodilo v vseh okoliščinah njihovega živ¬ ljenja. -r 43 - Če so se drugi svetniki, kakor sveti Ambrož pravi, odlikovali vsak le v eni posebni čednosti — Marija se je odlikovala v vseh, — to je značajno znamenje Marijine svetosti. Med temi čednostmi so nekatere, ki so Marijinim otrokom posebno potrebne, in ako- ravno bi morali Marijo v vseh posnemati, vendar naj si prizadevajo saj, da si v ne¬ navadni meri tiste čednosti pridobijo, o ka¬ terih bo sedaj govorjenje; te so namreč duh društva in nja podlaga; one so, rekel bi, dušne moči~ društva Marijinih otrok. Te čed¬ nosti so: Čistost —• ponižnost — pokorščina — krščanska ljubezen. 1. O čistosti. Krščanska dekleta! če ste si Marijo iz¬ volile za mater, vaša glavna skrb mora biti, da si varujete angelsko čistost. Brez te čed¬ nosti se Mariji ne morete dopasti, nobene ne sprejme za otroka, ki je nečisti strasti udana. Pa ne le na telesu, tudi na duši morate čiste biti. — Telo je tempelj živega Boga — ma¬ ziljeno pri sv. krstu, pa še bolj posvečeno z sv. obhajilom; zato ga morate ovarovat vsa¬ kega, tudi najmanjšega oskrunjenja; dušo pa, kot svetišče tega tempeljna, je treba še z večjo skrbjo varovati vsega, kar bi utegnilo nje blišč in lepoto počrniti. Pazite toraj: 1. na svojo pamet, da si vse nevarne misli iz glave izbijate. — 2. Pazite na svojo — 44 - domišljijo, da iz nje vse nedostojne podobe spravite; pazite 3. na svoj spomin, da od¬ pravite vse, kar bi vas na ostudnost spo¬ minjalo. Pazite vzlasti 4. na svoje srce, da ga ne bote navezale na posvetne stvari ali da se ne bo v njem kako posvetno, meseno nagnjenje vgnjezdilo. Marijini otroci! ni še zadosti, da se le tistih velikih pregreh varujete, ki angelsko čistost smrtno ranijo; ta čednost nas angelom podobne dela in zato jo morate tako ljubiti, da se ogibate vsega, kar bi to lilijo utegnilo le nekoliko potemniti. Bežite toraj, kakor pred strupeno kačo, bežite od takih, ki bi vam ta dragi biser, to čisto gledalo raniti hoteli. Tovaršice nedolžnosti ste tihost in sra¬ mežljivost, ki ste po pravici kinč deviških duš, o naj bi tudi Marijine otroke kinčali. Deviška sramežljivost je kakor iz srca dvi¬ gajoč, prijeten duh, ki se v zraku razprostira in okuženja varuje. Ta čednost ravna in vodi obnašanje Marijinega otroka: hod, glas, vse telesno gibanje in vedenje — vzlasti pa oči, ki so po besedah sv. pisma tista nevarna okna, skoz katera je tolikokrat že smrt v dušo prišla. Marijin otrok za svojo obleko le toliko poskrbi, kolikor priličnost in okoliščine časa ali kraja zahtevajo. Na vsak način pa se je varovati posvetne nečimernosti in še bolj nesramnega govorjenja. - 45 - 2. O ponižnosti. Blažena Devica je bila polna milosti — polna nebeških dobrot, povzdignjena k naj- viši časti, ne le na zemlji, ampak tudi v ne¬ besih, — vendar je ostala najponižnejša med vsemi stvarmi. — Po besedah sv. Bernarda je bila ravno zato tako povišana, ker se je med vsemi stvarmi najbolj ponižala. — Iz tega pa sledi, da je ponižnost najpotrebnejša čednost za Marijine otroke. Ponižnost je sploh podlaga prave po¬ božnosti. S popolnostjo namreč je taka, kakor z zgradbo poslopja, pravi sv. Gregorij. „Kdor hoče visoko poslopje staviti, mora globoko podlago napraviti. “ Marijini otroci! hočete Mariji podobni biti? hočete v čednosti visoko zrasti? Morate po Marijinem vzgledu se globoko ponižati. Vaša dolžnost je: 1. da se odpoveste posvetni nečimernosti, 2. da mrtvite hrepenenje, videni biti, 3. da ne hrepenite drugim se dopasti z nošo, s svojim obnašanjem, z besedami ali z dejanjem; ampak iz vsega vašega obnašanja se mora svitati ljubezen do tihosti in samote. Vaše geslo naj bo: „Bodi rada nepoznana in zaničevana." Nikar toraj napihovati ali povzdigovati se zarad telesnih ali dušnih vrlosti, s katerimi vas je Bog obdaroval, ne se — z veseljem pasti po teh rečeh; vedite, da so te prednosti vam od Boga izročeni darovi, od katerih mo- - 46 - rate odgovor dajati; 4. varujte se tiste sebične občutljivosti, ki ne more nobenega opomino- vanja prenesti; pomislite, da je bolje na zadnjem mestu biti, kakor gospodovati čez druge. 5. Marijin otrok mirno in, rekel bi, hladno sprejema poniževanja in svarjenja ter se še veseli takih priložnosti. Prava ponižnost stori, da Marijini otrok zelo rad uboga svoje predpostavljene — ne le više, ampak tudi tovaršice; sploh nas po¬ nižnost naklanja, da se odpovemo svoji raz¬ soji in svoji lastni volji tako, da rajši veljati damo, kar drugi trdijo ali določijo. Teh pravil naj se Marijini otroci držijo, tako jim bo po¬ nižnost tisti nebeški vir, iz katerega jim bodo vedno milosti prihajale, kajti resnica je: „Bog ponižnim svojo milost daje, — napuhnjenim se zoperstavlja. 11 3. O pokorščini. Tretja čednost, ki Marijine otroke kinčati mora, je pokorščina. Popolni vzgled te čed¬ nosti je Marija. Že kot otrok se je v tempeljnu Bogu posvetila in z drugimi otroci lepo Bogu služila. In kdo bi dvomil, da ni bila vzgled popolne pokorščine v tej pobožni družbi? Po Marijinem vzgledu naj si tudi Mari¬ jini otroci prizadevajo, da si to lepo in tolikanj zaslužljivo čednost v navadni meri prido¬ bijo. V ta namen morajo: 1. tako udanost svojim starišem in predpostavljenim kazati, da se pozna, da jih za prave Božje namest- - 47 - nike imajo; a ne le v tistih rečeh morajo pokorni biti, ki so jim strogo zapovedane, tudi ponuditi se morajo in s tem naznanjati, da so pripravljeni še njih želje spolniti. Marijini otroci morajo ubogati a) na prvo besedo, b) morajo ubogati z veseljem ter c) s srčnostjo in brez izgovarjanja storiti vse, tudi to, kar se jim ne poljubi ali kar jih ponižuje, d) le tega, s čem bi se Bog žalil, ne smejo storiti, e) Starišem ali pred¬ postavljenim ne smejo nikoli nasprotovati ali odgovarjati, v srcu godrnjati ali jih grdo gledati, ne, njih občevanje s stariši in pred¬ postavljenimi mora biti polno spoštovanja in časti. 2. Pokorščina Marijinih otrok obsega vsa naročila, ki niso greh. 3. Pokorščina se tudi razodeva v zve¬ stobi, s katero Marijini otroci spolnujejo druž¬ bene statute in pobožnosti, — v pobožnosti, ki jo kažejo do družbenega sveta, vzlasti do predsednice. Saj je predsednica namestnica blažene Device in zato jo ubogati morajo v vseh rečeh, ki zadevajo društvo ali posa¬ mezne ude. 4. O ljubezni. a) Četrta družbena čednost je medsebojna ljubezen; ona je značajno znamenje nove za¬ veze in mora biti tudi značajno znamenje Marijinih otrok, to je: iz njih ljubezni, - 48 - kratkosti in potrpežljivosti se mora spoznati, da so Marijini otroci. Vendar bi ta ljubezen ne bila popolna, ako bi se varovali le surovih, zbodljivih be¬ sedij — nepotrpežljivosti — sovraštva — jeze — zamrze; njih ljubezen mora dalje segati — mora tako srčna biti, da vejo druga drugo prehiteti z dobrotami, pomanjkljivosti svojih tovaršic s pohlevnostjo prenašati, z veseljem druga drugi postreči, z eno besedo: Marijini otroci morajo vsem vse biti, — da vse Jezusu in Mariji pridobijo. Za tako ljubezen si je treba pa priza¬ devati, to je: Marijini otroci se morajo v njej dejanstveno vaditi, jo v dejanju kazati: Tako bo njih vzgledno življenje pravo apo- stolstvo ne le za društvo, ampak tudi za vnanje ljudi. — Nobena stvar ne razveseli srca tako, kakor ljubezen in kratkost — in nič ne mika tako k pobožnosti, kakor lju¬ bezen in kratkost. Da bi prava krščanska ljubezen v dru¬ štvu vladala, se je treba varovati dveh na¬ sprotnih nevarnih napak; ki ste: zamrza in postransko prijateljstvo. 1. Marijini otroci ne smejo nikoli v srcu zamrze, grenkosti ali sovraštva gojiti, ampak morajo po črki spolnovati zapoved sv. Duha: ,,Solnce naj ne zajde v vaši jezi.“ Ako se je pa pripetilo, da je katera svojo tovaršico raz¬ žalila, če tudi nezadolženo, naj jo koj od¬ puščanja prosi in se z njo spravi — tudi v — 49 - 4 tem slučaju, ako je razžaljena sama zakrivila sovraštvo. 2. Druga napaka je linja, in to je: po¬ stransko prijateljstvo z osebami, ki niso iz društva. Postransko prijateljstvo izhaja iz sebičnosti in mesenega nagnjenja in je zato nevarno, ker zadene čeznatorno ljubezen v srcu in napravi zdražbo v društvu. Koj, ko se je zapazilo, bo nastalo tudi govorjenje o tem — ena bo trdila to, druga to; društvo se bo v ločinke ali stranke razdelilo, ena bo drugo opravljala — obrekovala — zasmeho¬ vala — tudi čez predpostavljene se bo na¬ sprotno govorilo in godrnjalo. To pa je zadosti, da se korenina pobožnosti usuši. V Marijinem otroku, ki svoje srce na nevarno prijateljstvo naveže, se polagoma gorečnost ohladi — nad molitvijo in pobožnostjo nima več okusa — iz navade vse opravlja. Saj tudi ne more drugače biti. Bog ne trpi, da bi naše srce razdeljeno bilo — pobegnil je od take duše, ki ga je zapustila in na drugo stvar svoje srce pregrešno navezala. Takega nevarnega prijateljstva se morajo Marijini otroci varovati. ’b) Dolžnosti medsebojne ljubezni. Marijini otroci vedno potrebujejo čez- natorne pomoči, ki jim iz medsebojne molitve dohaja. Ker so vsi udje ene družine, jih že ljubezen naklanjati mora, da se v posebnih potrebah podpirati morajo. Naj se vsaka ima za orodje Božje previdnosti, katerega se Bog — 50 — poslužuje, da njeni stiskani tovaršici iz rev¬ ščine pomaga. Medsebojna ljubezen obsega toraj: 1. molitev, 2. dobra dela usmiljenja. 1. Molitve za žive. Vsak ud ima dolžnost moliti vsak dan za blagor društva — in še posebej za to, da bi se gorečnost v spolnovanju statutov vne¬ mala in da bi pravi duh v društvu vladal. V ta namen se vsako leto 1. opravi sv. maša v osmini prečistega spočetja blažene Device. 2. Vsak ud mora, in sicer vsak mesec en¬ krat, sv. obhajilo v ta namen Bogu darovati, kakor je bilo že omenjeno. 3. Marijini otroci morajo posebno še za tiste moliti, ki dušno ali telesno bolehajo. — Naj 4. ne pozabijo, da je treba se spominjati v molitvi tudi tistih udov, ki svoje dolžnosti kot Marijini otroci ne spolnujejo več, ki svojo dušno izveličanje zanemarjajo in ki so pozabili, da bi morali z lepim izgledom drugim svetiti. 2. Molitve za ranjke. Smrt medsebojne ljubezni ne sme raz¬ rušiti, marveč morajo udje za svoje umrle tovaršice še z večjo gorečnostjo moliti. — Ranjke za se nič več storiti ne morejo — ne morejo si ne časa svojega pokorjenja pri¬ krajšati, ne svojega trpljenja polajšati, — le proti svojim še živim tovaršicam svoje roke povzdigujejo in z besedami pobožnega Joba milo kličejo: „Usmilite se nas saj ve prija- — 51 — 4* teljice naše, kajti Gospodova roka nas je zadela.•“ — Zato pa, če je kaka tovaršica umrla, morajo Marijini otroci svoje prvo sv. obhajilo za nje dušni pokoj darovati in ji vse odpustke nakloniti, katere dobiti zamorejo. Društvo naj skrbi, da se za ranjko prvi prosti dan po smrti sv. maša bere, pri kateri naj bi vsi udje navzoči bili. Po prazniku vernih duš pa se naj za vse ranjke ude, ki so preteklo leto umrli, sv. maša opravi. — Pri vsakem shodu ali zboru se moli: „De pro- fundis“ za ranjke ude; vsak mesec pa se sv. obhajilo za nje Bogu daruje. 3. Dobra dela usmiljenja. a) Marijini otroci si morajo v vseh dušnih in telesnih potrebah drug drugemu po¬ magati; že krščanska ljubezen jih veže k takim dobrim delom usmiljenja. Vzlasti v dušnih zadevah morajo svojo gorečnost razodevati s tem, da na pomoč pridejo tovaršicam ne le z molitvijo in lepim izgledom, ampak z modrim nasveto- vanjem. Marijini otroci, ki imajo pravo krščansko ljubezen, koj zapazijo dušno trpljenje svojih tovaršic; tako dušno trpljenje je: žalost brez vsega uzroka, nezmagljiva pristuda ali prevelika po¬ bitost. — Take pobite in otožne je treba s srčnimi besedami tolažiti, jim pogum delati, da se grenkost v sladkost spre¬ meni, da se bolečine polajšajo in se ne- — 52 - varnost odstrani. Ako je pa skušnjava ne¬ varna postala, naj trpečo s prijaznimi besedami pregovorijo, da bo svoj dušni stan tistemu zdravniku zaupala, ki jo ozdraviti zamore — modremu spo¬ vedniku. b) Če je treba si pomagati v dušnih po¬ trebah, se ne smejo telesne pozabiti. Lahko se prigodi, da katera v tako rev¬ ščino zabrede — posebno, če je dolgo bolehala — da ji vsega primanjkuje, še toliko si ne zasluži, da bi pošteno ži¬ veti zamogla. V takem položaju naj se Marijin otrok spominja, da mu čistost srca mora dražja in ljubša biti, kakor denar in da je bolje revščino trpeti, kakor ta dragi zaklad zgubiti. — Zdaj se mora pokazati, kolika dobrota mu je društvo. Naj toraj nikar ne pozabi, da je Marijin otrok in ud tiste dru¬ žine, katera s krščansko ljubeznijo nanj gleda in zanj skrbeti hoče. Vsaka to- varšica mu bo rada pristopila in mu iz revščine pomagala. In če je katero bo¬ lezen potrla, bodo vse srčno sočutje z njo imele, jo obiskovale, jo tolažile, še celo stroške poravnale, ki jih je morala v bolezni napraviti. — Prav pametno in dobro je toraj, ako se za take nepre- videne slučaje v društvu blagajnica ustanovi, v katero se prostovoljni mili darovi vlagajo. Skrb za blagajnico pre- — 53 - vzame zakladničarica, katera tudi druge denarje sprejema, ki se ji podarijo. c) Če se medsebojna krščanska ljubezen najbolj pokaže ob času bolezni in skušnje, mora še bolj zaplamteti, ko se bližajo zadnji trenotki življenja. — Ako se je za bolno tovaršico približala smrt, jo morajo druge še bolj pogostoma ob¬ iskovati. Ena naj jo opozori nevarnosti, ki se je za njo zdaj približala — ter jo opomni, da poravna svoj dušni stan in prejme sv. popotnico. Lepo je, ako je več tovaršic pričujočih, kadar ima bol¬ nica sv. zakramente za umirajoče prejeti, — in ako mogoče, naj pri umirajoči ostanejo tudi v zadnjih trenutkih, da z njo obudijo vero, upanje in ljubezen, in ji s tem pomagajo premagati napade hudobnega duha — umrli pa naj po¬ božno oči zatisnejo. d) Pa tudi truplo pokojne naj bo ljubezni in skrbi Marijinih otrok priporočeno. - - Če mogoče, naj jo 1 oblečejo v njeno belo obleko in tako na mrtvaški oder polo¬ žijo; okoli vratu pa naj denejo svetinjo na sinjastem traku, kot njeno častno zna¬ menje. Če ranjka nima sorodnikov, naj njene tovaršice za to skrbijo, da se bo še pred pogrebom za njo sv. maša opra¬ vila. — K pogrebu naj vsi Marijini otroci pridejo in ranjko na pokopališče spre¬ mijo; ne sme se pozabiti, da se pred — 54 — sprevodom svetinja na sinjastem trakn čez rakev obesi. To je zadnje delo ljubezni, ki so ga za ranjko opravili. Ne bo sedaj nič več treba za njo storiti? Še; če je izginila izpred oči, ne sme izginiti iz spomina. — Marijini otroci se morajo svoje ranjke tovaršice v molitvah spo¬ minjati in vse opraviti, kar je zgoraj (štev. 2., molitve za ranjke) rečeno bilo. e) Apostolstvo Marijinih otrok. — Prva skrb Marijinih otrok je, da svojo dušo izve- ličajo; pa še drugo nalogo imajo, da smejo in tudi morajo blagostno in ko¬ ristno na druge vplivati. Božja ljubezen, ki njih srca napolnuje, ne more ne¬ delavna biti, ampak vzbuja, mika in nagiba k dobremu; podobna je svetlemu, gorečemu plamenu, katerega žarki duše drugih presunjajo, da bi svetlobo širili in ogreli. O kako lahko je na ta način širiti Božje kraljestvo! S svojim čednostnim življenjem: 1. Ma¬ rijin otrok v prvi vrsti diči in osrečuje svoje domače; nja pohlevnost ima nepremagljivo moč — še surovost se ji ne upa zoperstav¬ ljati. — ljubeznivost in prisrčno občevanje zanima vse zmaga srca vseh. — Moč iz- glednega življenja podpira besedo, — beseda prežene predsodke, ozdravi ranjena srca raz¬ prtih — in jih tako polagoma pripelje na pot Božjih in cerkvenih zapovedi. — 55 — 2. Ravno tako tudi v društvu s svojim apostolstvom Marijini otroci vplivajo na tiste, ki v gorečnosti omahujejo. Vnemajo jih k pravilnosti in pobožnosti bolj z lepim iz- gledom, kakor z besedo; in s tem oživljajo in utrjujejo v družini prečiste Device duha tiste pobožnosti, ki je čast in veljava društva. 3. So druga dekleta, ki niso v društvu, bodisi, da ne poznajo njegovih koristi, bodisi, da nimajo toliko moči, da bi življenje tako uravnale, da bi vredne bile se Marijinim otrokom pridružiti. O koliko dobrega bi go¬ reči Marijini otroci pri takih dekletih lahko storili! S svojo pohlevnostjo, ki več zamore, kakor beseda, jih učijo pobožnost spoznati in ljubiti in da sta sreča in mir le v pravi pobožnosti najti. Gotovo odkritosrčna in lju¬ bezniva prijaznost mika k pobožnosti, ker jo kaže v lepi, prijazni podobi. To je apostolstvo Marijinih otrok, to je namen in naloga društva, da na druge vpli¬ vajo in sebe izveličajo. Težko in redko kedaj se zgubljena duša z besedo pridobi, ložje z močjo molitve, s požrtvovalnostjo in s čednostnim, izglednim življenjem. — 56 — Molitve. 1. Molitev pri tedenskih shodih in zborih. Zbor se prične z molitvijo: Veni, Sancte Spiritus, reple tuorum corda fidelium et tui amoris in eis ignem accende. Emitte Spiritum tuum, et creabuntur. 9. Et renovabis faciem terrae. Orernus. Deus, qui corda fidelium Sancti Spiritus illustratione docuisti: da nobis in eodem Špiritu recta sapere et de ejus semper consolatione gaudere. Per Christum Do¬ minam nostrum. 1,1.. Amen. Pridi sv. Duh, napolni srca svojih vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni. V. Izpošlji svojega Duha in vse bo prenovljeno. B. In obnovil boš obraz zemlje. Molimo. O Bog, kateri si vernih srca z razsvetljenjem sv. Duha učil, daj nam v ravno tistem Duhu spoznati, kar je prav in njegovo ovese- Ijenje vedno uživati. Po Kristusu Gospodu našem. B ; Amen. Češčena Marija . . . — 57 — Potem se moli trikrat: O Marija, brez madeža spočeta! prosi za nas, ki k tebi pribežimo. 1. Skupno duhovno branje. 2. Prednica ali prednice namestnica na¬ roča ali priporoča udom, kar spozna, da je društvu koristno ali potrebno. Zbor se sklene z naslednjimi molitvami: Sub tuum praesidium confugimus, sancta Dei Ge- nitri x! nostras deprecatio- nes ne despicias in ne- cessitatibus nostris, sed a periculis cunctis libera nos semper, Virgo gloriosa et benedicta, Domina nostra, mediatrix nostra, advocata nostra: tuo filio nos re- concilia, tuo filio nos com- menda, tuo filio nos reprae- senta. V. Dignare me laudare te, Virgo sacrata. R. Da mihi virtutem contra hostes tuos. V. Memento Congrega- tonis tuae. 11. Quam possedisti ab initio. V. Oremus pro benefacto- ribus nostris. Ti. Retribuere dignare, Domine, omnibus nobis bona facientibus propter nomen tuum vitam aeter- nam. Pod tvojo pomoč pribe¬ žimo, o sveta božja porod¬ nica! Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temne reči nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besed¬ nica, naša pomočnica. S svo¬ jim Sinom nas spravi, svo¬ jemu Simi nas priporoči, svo¬ jemu Sinu nas izroči. V. Hvalimo te, Devica presveta. R. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje. V. Spominjaj se tega društva. R. Ki je tvoje od začetka. V. Molimo za svoje do¬ brotnike. R. Povrni Gospod, milost¬ ljivo zavoljo svojega imena večno življenje vsem, ka¬ teri nam kaj dobrega store. 58 — ~fr. Pro sororibus nostris absentibus. B. Salvas fas ancillas tuas, Deus meus, sperantes in te. Oremus. Defende guaesumus, Do¬ mine, beata Maria semper Virgine intercedente, istam ab omni adversitate fami- liam, et toto corde tibi prostratam ab hostium pro- pitius tuere olementer in- sidiis. Per Christum Domi- num nostrum. B. Amen. V. Za svoje sestre, ka¬ terih ni tukaj. 11. Pomagaj svojim slu¬ žabnicam, ki v te zaupajo, moj Bog. Molimo. Prosimo te, o Gospod, obvaruj to svojo družino po prošnji svoje deviške Matere Marije, vsake zoper- nosti, in brani jo, ki se iz vsega srca pod teboj po¬ nižuje, po tvoji dobrotlji¬ vosti vsega sovražnega za¬ lezovanja. Po Kristusu Go¬ spodu našem. 9. Amen. O Marija, brez madeža spočeta ... (3 krat). Ako je društvu kaka bolna tovaršica naznanjena, se skupno moli: Pater noster . . . Ave Maria . . . Hi. Domine, ecce quam amas, infirmatur. 9- Vadam et exeitabo eam. Oremus. Omnipotens aeterneDeus, salus aeterna credentium, exaudi nos pro infirma fa- mula tua N., pro qua mi- sericordiae tuae imploramus auxilium, ut reddita šibi sanitate, gratiarum tibi in Ecclesia tua referat actiones. Per Christum etc. II. Amen. Oče naš . . . Oeščena Marija . . . V. Gospod, glej, tista, ka¬ tero ljubiš, je bolna. 9- Prišel bom in jo ozdravil. Molimo. Vsemogočni, večni Bog, večno zdravje vseh vernih, usliši nas, ki za tvojo bolno služabnico pomoč tvo¬ jega usmiljenja kličemo, da Ti bo po zadobljenem zdravju v tvoji sv. cerkvi hvalo dajala, po Kristusu Gospodu našem. B:. Amen. 59 — Ako se je društvu sporočilo, da kaka tovaršica umira, se za njo skupno moli: Respice propitius Domine, famulam tuarn N. in inflr- mitate corporis laborantem, et animam refove, quam creasti, ut in hora exitus sui absque peocati macula tibi Creatori suo per manus sanctorum Angelorum re- praesentari mereatur. Per Christuin etc. Amen. O Gospod, ozri se milost¬ ljivo na svojo služabnico, ki je od slabosti svojega telesa potrta in okrepčaj njeno dušo, katero si stvaril, da bo ob uri svoje smrti tebi — svojemu Stvarniku, po rokah svetih angelov brez madežev greha vredna predstavljena biti. Po Kri¬ stusu Gospodu našem. B. Amen. Ce se je kdo družbeni molitvi priporočil, se moli: Oče naš ... Češčena ... in trikrat: „0 Marija . . .“ Predenj se zbor sklene, se skupno moli za vse umrle ude . in za verne duše v vicah: De profundis clamavi ad te, Domine: Domine, exaudi vocem meam. Fiant aures tuae inten- dentes: in vocem depre- cationis meae. Si inicjuitates observa- veris, Domine: Domine, quis sustinebit? Quia apud te propitiatio est: et propter legem tuam sustinui te, Domine. Sustinuit anima mea in verbo ejus: speravit anima mea Domino. A custodia matutina usque ad noctem: speret Israel in Domino. Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod * Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo tvoja ušesa* Glas moje prošnje: Gospod, če boš na grehe gledal * o Gospod! kdo bo obstal? Toda pri tebi je odpu- ščenje * in zavoljo tvoje postave čakam na tebe, o Gospod. Moja duša se zanaša na njegovo besedo* moja duša v Gospoda zaupa. Od jutranjega čuvanja do noči* naj Izrael v Go¬ spoda zaupa! — 60 — Quia apud Dominam mi- sericordia: et copiosa apud eum redemptio. Et ipse redimet Israel: ex omnibus iniquitatibus ejus. V. Requiem aeternam dona eis, Domine. K. Et lux perpetua lu- ceat eis. V. Requiescant in pace. B. Amen. Oremus. Deus, veniae largitor et humanae salutis amator, quaesumus clementiam tuam, ut nostrae Congre- gationis fratres, propinquos et benefactores, qui ex hoc saeculo transierunt , beata Maria semper Virgine in- tercedente cum omnibus Sanctis tuis ad perpetuae beatitudinis consortium per- venire concedas. Per Chri- stum Dominam nostrum. Amen. Ker pri Gospodu je usmi¬ ljenje* in pri njem je obilno odrešenje. In bo Izrael rešil* vseh njegovih hudobij. Gospod, daj jim večni mir. R. In večna luč naj jim sveti. V. Naj v miru počivajo. R. Amen. Molimo. O Bog, ki odpuščenje deliš in od ljudi zveličanje hočeš, prosimo tvojo dobrot¬ ljivost, pripelji ude našega društva, naše sorodnike in dobrotnike, ki so se od tega sveta ločili, po prošnji blažene, vselej Device Ma¬ rije in vseh Svetnikov k uživanju večnega veselja. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. V zborih, ki se obhajajo po smrti kakega uda, se moli: ,,De profundis'‘ in: „0 Bog, ki odpuščenje deliš . . .“ in se pristavi še: Oremus. Inclina, Domine, aurein tuam ad preces nostras, quibus misericordiam tuam suppliciter deprecamur: ut animam famulae tuae N., quam de hoc saeculo mi- Molimo. O Gospod, poslušaj mi¬ lostljivo naše prošnje, s katerim tvoje usmiljenje ponižno kličemo, da dušo tvoje služabnice N., katero si iz tega sveta poklical, — 61 — grare jussisti, in pacis ao lucis regione constituas et Sanctorum tuorum jubeas esse consortem. Per Chri- stum etc. II. Molitve pri Veni s. Spiritus . . . Ave Maria . . . v kraj miru in luči pri¬ pelješ in jo deležno storiš veličastva tvojih svetnikov. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. mesečnih zborih: Pridi sv. Duh (str. 57.). | Češčena Marija . . . O Marija, brez madeža spočeta ... (3 krat). Oremus. Omnipotens, clementis- sime Deus, qui hodierna die tuam Aggregationem Immaculatae Virginis Ma- riae ad gloriflcandum nomen sanctum adunare fecisti: te supplices deprecamur, ut intercedente eadem bea- tissima Virgine cum omni¬ bus Sanctis tuis, infundas Spiritum tuum, qui nos in observantia mandatorum nostrae Aggregationis con- flnnet, a mundi vanitatibus nos semper custodiat, et gratiae suae munere in portuin salutis inducat. Per Ghristum Dominum no- strum. Molimo. Vsemogočni, najdobrot- Ijiviši Bog, ki si današnji dan društvo blažene Device Marije zjedinil v čast tvo¬ jega svetega imena: po¬ nižno te prosimo, izlij po prošnji blažene Device in vseh tvojih svetnikov, svo¬ jega Duha v naša srca, ki nas bo v spolnovanju pravil našega društva krepčal, posvetnih nečimernosti va¬ roval in nas s pomočjo svoje milosti v zavetišče večnega zveličanje pripeljal. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. 4.) Potem se zapoje. — 5.) Govor ali konferenca; po govoru moli predsednica ponorljenje posvečenja, s katerim so se udje Mariji posvetili: O brezmadežna Devica Marija, naša mogočna priprošnjica in ljubezniva Mati, ve¬ selimo se svoje velike sreče, da smo tvoji — 62 — izvoljeni otroci in da smemo pod tvojo hrambo biti. — Zato pa radi pridemo vsak mesec k tebi, da ponovimo posvečenje, s katerim smo se tvoji službi posvetili na dan, ko smo bili vsprejeti v tvojo preljubljeno družino. Sprejmi, o Marija, vnovič to naše darovanje. — Tebi darujemo vse svoje misli in nagnjenja, vso svojo ljubezen in svoje življenje. — Ozri se na nas, ki pred teboj klečimo; vnovič se ti zahvaljujemo za to posebno milost, da si nas sprejela v število svojih otrok in za vse do¬ brote, katere si podelila posameznim udom in vsemu društvu v preteklem mesecu. — O usmiljena Mati, dopolni delo, ki si ga pričela in sprosi nam od Jezusa, svojega Sina, milost, da se tolike ljubezni in tolikih dobrot vredne skažemo. Oh, odpusti nam brezštevilne pregreške in zanikernosti, s katerim smo te žalili in ne odreči nam nevrednim svojega maternega blagoslova. — Kako bi vendar zamogla za¬ ničevati naše darilo in prošnje? Res, da smo nehvaležni otroci, ali pa kedaj zavrže mati svojega otroka, ki s skesanim srcem v njeno materno naročje pribeži? Če tudi nismo vredni tvojih milosti, po¬ misli vendar, o sladka Devica Marija, da si najdobrotljiviša Devica, pribežališče grešnikov, mati usmiljenja in tudi naša sladka Mati! Glej, v tem trenutku klečimo pred teboj, mi, tvoj delež in tvoja lastnina, da tvojemu srcu silo delamo. — 63 — O Marija, najčistejša med devicami, usliši svoje otroke sedaj in vselej. Iz visokosti svo¬ jega trona ljubeznivo čuj nad nami, in varuj nas naših sovražnikov. — V tvoje brezma¬ dežno srce položimo svoje veselje in trpljenje, svoje upanje in svoj strah; bodi ti naše veselje v žalosti, naš mir v vojskovanju, naša moč v boju, naš svet v ravnanju, naše pribežališče v vseh naših potrebah; o bodi vselej in v vsem naša Mati! in ne zapusti nas ob uri naše smrti, da bomo kedaj s tvojim srcem zjedinjeni se večno veselili potem, ko smo ti tukaj na zemlji zvesto služili in te po¬ božno častili. O Marija, brezmadeža ... (3 krat). Zbor se sklene z naslednjimi molitvami: Pod tvojo pomoč ... "fr. Hvalimo te . . . Spominjaj se tega društva ... Molimo za svoje dobrotnike ... 'S 7 . Za svoje sestre . . . Molimo: Prosimo te, o Gdspod (glej str. 58 in 59). III. Molitve in običaji pri slovesnem vsprejemu v društvo. A a;)prej Hymnus: Ave, maris stella, Dei Mater alma, Atque semper Virgo, Felix coeli porta. Sumens illud Ave Gabrielis ore, Funda nos in pace, Mutans Hevae nomen. se poje: Himna: Zdrava morska zvezda Božja mati sveta Ino zmiraj deva Blaga rajska vrata. Si pozdrav sprejela Iz ust Gabrijela Mir nam daj, in Eve Nam ime spremeni. — 64 — Solve vincla reis, Profer lumen oaecis, Mala nostra pelle, Bona cuncta posce. Monstra te esse Matrem, Sumat per te preces, Qui pro nobis natus Tulit esse tuus. Virgo singularis, Inter omnes mitis, Nos culpis solutos, Mites fac et castos. Vitam praesta puram, Iter para tutum, Ut videntes Jesum, Semper collaetemur. Sit laus Deo Patri, Summo Christo decus, Spiritui sancto, Tribus honor unus. Amen. V. Ora pro nobis, sancta Dei Genitrix. I;t. Ut digni efflciamur promissionibus Christi. Oremus. Concede nos famulos tuos, guaesumus, Domine Deus, perpetua mentis et corporis sanitate gaudere, et gloriosa beatae Mariae semper Virginia interces- sione, a praesenti liberari tristitia et aeterna perfrui j laetitia. Per Christum etc. I Grešnim vzem’ okove Slepim daj svitlobe Slabega nas reši Dobro vse nam sprosi. Mater nam se skaži Prošnje naj usliši Ki za nas včlovečen Tvoj je hotel biti. Deva ti prečudna Deva preponižna Štor’ nas greha proste Čiste in ponižne. Daj življenje čisto Pot pripravi varno Da na veke vidhno Jezusa veseli. Slava bod’ Očetu Slava bodi Sinu Z Duhom trikrat svetim Slava trem enaka. Amen. Prosi za nas sveta Božja porodnica! B. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim slu¬ žabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in telesu uživamo, in da bomo po častitih proš¬ njah svete Marije, vselej Device, sedanje žalosti re¬ šeni in večnega veselja de¬ ležni. Po Kristusu . . . - 65 5 Govor ali konferenca. Potem otrok, ki se ima vsprejeti v društvo, z go¬ rečo svečo v roki poklekne pred oltar in odgovarja glasno in razločno na vprašanja, ki jih vodja stavi. (Ako je več otrok, se vprašanja stavijo v množini.) Vodja vpraša: Otroci moji! iz kakoš- nega namena pridete danes k altarju brez¬ madežne Device Marije? Otroci: Častiti, duhovni oče, iz vsega srca hrepenimo, da nas sprejmete v društvo Marijinih otrok. Vodja: Mi tudi obljubite — postave Marijinih otrok spolnovati in vse pobožnosti društva opravljati? Otroci: Obljubimo, častiti duhovni oče, z Božjo milostjo in po priprošnji nebeške Ma¬ tere Marije vse spolnovati in zvesti ostati do smrti. Vodja: Obljubite tudi, si za tiste čed¬ nosti prizadevati, katere Marijine otroke po¬ sebno kinčati morajo: čistost, ponižnost, po¬ korščino in ljubezen? Otroci: Obljubimo, častiti duhovni oče, da si bomo posebno za te čednosti prizade¬ vali in po izgledu svoje svete in brezmadežne matere v dejanju izvrševali. Vodja: Glede vašega presrčnega hre¬ penenja in poštenega namena, katerega na¬ znanjate, vas z veseljem sprejmemo v društvo Marijinih otrok, in da bo svetejši in sloves¬ nejši vaš trdni sklep, molite zdaj vpričo svojih — 66 - tovaršic posvečenja, s katerim se bote brez¬ madežni Devici Mariji posvetile. Otroci molijo glasno: O Marija, brez madeža spočeta, tebe si izvolim jaz N. N. za svojo priprošnjico, Gospo in Mater, bodi moje varstvo in moja hramba. — Pred tvojimi nogami klečim in sklenem: iz vseli moči si prizadevati, da bom tvojo čast in častenje pospeševala. —- Slovesno obljubim, da hočem od zdaj vsa tvoja biti, tebe nasle- dovati in tvoje čednosti posnemati, vzlasti tvojo angelsko čistost, tvojo globoko ponižnost, tvojo sveto pokorščino in tvojo nepridobljivo ljubezen. — Te dolžnosti danes pred tvojim altarjem prevzamem vpričo vse nebeške družine. Sprosi mi, o ljubezniva Mati, milost, da jih vse svoje življenje zvesto spolnujem, da bom tako vredna tvoj otrok biti. S' Benedictio numismatis: Adjutorium nostrum in nomine Domini. B. Qui fecit coelum et terram. Domine exaudi orationem meam. B. Et clamor meus ad te veniat. Dominus vobiscum. B. Et cum špiritu tuo. Oremus. Deus, qui beatam Mariam semper Vir- ginem ab aeterno elegisti, ipsamque ab omni - 67 — 5* peccati labe praeservasti. de qua nasceretur Unigenitus Filius tuus, Salvator mundi: bene- 7 dicere et sancti f ficare dignare hanc ejus imaginem (vel bas ejus imagines), ut haec famula tua (vel hae famulae tuae), quae illam (vel illas) devote ac reverenter in signum filialis erga Matrem affectus gestaverit (vel gestaverint); ejus aspectu excitata (vel ex- citatae), Immaculatam beatae Virginis Con- ceptionem congrua pietate veneretur (vel ve- nerentur), ejusque potentissimam apud te intercessionem impetretur (vel impetrentur). Per eumdem Christum. Aspergit aqua benedicta chordam et nuinisma — et ini- ponens singulis super humeros dicit: Marijin otrok! sprejmi ta trak in to svetinjo kot častno obleko brezmadežne, de¬ viške Matere in kot zunanje znamenje tvojega posvečenja. Ne pozabi, da se moraš z nedolž¬ nostjo in pobožnostjo take Matere vrednega skazati. Porrigens singulis libram sodalitatis dicit: Vzemi te bukve pravil in družbenih po¬ božnosti — glej, da jih zvesto spolnuješ. Vertens se ad sodcdes dicit: Ego auctoritate, qua fungor, et mihi a sancta Sede concessa, admitto te in Aggre- gationem Immaculatae Conceptionis beatae Mariae Virginis et te facio participem omnium bonorum spiritualnim ejusdem Societatis. In — 68 — nomine Patris f et Filii f et Spiritus f Sancti. Amen. Suscipiat te Christus in numerum Con- sociarum nostrarum et suarum famularum, et concedat tibi tempus bene vivendi, donum bene agendi, constantiam bene perseverandi, et ad aeternae vitae liaereditatem feliciter perveniendi. Et sicut nos hodie fraterna cha- ritas spiritualiter jungit in tenis, ita divina pietas, quae dilectionis est auctrix et amatrix, nos cum fidelibus suis conjungere dignetur in coelis. Per eumdem Christum Dominum nostrum etc. Amen. , Ecce, quam bornim et quam jucundum. R. Habitare fratres in unum. \\ Confirma lioc, Deus, quod operatus es in nobis. R. A templo sancto tuo, quod est in Jerusalem. V. Salvam tac ancillam tuam. R. Deus meus, sperantem in te. V. Mitte ei auxilium de sancto. R. Et de Sion tuere eam. V. Ora pro nobis, sancta Dei Genitrix. R. Ut digni efficiamur promissionibus Christi. Domine, exaudi orationem meam. R. Et clamor meus ad te veniat. V. Dominus vobiscum. R. Et cum špiritu tuo. - 69 - Oremus. Adesto, Domine, supplicationibus nostris, et liane famulam tuam. quam in Congre- gationem Immaculatae Mariae Virginis aggre- gavimus, bene -j- dicere dignare, et praesta, ut statuta nostra, per auxilium gratiae tuae, sanete, pie ac religiose vivendo valeat obser- vare et observando vitam promereri sempi- ternam. Per Christum etc. Amen. Potem Magniflcat * anima mea Dominum. Et exultavit spiritus meus* in Deo salutari meo. Quia respexit humilitatem ancillae suae * ecoe enim ex lioc beatam me dicent omnes generationes. Quia fecit mihi magna qui potens est* et sanctum nomen ejus. Et misericordia ejus a progenie in progenies* ti- mentibus eum. Fecit potentiam in brachio suo * dispersit superbos inente cordis sui. Deposuit potentes de sede* et exaltavit humiles. Esurientes implevitbonis* et divites dimisit inanes. Suscepit Israel puerum suum * recordatus miseri- cordiae suae. se. poje: Moja duša poveličuje Gospoda. In moj duh se veseli* v Bogu, mojem Zveličarju. Ker se je ozrl na nizkost svoje dekle* zakaj glej, odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen * in je sveto njegovo ime. In njegovo usmiljenje jim je od roda do roda* kateri se njega boje. Moč je skazal s svojo roko * in razkropil je na- puhnjene v misli njih srca. Mogočne je s sedeža vrgel* in ponižne povzdignil. Lačne je z dobrim na¬ polnil * in bogate prazne spustil. Sprejel je Izraela, svojega služabnika* in se je spom¬ nil svojega usmiljenja. 70 — Sicut locutus est ad patres nostros * Abraham et se¬ jnini ejus in saecula. Gloria Patri et Filio* Et Spiritui saneto. Sicut erat in principi« et nune et semper * Et in saecula saeculorum. Amen. Kakor je obljubil našim očakom* Abrahamu in nje¬ govemu zarodu na vekomaj. (Luk. I. 46.) Čast bodi Bogu Očetu . . . Tota pulehra es, amica mea. K. Et macula originalis non est in te. Oremus. Domine Jesu Christe, qui in cruce mo- riens Immaculatam Virginem Mariam, Geni- tricem tuam, Matrem nobis misericorditer dedisti: concede, ut tanti beneficii memores, vitae innocentia sinceraque pietate nos dignos Mariae fllios comprobemus. Qu.i vivis et regnas in saecula saeculorum. Amen. B. Pri vsprejemu prosečih, t. j. hrepenečih po društvu ni ne posebnih molitev ne običajev, le posvečenje berejo kleče pred altarjem: Ker mi je tolika sreča došla, da se smem pridružiti številu prosečih Marijinega društva, padem k tvojim nogam, o brezmadežna Devica Marija, in izjavim svojo presrčno željo, da tudi jaz želim biti v številu tvojih preljubljenih otrok. Da to preizvrstno milost zaslužim, storim trdni sklep, moja preljubezniva Mati, da si bom iz vse moči prizadevala, da bom svoje tovaršice spodbujala k dobremu s svojo — 71 — pobožnostjo, s svojo ljubeznijo in pokorščino in se bom trudila, si tiste čednosti pridobiti, katere od svojih otrok zahtevaš. — Ali, o Mati Marija, ti poznaš mojo lahkomišljenost in ne¬ stanovitnost; podpiraj me ti, moja mogočna priprošnjica, in sprosi mi od tvojega Božjega Sina stanovitnost in zvestobo v mojih sklepih do konca, da tako zaslužim biti tvoj otrok na zemlji in v nebesih. Amen. C. Molitve pri volitvah. Najprej Veni, Creator Spiritus, Mentes tuorum visita, imple superna gratia, Quae tu creasti, peotora. Qui diceris Paraclitus, Altissimi donum Dei, Fons vivus, ignis, charitas, Et spiritalis unetio. Tu septiformis munere, Digitus paternae devterae, Tu rite promissum Patris. Sermone ditans guttura. Accende lumen sensibus, Infunde amorem cordibus, Infirma nostri corporis Virtute flrmans perpeti. Hostem repellas longius, Pacemque dones protinus, Ductore sic te praevio Vitemus omne noxium. se poje: O pridi Stvarnik, sveti Duh Obišči pamet, dušo nam, Napolni z rajsko milostjo Srca, katere vstvaril si! Saj pravilno ti Tolažnik! In dar Boga neskončnega, Ljubezen, ogenj, živstuden’c, Mazilo blago naših duš. Darov sedmerih vir si ti, Desnice prst Očetove, Očetova obljuba ti Z jeziki grla bogatiš. Prižgi razumu pravo luč, Ljubezen v srca nam izlij, Slabosti trupla našega Daj krepko nam prenašati! Odženi v stran sovražnika, Dodeli nam pokoja dar! Pod tvojim vodstvom bomo se Ogibali škodljivega. 72 Per te sciamus da, Patrem, Noscamus atque Filium Teque utriusque Špiritom Credamus omili tempore. Deo Patri sit gloria, Et Filio, qui a mortnis Surrexit, ae Paraclito in saeculorum saecula. Amen. Po teb’ poznamo Očeta naj, Poznamo sina Božjega; Da ti obeh si lasten Duh. Naj vedno-;trdno ver’jemo, Očetu slava' bodi naj Z edinim Sinom vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Emitte . . . et Oremus (vide pag. 57). Po dovršenih volitvah se zapoje psalm 116. Landate Dominum omnes gentes* landate eum omnes populi. Quoniam confirmata est super nos misericordia ejus* et veritas Domini manet in aeternum. Gloria Patri et Filio* et Spiritui sanoto. Sicut erat in principio et nune et semper* et in saecula saeculorum. Amen. Benedicamus Patrem et Filium cum saneto Špiritu. Laudemus et superexal- temus eum in saecula. Oremus. Deus, cujus misericordiae non est numerus, et bonitatis infinitus est thesaurus: piis- simae majestati tuae pro col- latis doniš gratias agimus, tuam semper clementiam esorantes, ut, qui peten- tibus postulata concedis, Hvalite Gospoda vsi na¬ rodi * hvalite ga vsa ljud¬ stva. Ker potrjena je nad nami njegova milost* in Gospodova resnica ostane vekomaj. Čast bodi . . . V. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duhom. 11. Častimo in povikšujmo ga vekomaj. Molimo. O Bog, katerega usmi¬ ljenje nima števila in ka¬ terega dobrote bogastvo je neskončno, hvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari in prosimo vedno tvoje milosti, da, ki prošnjikom dodeliš, kar žele jih ne — 73 — eosdem non deserens ad I zapusti, temuč jih pri- praemia futura disponas. ' pelji k prihodnjemu plačilu. Per Christum Dominum no- j Amen. strum. Amen. Str Slovo od Marije. Predenj družbeniki društvo zapustijo, obljubijo Mariji zvestobo tudi med svetom in se poslovijo tako: O Marija, moja ljuba Mati! približal se je čas žalostne ločitve, prišel je dan, ki me bo ločil od tvoje hiše in iz družbe tvojih preljubljenih otrok. — Težko mi je, vendar naj se zgodi volja Tvojega Božjega Sina. Prosim te, o presveta Devica, podpiraj me, in varuj me vseh nevarnosti, brani me vseh zanjk, katere bodo meni neizkušeni nastav¬ ljali moji sovražniki. Dosedaj si ti čula nad mojo dušo, od zdaj pa potrebujem še mo¬ gočnejše brambe. Prosim te, zadobi mi milost, da se bom vedno skazala tvojo hčer. O čista, o brezmadežna Devica, tu obljubim, da bom v tvojem častenju zvesta ostala, posvetnih nazorov pa se ogibala. — Čast mi je in moja največja sreča bo, da tudi druge pri¬ peljem v tvojo službo. Pri tvojih altarjih hočem potrebne pomoči iskati, da se ohranim v pobožnosti in si prizadevam za čednosti. — To je moj trdni sklep, o ljuba Mati, daruj ga tvojemu ljubemu Sinu; presveta Trojica naj blagoslovi sklep in mene; bla¬ goslovi tudi ti, presveta Devica mene in - 74 - vse, ki so tukaj z menoj združeni; sprosi nam vsem milost, da se kedaj pri tebi v nebesih vidimo. Amen. N a v o d za redno in pravilno življenje. Marijini otroci si naj zapomnijo, da se tudi med svetom gotovega reda in pravilnosti držati morajo. Skušnja uči, da, kadar udje med svet pridejo in se za red in pravilno življenje ne zmenijo več, se navadno v po¬ svetne raztresenosti vtopijo, duha pobožnosti zgubijo in žalostni osodi naproti grejo. Da se obvaruješ te nesreče, vedi, kaj imaš storiti vsaki dan: Opravi zvesto svoje pobožnosti, delaj pridno in k Božji časti; čas odpočitka obrni v to, da svoje telesne moči okrepčaš, ne trati pa dragega časa s praznim govorjenjem, postopanjem .... 1. Tvoje prvo dejanje, ko se zjutraj zbudiš, je, da se pobožno pokrižaš; tvoja prva misel, da dan Bogu daruješ; tvoje prve besede: Jezus, Marija, Jožef. Opravi pobožno jutranjo molitev. — Ako imaš čas in priložnost, pojdi k sv. maši. 2. Ako ti dolžnosti pripustijo, obišči popoludne podobo blažene Device; če ti pa to ni — 75 — mogoče, stopi saj v duhu pred altar ali v kapelico, kjer je Marijina podoba izpostavljena, 3. Ne pozabi, da vsak dan, če ne več, saj eno skrivnost sv. rožnega venca odmoliš. 4. Skleni dan z večerno molitvijo in sprašaj vsak večer svojo vest, 5. Opravi svoja dela dobro in zvesto vsaki dan. Svetniki niso le molili, tudi de¬ lali so. Pokaži toraj svetu, da pobožni ne pasejo lenobe, ampak, da se pobožnost lepo strinja z delom. 6. Varuj se branja zapeljivih knjig in pogubljivih časopisov. 7. Največja previdnost pa je treba v govorjenju. Varuj se vsega pikanja in zba¬ danja, prepiranja in nasprotovanja, obrekovanja in opravljanja, godrnjanja in besedovanja. 8. Razuzdanih prijateljic in zapeljivih oseb se ogibaj. 9. Trije dnevi v letu morajo Marijinim otrokom pomenljivi biti: obletni dan sv. krsta, dan prvega sv. obhajila in dan vsprejema v društvo Marijinih otrok. Te dneve posve¬ čujejo s tem. da prejmejo sv. zakramente, krstno obljubo ponovijo in se vnovič Mariji darujejo. 10. Službi Matere Božje posvečeni, mo¬ rajo Marijini otroci pravo otroško in neome¬ jeno zaupanje imeti v to nebeško Kraljico, - 76 — v vseli svojih potrebah se k njej zatekati, povsod z gorečnostjo pokazati, da jo v resnici ljubijo. Duhovne vaje. Duhovne vaje, bodisi mesečne ali letne, so vsaki pobožni duši, ki v pobožnosti na¬ predovati hoče, prav koristne, včasih tudi — rekel bi — potrebne. a) O letnih duhovnih vajah pravi sv. Vincencij: „Med duhovnimi pripo¬ močki, katere Bog vsakemu človeku ponuja, da svoje nerodno življenje popravi in začne krščansko živeti, ga ni boljšega, kakor so letne duhovne vaje. 11 — Duhovne vaje delati pa se pravi, ločiti se od posvetnih oprav¬ kov, da mirno stan svoje vesti pregledaš, premišljuješ, moliš in se s tem pripraviš, da svojo dušo greha, grešnega nagnenja in grešnih navad očistiš, da v srcu zbudiš sveto hrepenenje po resnični, krščanski pobožnosti, da želiš le Božjo voljo spoznati in po tem spoznanju živeti. — Eden namen duhovnih vaj je toraj: prenovljen j e notranjega človeka; v ta namen je pri duhovnih vajah vpeljano: branje, premišljevanje, izpraševanje vesti, spoved, mo¬ litev in molčanje. Duša, ki se v duhovne vaje poda, jih mora začeti s tem, da v ponižnosti spozna, — 77 — kako zelo jih je potrebna, ker je bolehava postala. Tako nevarna pa, kakor tudi je njena bolezen, naj zaupa; duhovne vaje jo bodo ozdravile. Ozdravile jo bodo pa le, ako bo, ne le želela, ampak si tudi prizadevala, tudi vse storila, kar ozdravljenje pospešuje — vzlasti, ako jih bo z zbranim duhom nare¬ dila, goreče molila in trdno, resnično voljo imela, vse težave z junaško srčnostjo pre¬ vzeti in prenašati. S takimi mislimi navdušeni morajo Marijini otroci letne duhovne vaje pričeti. — (Načrt in dnevni red glej: ekser- cicije ali tridnevne duhovne vaje ... po na¬ črtu sv. Vincencija 1889.) b) Mesečne duhovne vaje. Če so letne duhovne vaje tudi obilni sad obrodile — vendar, da se ta sad ohrani, se mora oživljati in vnemati z nepretrganimi po¬ božnostmi , vzlasti z mesečnimi duhovnimi vajami. (Glej eksercicije str. 329.) Marijini otroci si toraj določijo v vsakem mesecu dan, da resnobneje pregledajo svojo vest, kako so v preteklem mesecu ravnali. Pri tem izpraševanju se jim bo vest zbudila in očitala pregreške pretečenega meseca. Tako očitanje vesti naj dobro porabijo ter sklenejo, v prihodnjem mesecu se varovati ravno tistih pregreškov, katerih so se dosedaj krivi sto¬ rili, da se pripravijo na smrt in so tudi vsak dan pripravljeni pred Božjim sodnikom se prikazati. - 78 - Mesečne duhovne vaje so kratka postaja na potu v večnost. Duša malo postoji, da premišljuje, jeli je še na pravem potu, ali je že tako nesrečna, da ga je zgrešila. Pre¬ mišljevanje o skrbi za dušno zveličanje, o štirih poslednjih rečeh in kako nam je po¬ trebno se premagati in si silo delati, da v ne¬ besa pridemo; to dušo zbudi iz mlačnosti, ako je v to nesrečo zabredla. Mesečna spoved bo zbrisala vse grehe celega meseca in novi trdni sklep da upanje, da se bo v prihodnjem mesecu tudi novo življenje prikazalo. Da bodo duhovne vaje Marijinim otrokom tudi duhovno koristile, je pomniti: 1. da že na predvečer vse posvetne raztresenosti iz glave izbijejo, se v duhu zbe¬ rejo, Boga milosti prosijo, da bi jim pomagal, duhovne vaje jutri dobro opraviti. 2. Že zvečer se moli: „Veni Creator Spi- ritus“ str. 72 in: ,,Spomni se . . .“ Dobro je, ako si dan poprej kako prostovoljno zataje¬ vanje naložijo. 3. Večerno molitev opravijo s posebno pobožnostjo, pregledajo in pripravijo že zvečer premišljevanje za jutri. V mesečnih duhov¬ nih vajah se premišljuje ena izmed štirih po¬ slednjih reči, kaka grešna navada, kateri so Marijini otroci najbolj podvrženi, ali tista čednost, katero, si pridobiti hočejo,. tudi kaka krščanska dolžnost, katero so zanemarjali. -79- 4. Ko se zjutraj zbudijo, naj bo njih prva misel: Bog mi je dal ta dan, da po¬ pravim nerodnost svojega življenja, danes hočem vsako delo tako opraviti, kakor da bi moje zadnje delo bilo, 5. Po jutranjem premišljevanju naj grejo vsi k sv. maši in v pripravnem času obiščejo Jezusa v presvetem Zakramentu in pred svetim Rešnjim Telesom svojo vest sprašajo ter se presodijo, kakošno je bilo njih življenje v preteklem mesecu. 6. Naj ne pozabijo, da je to delo naj¬ važnejše delo duhovnih vaj. Dobro je, ako pri tej priložnosti preberejo trdne sklepe letnih duhovnih vaj in one, ki so se v zadnjih me¬ sečnih vajah napravili. 7. Ta dan morajo z večjo pobožnostjo, kakor drugekrati, moliti sv. rožni venec, in zvečer, predenj se k počitku podajo, še enkrat in z zbranim duhom premisliti: Enkrat moram umreti. Druge pobožnosti, ki se Marijinim otrokom priporočajo: 1. Jezusovi izreki, n. p. ,,Kaj mi pomaga, ako si ves svet pridobim, svojo dušo pa po¬ gubim.“ 2. Kratki zdihljeji k Jezusu in Mariji. 3. Duhovno obhajilo. 4. Premišljevanje Kri¬ stusovega trpljenja in sv. križev pot. 5. Častenje presv. Jezusovega srca. 6. Častenje sv. angela varuha. 7. Molitve za verne duše v vicah. 8. Ob¬ iskovanje sv. Rešnjega Telesa. 9. Duhovno branje. 10. Vsakdanje premišljevanje. — 80 — Sv. maša. Obhajilne molitve, ki se med sv. mašo na glas mo¬ lijo, kadar je skupno sy. obhajilo. Namen. O Jezus — ki si s svojo smrtjo na križu — samega sebe v daritev dal za naše grehe — in si v svoj spomin — nekrvavo daritev svojega telesa in svoje krvi — v svoji cerkvi zapustil — z hvaležnim srcem se v tej uri spominjam — tvoje neskončne ljubezni — in hočem s pobožnostjo in častjo pri sedanji daritvi biti. Vedno te hočem hvaliti in častiti — se ti zahvaljevati za vse milosti — in meni do¬ deljene dobrote — vzlasti za nezapopadljivo ljubezen — s katero si zakrament svojega telesa in krvi vpostavil, in se hočeš moji duši v hrano dati. O Zveličar, ne dopusti, da bi nevredno k tvoji mizi pristopila! — Ti sam mi pri¬ pravi srce — odvzemi vse — kar ti na meni — 81 — 6 ni dopadljivo. Naj bo današnja sv. maša — spravna daritev za vse moje smrtne in od¬ pustljive grehe. — Dodeli mi milost — da zakrament tvojega telesa in krvi — z živo vero — trdnim zaupanjem — in hvaležno ljubeznijo prejmem — in se udeležim sadu večnega življenja. Oče nebeški! — ozri se milostljivo na to sv. daritev. — Prosim te — po zasluženju Jezusa Kristusa — usliši mojo molitev — sprejmi dopadljivo to daritev. — Odpusti mi moje grehe — in posveti mojo dušo. — Po¬ množi mojo vero — potrdi moje upanje — vnemaj mojo ljubezen, — da vredna pristopim k tistemu — katerega si nam iz ljubezni dal — tvojega Sina, našega Gospoda in Zveličarja. Amen. Molitve. O Bog, moj najljubezniviši Oče — k tvoji mizi pridem — da prejmem v svoje srce — pravo telo in pravo kri — Jezusa Kristusa. — Vendar bojim se. — ako premislim. — da pride ta k meni, — ki je najsvetejši; — kajti še najčistejša Devica — je morala po svetem Duhu pripravljena biti, — ko je tvojega Sina spočeti imela; — kako bi jaz, reven otrok, — ki sem toliko greha storila, — se drznila ga v svoje grešno srce sprejeti ? — Ali ravno zato, ker sem revna, — stavim svoje za¬ upanje na daritev sv. maše, — da iz obilnega zaklada Kristusovega zajmem toliko, — kolikor za svojo dušo potrebujem. — 82 — Ta daritev namreč je resničen zaklad — vseh milosti, iz katerega jim Bog vsem po¬ trebnim deli. V dnhu stopim toraj k altarju — in ti da¬ rujem tvojega ljubega Sina — k tvoji viši časti — in poveličanju, — kakor tudi za očistenje moje duše. Prosim te, o Bog, — očiščuj me bolj in bolj s krvjo in vodo, — ki ste tekli iz Jezusove rane, — in obogati me po svojem neskončnem zasluženju. — Amen. Daj mi pravo pobožnost — srčno kesanje — globoko ponižnost in goreče hrepenenje po tebi. — Dodeli mi vse tebi dopadljive čednosti-—vzlasti stanovitno ljubezen; — ona je svatovska obleka, — brez katere k Božji večerji ne smem priti. — Amen. Berilo in evangelij. O moj Gospod — moj ljubeznivi Zveličar — poklical si me, naj danes k tebi pridem; — zato klečim tukaj pred tvojim altarjem — da te prejmem — tebe, kruh življenja — in nebeško dušno hrano. — Daj mi čisto, ljubezni goreče srce — srce take čistosti, — kakor so srca tvojih izvoljenih — ki so vneta go¬ reče ljubezni tega najsvetejšega Zakramenta. Zaupani v tebe, o Gospod, — in te pro¬ sim, — izlij žarke svoje luči — da očistiš in razsvetliš moje srce, — in ga pripraviš za vredno prebivališče tvojemu Sinu. O Jezus, — tvoja Božja luč naj me pelje na tvojo sv. goro, — k tronu tvoje milosti, da vidim in okusim, — kako sladak - 83 — 6' si, o moj Bog — luč in življenje naših duš. — O Gospod! — daj da jokam — in objo¬ kujem brezštevilne grehe svojega življenja; velik je moj dolg. — Obžalujem vse — v grenkosti svoje duše. — Kako bi se pre- drznila — stopiti pred tvoje obličje — in še celo k mizi tvojih izvoljenih — in angelski kruh zaužiti ? O Marija, — prehlažena Devica — svet in čist tempelj včlovečene besede, ■— sv. Janez Krstnik, vsi apostoli in učenci Gospodovi — in vsi sveti duhovi — prosite za me, — da se me Gospod usmili, — da mi grehe odpusti — in mojo dušo očisti, — da z zaupanjem pristopim — in zakrament življenja prejmem v svoje izveliČanje. Usmili se me, o Bog usmiljenja, — usmili se me, o Duh Božje ljubezni, — ker revna sem zares in uboga. — O Jezus, — lačna in potrebna pridem k tvoji mizi — oh, obogati mojo revščino, — nasiti me z nebeško jedjo — katero je tvoja ljubezen ubogim pripravila. Vera — Kredo. Prišla je srečna ura, — po kateri sem hrepenela, — da bom zopet smela k tvoji mizi, o Gospod, pristopiti, — in zaužiti živi nebeški kruh, — tvoje presveto telo in tvojo kri. O ljubeznivi Zveličar, — kako bi se zamogla zadosti zahvaliti, — da me k svoji mizi kličeš — in mi dovoljuješ tam se na- - 84 - sititi — meni revni stvari? O Jezus, — kako se ti dostojno zahvaliti zamorem —• za tvojo neskončno nezapopadljivo ljubezen? O Gospod! — verujem, da si Božji Sin — naš živi nebeški kruh; — verujem, da si v sv. zakramentu z dušo in telesom — kot Bog in človek resnično pričujoč, — verujem, da je tvoje telo v resnici živež — in tvoja sv. kri v resnici pijača, — in da se bom sedaj pri tvoji mizi te nebeške hrane udele¬ žila. — Vse to verujem — ker si ti, vsega- vedoč in večno resničen ■— to razodel, — ti imaš besede večnega življenja, — tvoja beseda je resnica in življenje — tvoja beseda ne goljufa. — Tvojo besedo verujem — po¬ množi mojo vero, o Jezus! Darovanje. Vsemogočni, večni Bog, — če sem tudi nevredna, da bi se tvojemu altarju približala — vendar želim tebi — živemu, pravemu Bogu — po mašnikovil) rokah — tiste čiste darove darovati, — ki se bodo v pravo telo — in v pravo kri — tvojega ljubljenega, edino- rojenega Sina spremenili. — Ta brezmadežni dar ti darujem — s tem namenom, — ki ga je imel Jezus Kristus — moj Bog in Gospod takrat, — ko je to sv. daritev upostavil. Darujem ti ga v zahvalo za vse — meni od začetka do tega trenutka podeljene milosti in dobrote, — vzlasti za tiste, — katere sem lahkomišljeno prezirala — in za tiste, za — 85 — katere se še nikoli nisem zahvalila. — Darujem ti ga v zadostenje za svoje grehe. — katerih šte¬ vilo se je že le preveč pomnožilo; — katerim se pa zdaj odpovem s tvojo pomočjo. — Darujem ti ga tudi zato, da ši zadobim milost stano¬ vitnosti v dobrem do konca, — vzlasti pa, — da danes Jezusa Kristusa, — svojega Gospoda in Boga — vredno v svoje srce sprejmem. — Dodeli mi to, — nebeški Oče, — po za- služenju daritve te sv. maše. — Amen. Predglasje in tihe molitve. S trdno in živo vero pridem k tvoji Božji mizi, kjer me boš s svojo obilno milostjo nasitil; — s trdnim zaupanjem pričakujem to od tebe — dobrotljivi in ljubeznivi Jezus. Na tvojo vsemogočno ljubezen in do¬ brotljivost zaupam — in na tvojo nespre¬ menljivo obljubo. Od tebe smem pa vse upati — ti si vsemogočen, ki daš in spolniš, — kar si obljubil; — ti si najdobrotljiviši; rekel si, moje meso je v resnici jed, —- in moja kri je v resnici pijača. — Upam, da boš s to sveto hrano okrepčal mojo dušo v dobrem. — Rekel si: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. — O Jezus, zaupam, da ostaneš v meni in jaz v tebi. — Rekel si: Kdor mene je — bo živel zavoljo mene, — kdor ta kruh je, bo živel vekomaj. — Zaupam, o Gospod, da ga boš tudi meni podelil. - 86 - Vse to upam od tebe — na tvojo do¬ brotljivost in vsemogočnost — stavim vse svoje zaupanje — in vekomaj ne bom osra¬ močena, — ker si zvest, o moj Gospod in moj Bog. — Potrdi mojo vero — potrdi moje upanje — o Jezus. Povzdigovanje. Čast in hvala bodi brez konca — naj¬ svetejšemu Zakramentu! Bodi hvaljen — o sladki Jezus! Molim te v najglobokejši po¬ nižnosti. — O Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus, bodi mi usmiljen! O Jezus odpusti mi moje grehe! — O dobrotljivi Oče, ozri se na to presveto hostijo telesa in krvi Jezusa Kri¬ stusa, — katero ti v svojem in v imenu vseh ljudi darujem, — v večno hvalo — čast, za¬ hvalo in spravo. — Darujem ti jo v zalivalo vseh tvojih dobrot, — v razveseljenje Matere Božje in vseh Svetnikov, — za zdravje in tolažbo vseh bolnikov in žalostnih, — za re¬ ženj e vseh ubogih duš v vicah, — za sebe in za vse svoje, — za duhovne in telesne prijatelje — sovražnike in za vse tiste, — ki so se mojim molitvam priporočili. — Do¬ deli meni in njim vsem —- tvojo posvečujočo milost — in večno življenje. — Amen. Pri povzdigovanju keliha. Hvala in čast brez konca bodi — naj- svetejšemu, Božjemu Zakramentu! Bodi češčena. o predraga kri, — operi me mojih grehov. O sveta kri Jezusa Kristusa — 87 — — v globokem spoštovanju te molim! — O vsemogočna kri — kliči za usmiljenje k Bogu Očetu, — da prizanese ubogim grešnikom! — Večni Oče, — darujem ti to sv. kri — za odpuščenje mojih grehov in grehov vesoljnega sveta, — in te ponižno prosim, da me ob smrtni uri saj ena kapljica porosi. — Amen. Po povzdigovanju. O Jezus, moj Bog in Gospod, — prišel si na altar — in med nami zdaj prebivaš, — oh užgi moje srce s svojo ljubeznijo. — Iz vsega srca in čez vse te hočem ljubiti, — ker si me poprej ljubil — in si se iz ljubezni do mene v grenko trpljenje in smrt dal. — To tvojo smrt oznanujem danes, — ko se k tvoji sveti mizi bližam. — V nje spomin si zakrament svojega telesa in krvi postavil — in jaz ga danes sprejmem v tvoj spomin. — O moj Zveličar, pomagaj mi s svojo milostjo, — da se tvoje smrti za me — in tvoje lju¬ bezni do mene — vedno hvaležno spominjam. — O Jezus, ljubim te, — ker si se iz lju¬ bezni do mene ■ — v zakramentu svetega Reš- njega Telesa v hrano zapustil. — Ljubim te, — ker si iz ljubezni do mene — v tem pre¬ svetem Zakramentu pri meni ostati hotel. — Ljubim te, — ker si mi z vrednim prejemanjem tvojega Telesa — in tvoje krvi —• večno živ¬ ljenje zagotovil. — Ljubim te, — ker si me ti poprej ljubil, — ker si zgolj ljubezen. — O Bog in Gospod, pomnoži mojo ljubezen. - 88 - Hrepenenje. Pridi, o Jezus — in okrepčaj mojo po tolažbi hrepenečo dušo — z milostjo, s pomočjo in zveličanjem. — O pridi pod mojo streho — stopi v mojo dušo — ker po tebi hre¬ penim. — O daj mi ta nebeški kruh, — da na potu ne omagam, — v boju ne oslabim, — v delu ne popustim. — O pridi, in daj mi ta kruh, — ker le on zamore mojo dušo nasititi, — le on vso žalost in malosrčnost odgnati, — in mojo dušo z vso sladkostjo napolniti. Pridi, o Jezus — kruh življenja, pridi — in pomagaj mi, — da kratek čas tega živ¬ ljenja v to porabim, — da enkrat v nebesa pridem — in tebe gledam v veličastvu. — Amen. Prošnja za ponižnost. O moj Jezus, — kako je to, da si upam k tebi priti — in te v svoje revno, nevredno srce sprejeti? — Angeli iz spoštovanja svoj obraz pred teboj zakrivajo, — jaz bi te smela v svojo dušo sprejeti? O Gospod, nisem vredna, — da k meni prideš, — nisem vredna se približati tvoji mizi. — Zapovedal si, da naj pridem, — kličeš me k sebi, — zato pa pridem iz pokorščine, — pa tudi zato pridem, — ker te ljubim. Živo čutim, da nisem vredna, — odkrito¬ srčno spoznam, — da tega ne zaslužim, — vendar pridem, — da te prejmem v svoje — 89 - srce, — o Jezus očisti in posveti mojo dušo, — predenj k meni prideš. Pridi, o Jezus, in sprejmi me, — pridi o Jezus, in zbriši moj dolg, — pridi in zve¬ ličaj me, — daj mi okusiti sladkost zedinjenja s teboj. V tebe verujem, o Gospod, — v tebe za¬ upam, tebe ljubim. — Telo našega Gospoda — Jezusa Kristusa — ohrani mojo dušo — v večno življenje. — Amen. Po sv. obhajilu. Telo našega Gospoda — Jezusa Kristusa — ohrani mojo dušo v večno življenje. — Amen. O Jezus, moj Gospod in moj Bog — ti si moje vse! — Zdaj prebivaš v moji duši, — pri meni si — -z menoj zedinjen! Kako bi se zamogla zadosti globoko — v prah poni¬ žati pred teboj, — kako te dostojno moliti! — Gospod, ne upam si svojih oči k tebi po¬ vzdigniti: — objamem ]e tvoje svete noge — in poljubim tvoje rane, — ter te molim kot svojega Boga v človeški natori. — V sladkem veselju pred teboj klečim, — ozri se na me, — blagoslovi — in usmili se me. Ljubim te, o moj Jezus, z neizrekljivo ljubeznijo — in se ti zahvalim, — da si moje srce za prebivališče si izvolil. — Velike reči ( si storil nad menoj. — Dal si mi največje in najboljše, — kar imaš, — samega sebe. — Pri meni si, — z menoj si zedinjen — in — 90 — hočeš vekomaj ostati. — O Jezus, moj Zve¬ ličar, — presrčno se ti zahvalim. — Kako pa ti hočem vse povrniti, —- kar si mi dal? — O Gospod, nimam drugega, — kakor samo sebe. — Vzemi me, tebi se darujem z vsem, — kar sem in kar imam; — imej me veko¬ maj. — Le tebe hočem ljubiti — v te zaupati, — tebi služiti, — tebe nasledovati. — Tvoja sem v življenju, — tvoja hočem biti v smrti. — Amen. O moj najdobrotljiviši Jezus, — pomoči iščem, in k tebi se obrnem v svojih potrebah; — pri tebi potrkam, — k tebi molim, — ker danes, ko si k meni prišel, — me boš gotovo uslišal — pomilostil — in mi zveličanje in blagoslov dal. Podpiraj mojo slabost, — utrdi mojo voljo — oživljaj mojo vero v tvojo besedo, — moje upanje v tvojo zvestobo, — mojo ljubezen do tvoje ljubezni. Usliši me, o Jezus, in blagoslovi me. Varuj me greha in vseh nevarnih skuš¬ njav; — daj in ohrani v meni — čisto in neomadežano srce; — če tudi vse trpim — vse zgubim — tudi življenje, — le nikar ne do¬ pusti, — da bi nedolžnost in tvojo milost kedaj zgubila. Zamori v meni vso posvetno ljubezen, — nasiti me s svojo ljubeznijo, — da hre¬ penim le po tebi in po tem, — kar je večno, kar je nebeško. — 91 — Z otroškim zaupanjem ti zdaj izročim — vse potrebe za dušo in telo, — vse moje upanje in strah, — moje veselje in trpljenje; — ravnaj z menoj po tvoji modri previdnosti, — vodi me po tvoji sveti volji — v blagor moje duše. Tvoj sveti, Božji blagoslov — naj pride nad me in nad vse moje drage: — stariše, sorodnike, dobrotnike, znance in pri¬ jateljice. — Tebi so znane grenkosti in skrbi vsakega; blagoslovi jih, o Jezus, — in duše mojih dragih umrlih (vzlasti N. N.) naj v miru počivajo. Priporočam tvojemu usmiljenju vse, — tudi tiste, — katerih ne poznam, in kateri tvoje pomoči potrebujejo — žive in mrtve — in umirajoče; — pridi jim in vsem na pomoč, — pomilosti jih — blagoslovi jih, o Jezus. — Tvoj Božji blagoslov naj pride nad nas vse — in naj ostane pri nas zdaj — in na večne čase. Amen. - 92 — Sv. križev pot. (Kakor se navadno v Rimu moli.) Da se obilnih odpustkov svetega križevega pota udeležiš, je potrebno: 1.) da greš od postaje do postaje, ali pa, če zavoljo bolehnosti, prenapolnjene cerkve itd., tega ne moreš storiti, da se vsaj nekoliko premakneš, t. j. ali vstaneš in zopet poklekneš, ali glavo proti do- tični postaji obrneš; 2.) da pri vsaki postaji nekoliko premišljuješ trpljenje Jezusovo, ali, če ne znaš premiš¬ ljevati, da vsaj pobožno in skesano misliš na to ali ono skrivnost Jezusovega trpljenja. Odpustki sv. križevega pota se zamorejo dušam v vicah v prid obrniti. Uvod. Oh, pridite stvari, Kaj, glejte se godi! On, ki nas vse živi, Strašno za nas trpi! Razbičan, zapljuvan, In kronan, zasranfvan, Pred sodbo je peljan. Nedolžno v smrt izdan. — 93 - L postaja. Jezusa k smrti obsodijo. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. IJ. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O moj Jezus! Po tisti krivični sodbi, katero sem s svojimi grehi že tolikokrat pod¬ pisala, prosim te, reši me sodbe večne smrti, katero sem že tolikokrat zaslužila. Oče naš .. . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Glej, križ mu nalože Na ranjene rame, Oh, jagnje Božje gre In nese vse dolge! H. postaja. Jezus vzame križ na-se. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. B. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O moj Jezus! ki si voljno na-se vzel težki križ, katerega sem ti jaz pripravila s svojimi grehi; daj, da spoznam velikost teh grehov in jih objokujem ves čas svojega živ¬ ljenja. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh; Vtopljen v sveta dolgeh, Leži potrt na tleh. — 94 — III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. K’. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus, te je pod križem na tla podrla. Mrzi se mi nad grehi in jih sovražim zlasti zdaj. Od¬ pusti mi jih, prosim te; s pomočjo tvoje mi¬ losti sklenem nič več ne grešiti. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Oh žalosten spomin, Ker sreča Mater Sin! Ji gre meč bolečin Do srca globočin. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. IJ. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O prežalostni Jezus! o prežalostna Mati! Ako sem vama do zdaj toliko žalost delala s svojimi grehi, se to v prihodnje nič več ne sme zgoditi. Z Božjo pomočjo vaju hočem ljubiti in vama do smrti zvesta biti. Oče naš... Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! — 95 — Omagal Jezus je Od teže križeve: O Simon prosim te, Ne brani križa se. V. postaja. Simon pomaga Jezusu križ nesti. "fr. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. H. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O moj Jezus, kako srečen je Simon, da ti zamore pomagati križ nesti! Kako srečna bi bila tudi jaz, ko bi tebi odslej pomagala križ nositi z voljno potrpežljivostjo v vseh nad¬ logah, katere mi ti, o Jezus, iz same ljubezni pošiljaš. O Jezus, daj mi v ta namen vedno svojo milost. Oče naš ... Češčena si Marija... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Zdaj s prtom Jezusa Otre Veronika; V spomin obraz ji da Trpljenja bridkega. VI. postaja. Jezus prejme od Veronike potni prt. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. 5. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O moj predobrotljivi Jezus! kateri si se tolikanj ponižal, da si vtisnil svoj presveti obraz Veroniki v potni prt; prosim te, vtisni — 96 - globoko tudi v mojo dušo hvaležen spomin svojega britkega trpljenja in svoje grenke smrti. Oče naš . . . Češčena si Marija .. . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; O jenjaj grešni svet Ponavljat’ greli preklet. VU. postaja. Jezus drugič pade pod križem. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, h. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da ti, o preljubeznivi Jezus, zopet padeš pod težkim križem. Daj mi, o Jezus, pomoč, da se ne povrnem več v greh, in se v ta namen poslužujem vseh potrebnih pripomočkov. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Usmiljene žene Ne jokajte za me, Točite zase le Spokornih src solze. VIII. postaja. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, tt. Ker si s svojini svetim križem svet odrešil. — 97 — 7 Ti, o Jezus, tolažiš Jeruzalemske žene, ki žalujejo nad tvojim trpljenjem. Tolaži s svojim usmiljenjem tudi mojo dušo, ki ža¬ luje zavoljo svojih grehov, in duše tistih, ki ravno zdaj zdihujejo in morda že skoraj ob¬ upujejo v britkostih in nadlogah. Prosim te, usmili se tudi mene, ker si usmiljen. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vendar se zbudi; Kdor še v pregrehah spi. IX. postaja. Jezus tretjič pade pod križem. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. II. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. Od prevelikega trpljenja, ki si ga že prestal, o moj Jezus, tretjič padeš pod težkim križem. O predobrotljivi Jezus! prosim te, varuj mene in vse, za katere prosim, da se več ne povrnemo v poprejšnje grehe in tako tebi nove sramote in bolečine ne napravimo. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Ko pride na goro, Ga slečejo grdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. — 98 — X. postaja. Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. R. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O moj Jezus! ki so te slekli in ti žolča piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do časnih reči, in stori, da vse zaničujem, kar je posvetnega ali kar me v greh napeljuje. —• O Jezus! ki so ti oblačila od telesa odtrgali, da so se komaj zaceljene rane vnovič predrle in zopet začele krvaveti; prosim te, ne daj, da bi tvojemu ljubečemu Srcu, katero sem že tolikokrat ranila s svojimi grehi, sekala nove rane. Oh, varuj me novega ožaljenja tvo¬ jega neskončno dobrega Srca! Oče naš . . . Češčena Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Na križ ga polože, Razpno roke, noge, In žeblji mu nove, Se rane narede. XI. postaja. Jezusa na križ pribijejo. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. R. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. Po tistih grozovitih bolečinah, katere si občutil, ko so tvoje svete roke in noge z — 99 — žeblji prebodli in na križ pribili, prosim te, o preljubi Jezus! daj meni in vsem, kateri te ljubijo, milost, da svoje meso iz ljubezni do tebe križamo s krščanskim zatajevanjem. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Na križu tam visi, Oh, sveta teče kri; Za grehe vseh ljudi Zveličar smrt stori. XII, postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. B. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O moj preljubi Jezus! ki si na križu umrl, potem ko si tri ure v najbritkejših smrtnih težavah na njem visel; o ne daj, da bi bile vse te grozovitne bolečine za-me, za . . . in za vse uboge grešnike zastonj; o daj, da ne bo za nas zgubljen sad tvojega prebritkega trpljenja. Oče naš . .. Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Marija, k teb' hitim, Tvojega Sinu častim; Z vama, dokler živim. Kad jokam in trpim. — 1(X) — XIII. postaja. Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje položijo. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. R. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O prežalostna Mati Marija! Kak meč bolečin je pač presunil tvojo dušo, ko si svo¬ jega ljubega Jezusa mrtvega in vsega raz¬ mesarjenega imela v naročju! Oh, sprosi meni in vsem svojim otrokom od svojega Božjega Sina milost, da zavoljo njegovih in tvojih bolečin vedno sovražimo greh, ki je bil kriv njegove smrti in vsega njegovega trpljenja, da v prihodnje po njegovem iz- gledu živimo in v njegovem in tvojem naročju enkrat srečno umijemo. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Za nas umrlega Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojega srca. XIV. postaja. Jezusa v grob polože. V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo. B. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil. O moj Jezus! Vsemu svetu, sploh vsemu, kar je zunaj tebe, hočem odmreti in odsih- — 101 — mal le s teboj živeti. Blagovoli, premili Jezus, počivati v mojem revnem in ubogem srcu, ter ostani z menoj in v meni. Daj, o pre¬ ljubi! da te nikdar več z nobenim grehom ne izženem iz svojega srca, ampak s teboj sklenjena ostanem, dokler boš ves in za vselej moj v nebesih, kjer te bom uživala vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . O Jezus, hvala zdaj, In vedno bodi naj; Skoz svojo smrt nam daj Te ljubit’ vekomaj. Molimo. O Bog, kateri si s predrago krvjo svo¬ jega edinorojenega Sina hotel les {zveličav¬ nega križa posvetiti; prosimo te, dodeli, da, ki se v češčenju svetega križa veselimo, tudi tvojega varstva povsod deležni postanemo po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš .. . Češčena si Marija .. . Čast bodi... — 102 — Kazalo. Stran I. poglavje. Začetek in namen društva .... 3 II. poglavje. Organizacija.7 III. poglavje. Statuti.9 IV. poglavje. I. Pravice. — II. Dolžnosti . ... 12 V. poglavje. O vsprejemu v društvo.15 VI. poglavje. Izključba iz društva.18 VII. poglavje. Svet in nja pravila.19 VIII. poglavje. Pravila za službovanje v svetu . . 21 Vodja.24 Prednica.24 Prednice namestnica.25 Predsednica.25 Prisednice (assistentes).26 Služba svetovalk.27 Služba tajnice.27 Služba zakladničariee.28 Služba zakristanke.29 Oskrbništvo bukvarne.30 IX. poglavje. Shodi ali zborovanja društva ... 31 X. poglavje. Družbeni prazniki.35 Družbeni odpustki.40 XI. poglavje. O čednostih Marijinih otrok .... 43 Stran I. Molitve pri tedenjskih shodih in zborih ... 57 II. Molitve pri mesečnih zborih.62 III. Molitve in običaji pri slovesnemu vsprejemu v društvo.64 Molitve pri volitvah.72 Slovo od Marije .74 Navod za redno in pravilno življenje . . 75 Duhovne vaje.77 Sv. maša.81 Sv. križev pot.93 II. Del. — Dnevnice.1—15 II. del: Dnevnice v čast brezmadežnega spočetja preblažene Device. 18 9 9. Založilo društvo Marijinih otrok v Ljubljani. Cerkveno odobrenje. Njih eksoelencija milost, gospod knezoškof ljubljanski dr. Jakob Missia so z dne 11. aprila 1892, štev. 819, tisk dovolili. Z o r n i c e. (jYiatutinum.) Češčena Marija . . . zdaj odprite se, 'Čast Mariji spevajte, Brezmadežni Devici, Zemlje, nebes Kraljici. Brani nas, Marija zdaj, B. Skušnjave vse odženi v kraj! Očetu slava bodi naj Z edinim Sinom vekomaj. In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Aleluja.*) *) V postnem času — od nedelje septuagezima do velike soboto — se mesto Aleluja moli: ,,Hvala tebi. Gospod, kralj večne slave." — 3 — Himna. Zdrava bod' nebes gospa, Kraljica celega sveta, slava ti, devic Devica, Svetla juterna danica. Polna Božje milosti, Lepše res nobene ni Milostljiva o Devica, Bodi nam vsem pomočnica! Večnosti cel dolgi čas Mislil Bog je zmir’ na nas, Da bi naša mati bila Ti, Devica; — in rodila Jezusa, — po katerem je Zemljo, morje vstvaril vse; Ki pred vsemi si edina Čista Mati Božjega Sina. V. Bog si jo je izbral in izvolil. R. Dal ji je prebivati v svojem šotoru. V. O Gospa, priporočaj mojo molitev Bogu! R. In moje vpitje naj k njemu pride! Molimo. Sveta Marija, Kraljica nebes in zemlje, Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, in Kraljica celega sveta — ki nobenega ne za¬ pustiš in nobenega ne zaničuješ — ozri se milostno name, gospa, z očmi svoje dobrot¬ ljivosti in sprosi mi pri tvojem ljubem Sinu — 4 odpuščanje vseli mojih grehov; da, — ki se tvojega svetega in brezmadežnega spočetja s pobožno častjo spominjam, v prihodnjem živ¬ ljenji plačilo večnega zveličanja zadobim od njega, katerega si, Devica, rodila, našega Go¬ spoda, Jezusa Kristusa, ki z Očetom in sve¬ tim Duhom, živi in kraljuje v popolni Trojici, Bog od vekomaj do vekomaj. B-. Amen. V. O Gospa, priporočaj Bogu mojo molitev! E. In moje vpitje naj k njemu pride! V. Hvalimo gospoda! R-. Bogu hvala! V. In vernih duše naj po milosti Božji v miru počivajo. B. Amen. Ure. CK o r a e.) Prva. (Trim a.) Čaščena. Marija .... V. Brani nas, Marija zdaj! B. Skušnjave vse odženi v kraj! Očetu slava bodi naj Z edinim Sinom vekomaj. In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Aleluja. 5 Himna. Modra in sveta Gospa, Bodi nam pozdravljena. Tempelj Božji, hiša sveta, Ki brez greha si spočeta. Madežev tega sveta Bila si ovar’vana, Sveta si v spočetji bila Prej, ko si se porodila. V te zaupa vsak kristjan, Svet, hudoben, zdrav, bolan, Ti si Jakoba danica, Angelov gospa, kraljica. Satanu prestrašim moč K tebi kličemo rekoč: Bodi varno zavetišče Nam, — skušnjava če nas išče. Sam jo je vstvaril sv. Duhu, H In jo povzdignil nad vse svoje dela. M. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬ litev! B-. In moje vpitje naj k njemu pride! Molimo. Sveta Marija . . . (glej str. 4.) V. B-. Kakor str. 5. — 6 — Tretja. (^ertia.) Češčena Marija .... V. Brani nas, Marija zdaj! It-. Skušnjave vse odženi v kraj! Očetu slava bodi naj Z edinim Sinom vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Aleluja. Himna. Salamonov zlati tron, Krzno, katero Gedeon Videl je brez rose čisto, Ti, Marija, si takisto. Mojzesov tud’ grm goreč, Sladek med Samsanu všeč, Palca Arona zelena, Marija si, druga nobena. Jezusa visoka čast, In velika nja oblast Hofla je, da porodnica Božja je — čista Devica. On, od vekov Božji Sin Je mater ’mel na ta način: Da kače last ne smeje biti, Ki Boga ima roditi. Jaz v visokosti prebivam. B. In moj tron je v stebrih oblakov. V. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬ litev! B. In moje vpitje naj k njemu pride. Molimo. Sveta Marija (str. 4. in 5.) Šesta. (S e x t a.) Češčena Marija .... M. Brani nas, Marija zdaj, E. Skušnjave vse odženi v kraj! Očetu slava bodi naj Z edinim Sinom vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Aleluja. Himna. Blažena, sveta Gospa. Bodi nam pozdravljena. Tempelj zlat svete Trojice Živ izgled vsake device. Tužna srca razvedriš, Rajsko slast vsem podeliš, Žlahna palma potrpljenja, Cedra čistega življenja. — 8 — Skrivno posvečeni vrt Sinu Božjemu odprt, Ljuba Mati naša sveta, Čista liči Boga Očeta. Mesto polno milosti, Pot, ki v sveti raj drži, Milostna Devica blaga. Ni je take, ki te zmaga. $■. Kakor lilija med trnjem. K- Tako je prijateljica moja med Ada¬ movimi hčerami. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬ litev ! R. In moje vpitje naj k njemu pride! Molimo. Sveta Marija (str. 4. in 5.) R. Amen. M. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬ litev ! R. In moje vpitje naj k njemu pride! Hvalimo Gospoda. R. Bogu hvala! In vernih duše naj po milosti Božji v miru počivajo! R. Amen. — 9 — Deveta. (J\[ona.) Češčena Marija .... 'ft. Brani nas, Marija zdaj, B:. Skušnjave vse odženi v kraj! Očetu slava bodi naj Z edinim Sinom vekomaj, In s tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Aleluja. Himna. Mesto močno, varni kraj, K tebi pribežimo naj! Kralja Davida trdnjava, Tebi čast in vedna slava. Bitja tvoj’ga prvi dih Gnade Božje bil je pili, Ti si kači moč odvzela, Oblasti več do nas ni 'mela. Vsi slavijo tvojo moč, „Hrabra Judit si“ rekoč; O Abizag zala, mila Sina Bož’ga si redila. Če je tud’ Rahele sin Bil Egiptu v blag’ spomin, Tvoj’ga Sina kri je tekla, Ki rešila nas je pekla. — 10 — "fr. Vsa si lepa prijateljica moja, E. In izvirni madež ni bil nikoli v tebi. V. O Gospa, priporočaj Bogu mojo molitev! E. In moje vpitje naj k njemu pride! Molimo. Sveta Marija, Kraljica (str. 4. in 5.) Večernice. (Vesperae.) Ceščena Marija . . . V. Brani nas, Marija zdaj, E. Skušnjave vse odženi v kraj! Očetu slava bodi naj Z edinim Sinom vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Aleluja. Himna. Nezaslišan ure zgled, Da za črtic je deset Senca ondi se vrnila, Ker beseda se bo včlovečila. Prišel je iz visočin Rajskih — pravi Božji Sin. 11 — Jokal je solze pokore, Človek da v svet’ raj zaniore. O Marija, rajski cvet, Jezusa ljubezni vnet; Juterne podoba zarje. Tvoja roka naj nas varje. Limbar beli in cveteč Bodi nam tvoj duh vsem všeč. Luna ki nas razsvetljuje, In nevarnosti varuje. V. Jaz sem storila v nebesih, da je izšla neminljiva luč. B. In kakor megla sem vso zemljo po¬ krila. y. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬ litev ! B. In moje vpitje naj k njemu pride! Molimo. Sveta Marija, Kraljica (glej str. 4. in 5.) — 12 M r a č n i c e. (Gotnpletoriutn.) Ceščena Marija .... V. Naj ohrani v milosti Jezus nas vse žive dni. B. Šibo jeze naj odvrne, Svoj obraz naj k nam obrne. Brani nas, Marija, zdaj, B. Skušnjave vse odženi v kraj! Očetu slava bodi naj Z edinim Sinom vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. Aleluja. Himna. Bodi nam pozdravljena Mati vsa brezmadežna, Venec zvezdic te opleta Milostna Kraljica sveta. Daj nam priti v sveti raj. Ljuba Mati — pros’mo zdaj, Če smo te tud’ razžalili. Vendar nas se usmili — usmili! 13 — Vhod v nebesa odpri nam. Jezusa da vid’mo tam, Kralja zvoljenih plačnika ljubega Odrešenika. Kakor tekoče olje je tvoje ime, o Marija! R. Služabniki tvoji te sila ljubijo. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬ litev ! R. In moje vpitje naj k njemu pride! Molimo. Sveta Marija, Kraljica nebes in zemlje, Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, in Kraljica celega sveta — ki nobenega ne za¬ pustiš in nobenega ne zaničuješ — ozri se milostno name, gospa, z očmi svoje dobrot¬ ljivosti in sprosi mi po tvojem ljubem Sinu odpuščenje vseh mojih grehov, da, — ki se tvojega svetega in brezmadežnega spočetja s pobožno častjo spominjam, v prihodnjem živ¬ ljenji plačilo večnega zveličanja zadobim od njega, kterega si Devica rodila, našega Go¬ spoda, Jezusa Kristusa, ki z Očetom in sve¬ tim Duhom živi in kraljuje v popolni Trojici. Bog od vekomaj do vekomaj. R. Amen. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬ litev ! R. In moje vpitje naj k njemu pride! — 14 - V. Hvalimo Gospoda! R Bogu hvala! V. In vernih duše naj po milosti Božji v miru počivajo. R. Amen. O Devica, usliši nas, Sprejmi naših prošenj glas. Kakor sladka melodija Naj bo v čast ti, o Marija Da končamo srečno pot, Bodi z nami ti povsod, Vzlasti pa o smrtni sili Pokaži nam obraz svoj mili. Amen. Hvala Bogu! (Vide: coeleste Palmetum pag. 306 R. P. Guilelmi Nakateni S. J.) — 15