®Aerubtif fri bu fmltrjfie imb imfeteto

hr MujGot  iungfrau Jlarxn.’(Biehl.Kirdic.)

Pravila in statuti

društva

Marijinih otrok.

Prvi del:

Statuti, čednosti, molitve in pobožnosti.

18 9 9.

Založba društva Marijinih otrok. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja
v Celovcu.

Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofljstva ljubljanskega
dne 4. aprila 1893, št. 646.

Dr. Henrik Panker.

111124

I. poglavje.

Začetek in namen društva.

Društvo Marijinih otrok se je pričelo s
svetinjo brezmadežnega spočetja ob enem. —
V kapelici glavne naselitve (maison - mere)
hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pav-
Ijanskega v Parizu je bila naznanjena čudo¬
delna svetinja 1 '; ondi je bil naznanjen tudi
začetek ,,društva Marijinih otrok". — Leta
1830 je brezmadežna Devica po sestri Kata¬
rini (Laboure) prerokovaje besedo izustila,
ki je pobožnemu misijonarju Aladel-u vedno
v srcu donela; njemu so bila znana tudi ra-
zodenja glede svetinje. — »Sveta Devica hoče,
da ustanovite društvo, katerega vodja bodete
vi; sestavljeno bo iz Marijinih otrok; sveta
Devica bo društvu in vam obilne milosti iz¬
prosila in odpustki se bodo podelili." Tako
označuje Marijino prerokovanje društvo, kate-

— 3 —

i*

rega udje so mlada dekleta iz ljudstva — v
sredi med težavami življenja, izpostavljene
vsem nevarnostim sveta. Te imajo biti njena
blagoslovljena družina, katerih nedolžnost bo
varovala, katerih priproste čednosti bo vne¬
mala, — one pa naj bi njej darovale ljubezen,
hvalo in vsa druga, njenem srcu dopadljiva
dobra dela.

Gospod Aladel je ’ ,čakal priložnosti, o
kateri mu bo Božja previdnost k temu delu
primerne pripomočke naklonila, — govoril je
večkrat otrokom in mladini o Marijini dobrot¬
ljivosti ter omenil, kako srečni so, ki pod
Marijino brambo živijo. Tako se je vnel v
nedolžnih srcih sveti ogenj, katerega je še
milost Božja podžigala; in tako so se usta¬
novile družbice le za poskušajo najprej v na¬
selitvah hčera krščanske ljubezni, v katerih
je misijonar deloval. — Viditi, kako nedolžni
otroci Marijo častijo, so hrepenela tudi vnanja
dekleta, te sreče se udeležiti. Gospod Aladel,
vodja teh družbic, je spisal med teni knjižico,
v katerih je objavil pravila, pravice'in dolž¬
nosti Marijinih otrok. Čudodelna svetinja na
sinjem traku pa je znamka Marijinih otrok.

O priložnosti svojega potovanja v Rim
je zadobil gosp. Etienne, general-superior mi¬
sijonske družbe sv. Vincencija Pavljanskega
in družbe hčera krščanske ljubezni, od sv. Očeta
Pija IX. potrjenje društva 20. junija 1847
in pooblastenje za se in svoje naslednike, da
smejo v šolah, ki so hčeram krščanske Iju-

- 4 -

bežni izročene in v njih delarnicah družbe z
naslovom: „brezmadežnega spočetja blažene
Device“ ustanavljati; sveti Oče so novemu
društvu naklonili tudi vse tiste odpustke,
kateri so Marijinim družbam v Rimu pode¬
ljeni. — Tri leta pozneje so se te pravice
prenesle tudi na deške zavode, ki so pod
vodstvom hčera krščanske ljubezni in na vse
vzgojence, ki se v misijonski družbi pod vod¬
stvom misijonarjev sv. Vincencija Pavljan-
skega vzgojujejo. Z dopisom z dne 19. sep¬
tembra 1876 so na prošnjo višjega prednika
E. Bore-ja sveti Oče Pij IX. dovolili, da se
smejo v društvo tudi taki vsprejemati, ki ne
obiskujejo šol hčera krščanske ljubezni; tako
pa je društvo vsem deviškim otrokom odprto
in „Kraljica devic" vse kliče: ,,Pri meni so
bogastva in zakladi vseh milosti, da jih delim
onim, ki me ljubijo.“

Kjerkoli je novo društvo vpeljano in se
prav vodi — povsod oživi med mladino
očividna pobožnost. Že ta sveta želja: „Pod
Marijino hrambo živeti — Mariji služiti —
Mariji zvesta ostati", — marsikatero priprosto
delavko naklanja k junaški čednosti; to sveto
hrepenenje daje „Marijinim otrokom" srčnost,
da najhujše zapeljivosti premagajo, vzlasti pa,
da one dandanes tolikanj prezirane dolžnosti
otroške ljubezni in krščanskega zatajevanja
zvesto spolnujejo. Zato pa je sveta dolžnost
Marijinih otrok, da se Marijinih praznikov
udeležujejo, njej hvalo pojejo, k društve-

nemu zborovanju hodijo, da slišijo ondi o svoji
blaženi materi govoriti in se v gorečnosti
prenovijo.

Spodbudno je življenje Marijinih otrok,
pa še lepša je njih smrt. — Marsikatera de¬
klica mora v najlepših letih umreti, pa pod
hrambo svetinje na sinjasteni traku se ne boji
ne smrti ne pekla, — mirno v Gospodu zaspi.

Povsod pa Marijini otroci vidijo, kako
besede svetega pisma ravno brezmadežni Devici
veljajo: ..Blagor duši, ki me posluša in vsaki
dan pri mojih vratih čuva, — ondi bo našla
življenje in doseže zveličanje v Gospodu.“

Društvo Marijinih otrok namerava bla¬
ženo Devico častiti v njenem brezmadežnem
spočetju, — vzlasti pa, da družbeniki njeno
čednostno življenje posnemajo. — To društvo
mora biti vso zemljo obsegajoč, svetel venec
deviških otrok, ki se s sveto radostjo priza¬
devajo posnemati brezmadežno Devico vzlasti
v čistosti, ponižnosti, pokorščini in ljubezni;
da vse ljubijo, kar ona ljubi, se vsega ogibajo,
posebno pri očitnih zabavah, česar se je ona
ogibala. Stalni sad društva je deviško živ¬
ljenje, življenje nedolžnosti in čednosti —
polno miru in svetega veselja, v veselje ne-
besam, v dopadenje Bogu in kot gotova za¬
stava, da bo bodoči poklic ali stan tudi po¬
polnoma po namenu Božje previdnosti in od
Božjega blagoslova spremljan. — Poveliče¬
vati prečiš to Devico v prednostih
in milostili njenega brezmadežnega

6 —

spočetja, — posvetiti družbenike,
sodelovati, da se tudi posvetijo, —
to je namen društva Marijinih otrok.

II. poglavje.

Po besedah blažene Device naj bi bilo
društvo vso zemljo obsegajoč svetel venec
deviških otrok; ker je pa pri vsakem pod¬
jetji edinosti treba, se je treba pri vpeljavi
društva povsod enacih pravil držati. Naj se
toraj gleda na to:

1. da se vsprejemajo v društvo le otroci,
ki so ga želeli in že večkrat za to prosili —
in katerih odkritosrčnost se. je že nekaj časa
poskušala, ker ustanova društva je posebna
milost;

2. da se vpraša gospod župnik ali spo¬
vednik zavoda ali kakšen drugi za zavod
potrjen duhoven, pod katerega nadzorstvom
ima sestra prednica društvo voditi, je-li pri
volji, da se vpelje;

3. sestra prednica naj se obrne do svojih
viših, ki si od generala misijonarjev v Parizu
izprosijo društveni diplom, da se društvo
cerkveno ustanoviti in vseh od papeža podel¬
jenih odpustkov in milosti udeležiti zamore.

4. Društveni diplom se mora visokočasti-
temu škofu predložiti.

— 7 —

5. Šele zdaj se smejo udje v društvo
sprejemati. Tu je pripomniti:

a) da prve ude prednica sama izvoli po
svoji previdnosti in modrosti, in da
izmed najpobožnejših in izglednih otrok
le malo število izbere, ki naj bodo jedro
društva;

b) da se društvo trdno utemelji, je sploh
bolje, ako se prvi udje sprejmejo z na¬
slovom »prosečih 11  (hrepenečih), — tako
.se ložej njih zvestoba in stanovitnost
4 ali 8 tednov poskuša. V posebnih slu¬
čajih pa se jim sme že koj v začetku
ime »Marijini otroci“ dati, — ali takrat
je treba še veče previdnosti in strogosti
pri volitvah prvih udov.

6. Organizacija društva se prične s tem,
da se prvim udom — dasiravno se ne ime¬
nujejo »Marijini otroci 11  — postavijo predsed¬
nica, namestnica in svetovalka. Vodijo se po
skrivnem glasovanju z večino glasov — tako,
kakor bo rečeno v poglavji v volitvah.

7. Sestra prednica in te tri izvoljene so
.provizorični svet (conseil). — Nja dolžnost
pa je, da po končani poskušnji izmed pro¬
sečih (hrepenečih) tiste določijo, ki zaslužijo
ime »Marijinih otrok 11 . Otroci, ki od provi¬
zoričnega sveta niso dobili nobenega glasu,
ostanejo med prosečimi do prihodnjega vspre-
jema. Provizorični svet ima - tudi pravico
otroke, ki se na novo oglasijo, med proseče
ali hrepeneče vsprejemati.

— 8 —

8. Za vsprejemanje Marijinih otrok naj
bo dan določen in naj se vrši vse tako, kakor
bo v poglavju o vsprejemanju povedano. —
Je otrok veliko število, se vprašanja* stavijo
le na enega; ta odgovarja tudi v imenu vseh
in moli „darovanje“ (Weihe-Akt) v imenu vseh.
— Za tem naj se volijo svetovalke (udje
sveta), kakor bo povedano v poglavji o vo¬
litvah. — Če društvo ne šteje več kakor 10
otrok, se izvoli le ena namestnica in ena
svetovalka; ako se je društvo pomnožilo, se sme
tudi število udov sveta pomnožiti.

III. poglavje.

Statuti.

1. Društvo Marijinih otrok z naslovom:
„Društvo brezmadežnega spočetja blažene De¬
vice 11  se sme v vsaki naselitvi hčerij krščanske
ljubezni ustanoviti. Ustanoviti ga zamore z
dovoljenjem dotičnega škofijstva višji prednik
dveh družin sv. Vincencija Pavljanskega. (Glej
pooblastilo papeževo: 20. junija 1847, 19. ju¬
nija 1850, 19. septembra 1876.)

2. Po besedah papeževega pooblastila je
to društvo postavljeno pod brambo blažene,
brezmadežne Device, in obhaja svoj glavni
praznik ta dan, ko cerkev obhaja skrivnost
brezmadežnega spočetja.

* Vprašanja se stavijo tudi v množini, kakor bolj kaže.

— 9 —

3. Poseben namen društva je: Častiti in
poveličevati blaženo Devico v njenem brez¬
madežnem spočetju, kakor tudi pospeševati
to častenje s posnemanjem njenih čednosti,
vzlasti njene čistosti, njene ponižnosti, njene
pokorščine in njene ljubezni, — da se tudi
drugi, ki vzgledno življenje Marijinih otrok
vidijo, posvetijo.

4. Da udje svoj dvojni namen dosežejo,
namreč svoje posvečenje in posvečenje drugih,
imajo vse dobrote, kakor jih druga društva
imajo in dragi zaklad mnogobrojnih odpust¬
kov, s katerimi so od sv. Očeta obdarovani.
Odpustki pa so ravno tisti, ki so podeljeni dru¬
štvu z naslovom: Prima-Primaria v rimskem
kolegiji za odgojence Jezusovega reda.

5. Društvo ima svoj sedež v tisti na¬
selitvi hčerij krščanske ljubezni, v kateri se
je ustanovilo; ondi ima tudi svoja zborovanja.

6. Vse neomožene osebe, ki se hočejo
društvu pridružiti, se sprejemajo s pogoji, ki
so spodaj navedeni — in dobijo za znamko
svetinjo brezmadežnega spočetja, ki se tudi
čudodelna svetinja imenuje.

7. Udje, ki so v zakon stopili, so še
vedno v zvezi z društvom, pa. le tako, da se
samo vseh odpustkov udeležijo, ako pred¬
pisane pogoje spolnijo.

8. V enem kraju se smejo razni oddelki
društva — vsak za se — ustanoviti, kakor
bolj kaže za razne stanove, iz katerih so
udje. V tem slučaji pa mora vsak oddelek

— 10 —

svoje svetovalke imeti, ki so pod vodstvom
istega vodje in iste prednice.

9. Društvo pod nadzorstvom duhovna,
ki je nja vodja, vodi sestra prednica svojega
zavoda.

10. Prednico podpira svet, katerega udje
se volijo iz udov društva; njih posel in dolž¬
nosti so spodaj zaznamovane.

11. Vodja društva je župnik ali duhovni
oskrbnik zavoda, ki se pa sme dati nado-
mestovati od drugega, v tisti škofiji potrje¬
nega duhovna.

Društvo obstoji:

a) iz Marijinih otrok, ki so v društvo
sprejeti;

b) iz prosečih ali hrepenečih (aspirantes).
ki se morajo še le poskušati, predenj se
Marijinim otrokom pridružijo. — Nobeden
otrok se ne sme sprejeti ne med pro¬
seče ne med Marijine otroke, ako nima
vseh tistih lastnostij, ki so v poglavji o
sprejemanju navedeni.

Imena Marijinih otrok naj se vpisujejo
v zapisnik in po tej vrsti, kakor so bili spre¬
jeti; ta zapisnik pa naj visi v družbeni ka¬
pelici ali v prostorih, kjer ima društvo svoja
zborovanja.

V drugi, nekoliko bolj priprosti zapisnik
naj se vpisujejo imena prosečih ali hrepe¬
nečih; pa tudi ta zapisnik naj bo vsem na
ogled.

- 11 -

IV. poglavje.

Pravice in dolžnosti Marijinih otrok.

I. Pravice.

A. Udje, ki so Marijini otroci, imajo
pravico:

a) svetinjo brezmadežnega spočetja na sin-
jastem traku nositi, pa ne zunaj družbenih
prostorov, ker se je bati, da bi se podoba
svete Matere Božje onečaščenju ne iz¬
postavila;

b) njih imena se zapišejo na tablo in v
družbeni zapisnik;

c) se udeležijo vseh odpustkov, ki so društvu
naklonjeni;

d) se smejo vsakega zborovanja in vseh
družbenih praznikov udeleževati;

e) imajo pravico voliti pri dotičnih vo¬
litvah.

B. Udje, ki so še med prosečimi (aspi-
rantes), imajo pravico:

a) svetinjo brezmadežnega spočetja nositi,
a manjšo in na zelenem traku;

b) njih imena se vpišejo na tablo in v
družbeni zapisnik, pa z manjšimi črkami,
pa ne na tistem mestu, kakor imena
Marijinih otrok; najbolje je, ako imajo
proseči svojo posebno tablo;

c) smejo se udeleževati družbenih praznikov
in tistih volitev, ki niso izključno le
Marijinim otrokom odmenjene.

— 12 —

II. Dolžnosti.

Častenje in poveličevanje blažene Device
o njenem brezmadežnem spočetju naj bo vsem
udom presrčna želja in edino hrepenenje;
zato si pa naj prizadevajo njene čednosti po¬
snemati in njeno čast pospeševati. Prva na¬
loga toraj je, da udje skrbijo za svoje lastno
izveličanje s tem, da zvesto spolnujejo dolž¬
nosti krščanskega življenja in natančno sto¬
rijo vse, kar njih stan zahteva. Po takem
je njih dolžnost tudi, da z lepim izgledom in
svojo molitvijo druge Bogu pridobijo.

Da dosežejo ta dvojni namen, se morajo
prizadevati:

1. da se vadijo in privadijo tistih 4čed-
nostij, ki so duh celega društva, t. j. čistosti,
ponižnosti, pokorščine in ljubezni;

2. da se udeležujejo vseh družbenih shodov,
in sicer s svetinjo na traku. Komur se ni mogoče
udeležiti, se mora opravičiti pri prednici in
vzrok naznaniti, zakaj da ne pride;

3. da se zvesto držijo vseh pravil in
pobožnih običajev, ki so v družbeni knjigi
navedeni;

4.  da vsak dan saj en odstavek sv. rož¬
nega venca odmolijo z zdihljejem: „o Marija,
brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi
za nas, ki k tebi pribežimo 11 , in molijo molitev:
„Spomni se . .

- 13 —

5. da vsako nedeljo in praznik skupno
molijo v družbeni kapelici ali v družbenih pro¬
storih male dnevnice k časti brezmadežnega
spočetja;

6. da sv. zakramente pogosto prejemajo
in s čistim življenjem svetega obhajila vredni
postanejo. Ako mogoče, naj vsak mesec eno
sveto obhajilo za napredek društva, eno pa za
umrle ude darujejo;

7. da bolaue in take družbenike obisku¬
jejo, ki so v revščini ter poskrbijo, da jim
nič potrebnega ne manjka, ne na duši, ne na
telesu;

8. da se sprevodov umrlih družbenikov
udeležijo — kolikor je mogoče, — za-nje mo¬
lijo in na njih namen sveto obhajilo prejmejo.

9. Društvo naj preskrbi vsako leto eno
sv. mašo v osmini svojega glavnega praznika
za žive družbenike, — eno pa v osmini vernih
duš za umrle ude.

10. Bolani društveniki naj se priporočijo
društvu v molitev, — pri nedeljskih shodih pa
se naj za-nje navadne molitve opravijo.

11. Po smrti družbenika naj se opravi
sveta maša za pokoj njegove duše, — in pri
naslednjem shodu naj se zanj skupno moli:
„De profundis“.

12. Prvo nedeljo vsacega meseca, in
če to ni mogoče, kako drugo nedeljo, obhaja
društvo skupno mesečne duhovne vaje; pri
tej priložnosti se moli: „Ave maris stella“

- 14 —

(„Zdrava morska zvezda 11 ) in se ponovi po¬
svečenje blaženi Devici, da se mesec že v za¬
četku blaženi Devici posveti.

13. Vsako leto imajo udje društva letne
duhovne vaje in pri tej priložnosti naj pre¬
gledajo saj svoje glavne pregreške preteklega
leta in naj opravijo obletno spoved.

V. poglavje.

O vsprejemu v društvo.

Ker je to društvo, rekel bi, kakor venec
deviških otrok okoli brezmadežne Device, nje
čast, veselje in krona na zemlji, zato je pri
vsprejemanju udov treba velike previdnosti,
in le pobožne in čednostne duše se smejo v
ta venec jemati. Predenj se v društvo sprej¬
mejo, morajo udje dve stopnji prekoračiti ali
v dveh razredih se poskusiti.

I.  V prvem razredu ali na prvi stopnji
so isti, ki so se še le oglasili; to so otroci, ki
želijo se društvu pridružiti, pa še ne vejo,
kaj je, in kaj namerava, katerih tudi društvo
ne pozna. Ti ne smejo k volitvam hoditi, na¬
vadnih shodov pa se smejo udeleževati, ako so

1. 15. leto dosegli;

2. ako se nič slabega o njih ne ve, kar
bi utegnilo drugim v nevarnost služiti;

3. ako je upati, da bodo pozneje pobožni
in vzgledni udje;

- 15 —

4.  ako so svojo željo, v društvo stopiti,
tudi izjavili.

II. Na drugi stopnji ali v drugem raz¬
redu so proseči ali hrepeneči (aspirantes), to
so otroci, ki se še le poskušajo, je-li imajo
potrebne lastnosti za društvo. Da se otroci
med proseče sprejeti smejo, je treba:

1. da so dosegli 15. leto in da so prvo
sv. obhajilo opravili;

2. da so se pred 3 meseci oglasili in 3
mesece na prvi stopnji za poskušajo bili. Med
proseče se pa tudi sprejmejo otroci, ki so
vodji ali prednici znani, dasi niso na prvi
stopnji se zadrževali;

3. da spolnujejo Božje in cerkvene za¬
povedi, vzlasti pa, da posvečujejo nedelje in
praznike;

4. da obljubijo ogibati se nevarnih to-
varšij in prepovedanih knjig, priprosto in
skromno se nositi in ne potegniti s krivimi
nauki tega sveta;

5. da si prizadevajo za resnično, kore¬
nito pobožnost, vzlasti za goreče častenje brez¬
madežnega spočetja, ki mora biti znamka Ma¬
rijinih otrok;

6. vzlasti je treba, da kažejo odkrito¬
srčno, čeznaturno hrepenenje, se društvu pri¬
družiti. Proseči ali hrepeneči so le eno leto
v poskušnji; če se po dokončani poskušnji
ne spoznajo vredni za vzprejem, ne smejo
tudi med hrepenečimi biti. — Še le 3 mesece

- 16 -

po izstopu se smejo zopet med hrepeneče
sprejeti.

III. Marijini otroci.

Da se udje v društvo Marijinih otrok
sprejeti smejo, je treba:

1. da so bili saj 3 mesece v razredu
prosečih ali hrepenečih; iz važnih vzrokov pa
se tudi sme izjema storiti;

2. da so se med tem časom vedno ude¬
leževali shodov ter vse pobožnosti društva
zvesto opravljali;

3. da se odlikujejo v pokorščini do pred¬
stojnikov in v srčni ljubezni do družbenikov;

4. da vestno spolnujejo svoje krščanske
dolžnosti in naklonjenost do čistosti, poniž¬
nosti, pokorščine in ljubezni razodevajo;

5. da pravo in srčno pobožnost do brez¬
madežne Device naznanjajo;

6. da za vsprejem prosijo in najmanj
dve tretjini glasov od sveta dobijo.

Dvakrat v letu se sprejemajo udje v
društvo Marijinih otrok: na praznik brezma¬
dežnega spočetja ali nja osmino in proti
koncu meseca maja. Izvanredno pa se smejo
tudi še drugikrat v društvo sprejeti, le naj
se zgodi to v praznikih blažene Device.

— 17 —

2

VI. poglavje.

Izključba iz društva.

Izključba iz svetlega venca deviških
otrok, ki blaženo Devico obdaja, zguba čast¬
nega imena: „Marijinega otroka 4 ' — je pač
prav žalostna osoda in velika nesreča, katere
naj dobrotljiva nebeška kraljica vsakega uda
o varuj e. — Iz društva izključiti sme le druž-
bini svet in treba je za to dve tretjini glasov.
Zgoditi se pa mora to še le potem, ko je
družbenik bil trikrat opominjan: 1. od pred¬
sednice, 2. od prednice in 3. od vodje.

Vzroki izključbe so:

1. Velik, očiten pregrešek, ki je v veliko
očitno pohujšanje.

2. Spodtikljivo govorjenje o veri in o
duhovnih; zasramovanje svetih reči, vzlasti
svetih zakramentov in tistih, ki pogostoma
sv. zakramente prejemajo.

3. Večkratno in sicer iz lastnega zadol-
ženja storjeno prelomljenje cerkvenih postov,
posvečevanja nedelj in praznikov.

4.  Opravljivo in obrekljivo govorjenje, s
katerim se je komu poštenje odvzelo.

5. Branje spodtakljivih knjig in časo¬
pisov, udeležba gledališč in nevarnih zabav;
grešno znanje, preposvetna in nespodobna
obleka.

— 18 —

6. Iz društva izključijo se tudi oni, ki
cel mesec brez pravičnega izgovora od nedelj¬
skih shodov izostanejo. Tudi taki

7. ki imajo navado kritikovati, precejati
in presojevati predpostavljene, družbene po¬
božnosti in običaje.

8. Tisti ki ne marajo več za opomino-
vanje predpostavljenih. — Marijin otrok, kate¬
rega so izključili iz društva, se sme zopet
povrniti k društvu, a le, če je navadno 6 me¬
sečno skušnjo prestal.

VIL poglavje.

Svet in nja pravila.

1. Svet društva Marijinih otrok obstoji,
kakor je bilo zgoraj omenjeno, iz prednice,
nje namestnice, predsednice, dveh prisednic
(assistentes) in svetovalk.

2. Svet ima splošno upravništvo društva
v rokah.

3. V posvetovanje predložene stvari se
morajo s popolnoma neomejeno prostostjo v
svetu pogovoriti, tako, da vsaka svetovalka
svoje misli priprosto in odkritosrčno izjaviti
zarnore. Stvar je pa določena še le, ako ima
večino glasov za-se; izvzeti so slučaji, pri
katerih je treba dve tretjini glasov.

— 19 —

2"

4. Svet se snide navadno vsak mesec,
pa tudi izvanredno, in sicer, kadar je treba se
posvetovati

a) o vsprejemu novih udov,

b) pripravljati se za volitve,

c) zarad drugih važnih in nepričakovanih
zadev.

Svet skliče prednica in določi čas za to.

5. Svet določi vsprejem prosečih in Ma¬
rijinih otrok; za prve je stvar že določena,
ako imajo večino glasov; za druge, če imajo dve
tretjini glasov. Ako se je glasovalo „za“ in
„proti“ v enakem številu, tedaj razsodi in določi
stvar prednica.

6. Svet imenuje družbenike za nižje službe,
ako se — kar pa ni neobhodno potrebno —
v društvu nahajajo. Te službe so: tajnica,
blagajničarica, zakristanka in nadzornica knjig.
Službo tajnice in blagajničarice sme le izmed
udov sveta ena prevzeti; službi zakristanke
in nadzornice knjig se smete tudi drugim
udom društva izročiti.

7. Svet določi kandidatinje, ki se imajo
za volitve predlagati, in sicer za vsako vo¬
litev dve.

8. Ako ob času volitev katera sveto¬
valka umrje, določi svet namestovalko do pri¬
hodnje volitve.

9. Svet ima pravico določiti, na kakošen
način se morajo posvariti družbeniki, ki so
se kaj zakrivili, in jim kazen ali pokoro
naložiti, n. p. da ne smejo za nekaj časa traka

— 20 -

in svetinje nositi ali da morajo vpričo vseh
udov za zamero prositi. Pa le prednica ali
predsednica imate pravico dotičnim udom take
pokore nakladati.

10. Svet sme tistim udom sveta, ki so
kak večji pregrešek storili, za nekaj časa to
službo odvzeti. — Da se pa predsednica od¬
stavi, je treba ne le da svet zoper njo gla¬
suje, ampak večina Marijinih otrok mora to
zahtevati. Ta sklep se stori po skrivnem gla¬
sovanju.

11. Vsak 6. mesec se mora svet preno¬
viti, t. j. izvoli se polovica novili udov, kakor
je v poglavju o volitvah omenjeno.

M

VIII. poglavje.

Pravila za službovanje v svetu.

Svetovalke ne smejo misliti, da je njih
služba v svetu kaka človeška čast, s katero
bi svoji nečimernosti stregle, ampak jo mo¬
rajo imeti kot od Boga podeljeno službo, ki
jim važne dolžnosti nalaga. Naj toraj gledajo
na to:

1. da se od svojili tovaršic v nobeni
reči ne razločujejo, kakor da so pravilnejše,
pobožnejše in srčneje častijo blaženo Devico;

2. da imajo v obilnejši meri tiste štiri
čednosti, ki so duh celega društva: čistost,
ponižnost, pokorščino in ljubezen;

- 21 —

3. da bogoljubno vplivajo na svoje to-
varšice, kolikor njih služba zahteva in po
nasvetu ali spoznanju prednice;

4. v svetu se svetovalke vprašajo, kakih
misli so glede predloženih stvari. Naj toraj
mirno in pred Bogom premislijo — in potem
še le odgovorijo s previdnostjo, priprostostjo
in odkritosrčnostjo, kar imajo odgovoriti;

5.ako imajo pa same kaj važnega predložiti,
naj poprej o tem govorijo s prednico, ki bo
presodila, je-li stvar pretresati treba v svetu
ali ne;

6. o tem, kar se je v svetu storilo ali
določilo, ne smejo nikoli govoriti ne ob času
svojega službovanja, ne pozneje; nasprotno
ravnanje povzročilo bi žalostne nasledke; ker
svetovalka, ki bi brezobzirno iz sveta govo¬
rila, storila bi s tem ne le greh, tudi bi za¬
služila kazen, iz sveta morala bi se odstraniti
in iz društva izključiti;

7. udje sveta se morajo med seboj spo¬
štovati in v blagor društva ene misli in enega
srca biti. Ta lep izgled bo vsem v spodbudo.
Od časa do časa se morajo pogovoriti, kaj
bi bilo še storiti v blagor društva, vendar
se morajo varovati, da se pri (nedeljskih)
shodih ne odstranijo od drugih svojih tovar-
šic, ker tako bi ne mogle dobrodelno vpli¬
vati na ude;

8.  proti tovaršicam morajo prijazne, dobro¬
hotne in polne krščanske ljubezni biti in s
krotkostjo njih nepopolnosti in pregreške pre-

- 22 —

našati, se varovati takih besedij, ki bi jih
utegnile žaliti; — vendar morajo tiste, ki se
slabo obnašajo, s pohlevnostjo, previdnostjo in
priprostostjo posvariti. Vedno morajo za dobra
dela pripravljene biti, n. p. da svojim tovaršicam
kje kako dobro službo preskrbijo, kjer lahko
svoje krščanske dolžnosti in dolžnosti društva
zvesto spolnujejo. Če se prigodi, da jih mora
več pri enem opravilu ali v enem prostoru
delati, jih je treba opozarjati, da se ne bodo
sramovale Boga iz strahu pred ljudmi in da
se bodo ogibale pregrešnega govorjenja, pre-
■ grešnega znanja, branja prepovedanih knjig,
sploh vsega, kar bi jim utegnilo napraviti
priložnost v greh. — Posebno ljubezen kazati
morajo do novih udov, ki so se še le društvu
pridružili, jih prijazno pozdraviti kot ude ene
družine in v nedeljskih shodih jih nikoli samih
puščati pri igrah; s sočutjem in ljubeznijo
naj poslušajo tiste, ki pripovedujejo, koliko
nasprotnosti, nadlog in trpljenja imajo pre¬
našati v spolnovanju svojih dolžnosti med
svetom, — z eno besedo, biti jim morajo
vidni angelji varihi in se srečne šteti, ako
jim s tem to dobroto storijo, da jim polajšajo
srce;

9. da svetovalke spolnujejo svoje krščanske
dolžnosti, dolžnosti Marijinih otrok, in kot
udje sveta, morajo rade in pobožno moliti in
si za temeljito pobožnost prizadevati, ter s
tako gorečnostjo svete zakramente prejemati,
da jim bodo tudi koristili.

— 23 —

§ 1. Vodja

društva mora biti duhoven, ki zastopa cerkev;
— in društvo, kot semenišče krščanskih čed¬
nosti v katoliški cerkvi je pod njegovim po¬
kroviteljstvom in nadzorstvom. Nja naloga je:

1. da, kolikor je mogoče, v mesečnih
govorih družbenikom štiri glavne čednosti na
srce polaga in jih za to vnema, da Marijo
posnemajo ne le v duhu, ampak tudi v dejanju;

2. da družbenikom priložnost da, da
redno sv. zakramente prejemajo;

3. da slovesno vsprejema Marijine otroke
v društvo;

4. da prednico s svojim nasvetom pod¬
pira. — Tako bo društvo obilni sad rodilo, ki
bo koristil družbenikom vzlasi v bodočnosti.

§ 2. Prednica

je, rekel bi, duša društva, ona ga naj toraj
s svojo gorečnostjo oživlja in naj skrbi, da
se v vseh družbenikih duh molitve in po¬
božnosti ohrani; na njej je ležeč ves vspeh
društva.

Zato naj 1. svoje skrbi in svoj čas, kolikor
jej druga opravila dopustijo, društvu daruje.
Ker je njena dolžnost društvo voditi, se mora
v izvanrednih slučajih z vodjo posvetovati,
in kadar je treba, naj se tudi s svetovalkami
posvetuje, da izve, kaj in kako je treba v
kaki zadevi ravnati.

- 24 -

2. Shode, posvetovanja in volitve vodi
prednica in naroča to, kar je v korist in blagor
društva.

3. Svetovalke jej morajo poročati vse, kar
se v društvu godi, bodisi glede duha, ki v
društvu veje, bodisi glede obnašanja posa¬
meznih udov.

§ 3. Prednice namestnica

mora pri shodih (zborih) in posvetovanjih
navzoča biti in nadomestuje prednico v vseh
zadevah. Z gorečnostjo pa s previdnostjo naj
skrbi vzlasti za red v društvu.

§ 4. Predsednica

se mora 1. z blago gorečnostjo truditi, da se
vredna skaže službe, katero je po volitvi do¬
bila; na njej se mora najbolj poznati, da je
pravi otrok Marije in živ vzgled svojim to-
varšicam.

2. Nje skrb mora obsegati vse ude
društva; ona mora gledati na vredno obna¬
šanje vseh.

3. Zaradi malih prestopkov, katere je na
tovaršicah zapazila, sme sama posvariti, in
tiste, ki brez izgovora iz zborov izostajajo,
sme opominjati; če je pa pregrešek velik, ga
mora prednici naznaniti.

4. Če je predsednica pooblaščena, sme pro¬
seče ali hrepeneče enkrat ali dvakrat v mesecu
sklicati, ter jim pravila in pobožnosti društva
razlagati in jim pred oči staviti vse dobrote

— 25 —

in milosti društva, vzlasti tiste čednosti na
srce polagati, ki so duh vsega društva.

5. Pri mesečnih shodih moli v imenu vseh
darovalno molitev, t. j. dejanje darovanja.

6. Ona podpiše zapisnik posvetovanja, ra¬
čune tajnice in vsa važna pisma društva.

7. Predsednice dolžnost je, da obiskuje
bolane družbenike ali proseče, in skrbi za to,
da jih tudi drugi obiskujejo. Ako se je njih bo¬
lezen shujšala, naznani to društvu in jih pri¬
poroči v molitev; tudi za to mora skrbeti, da
se o pravem času s svetimi zakramenti pre-
vidijo in če umrjejo, naj skrbi, da se vse
tako opravi, kakor je v poglavji ,.o ljubezni 11
rečeno.

S 5. Prisednice (assistentes).

1. Prisednice morate predsednico v njeni
službi podpirati. Njih gorečnost in skrb mo¬
rate obsegati celo društvo; naj toraj bodete
zveste v spolnovanju pravil in v pobožnosti
do brezmadežne Device tako, da na ta način
s svojim zgledom svetijo vsem udom.

2. Če tudi nimate pravice drugih svariti,
morate vendar predsednico opozarjati, ako
kake nerodnosti ali pregreške na drugih za¬
pazite.

3. Če se predsednica ne more zborov
udeleževati, prevzame njeno službo ta dan
prva prisednica, in če tudi te ni. jo mora
druga prisednica nadomestovati.

— 26 —

4. Veliko bo društvu koristilo, ako ste s
predsednico ene misli in enega srca. Skrb in
gorečnost naj tako razdelite, da se od časa
do časa s predsednico posvetujete, kako bi
se dalo v društvu gorečnost pospešiti in lep
red ohraniti.

S 6. Služba svetovalk.

1.  Svetovalke se udeležujejo vseh obravnav
sveta; morajo se pa ondi vesti tako, kakor
je v poglavji ,,o svetu“ rečeno bilo.

2. Njih dolžnost je, opazovati obnašanje
družbenikov, vzlasti tistih, kateri so jim za
opazovanje izročeni bili.

3. Posebno naj gledajo, da proseče ali
hrepeneče dobro spoznajo, da jih zamorejo v
svetu resnično označevati, predenj se med
Marijine otroke sprejmejo.

4. Pri zasedanju sveta naj poročajo,
katere lastnosti, čednosti ali pregreške so
na posameznih udih zapazile po zadnjem po¬
svetovanju.

§ 7. Služba tajnice.

1. Tajnico izvoli svet. Nje naloga je,
določila sveta v dotično knjigo zapisovati.

2. Vselej, predenj se prične posveto¬
vanje, prebere določila zadnje seje sveta,
in pri volitvah in vsprejemu novih udov pri¬
obči določila sveta drugim družbenikom.

3. Vzlasti naj skrbi, da bo v lepem redu
imela tisti zapisnik, v katerem so imena,

- 27 —

starost in dan vstopa Marijinih otrok za¬
znamovani; oskrbovati ima tudi še tablo, na
kateri so vsi družbeniki po redu svojega
vsprejema zapisani.

4. Če svet katerega Marijinega otroka iz
društva izključi, naj odstrani njegovo ime
iz table in ga naj izbriše iz zapisnika, —
vendar vzroka izključbe ne sme vpisati.

5. Pri nedeljskih shodih naj si zapomne
imena tistih, ki so izostali in naj poroča o
tem pri prihodnji seji sveta.

6. Pri izstopu iz službe naj izroči za¬
pisnike in imenike, vse v lepem redu, pred¬
sednici ter pouči naslednico, kako mora v svoji
novi službi prav ravnati.

7. Tajnica mora svojo službo z zvestobo
opravljati in pomisliti, da bi najmanjša za-
nikernost društvu lahko veliko škodovala.

S 8. Služba zakladničarice.

1. Tajnica in zakladničarica, ki ste uda
sveta, se izvolite od sveta.

2. Koj, ko zakladničarica službo na¬
stopi, mora svet imovino družbene blagajnice,
kakor tudi zapisnike za dohodke in stroške
pregledati in potrditi; to naj se zgodi dvakrat
v letu. — Zakladničarici naj se izroči zapisnik
vseh družbenih stvari in blaga, ki ga naj
skrbno varuje in naj vanj zapisuje vse na
novo pridobljene stvari; tiste pa, ki niso več
za rabo, naj izbriše.

— 28 —

3. Pri mesečnem zborovanju in ob glavnih
praznikih društva naj pobira, kar udje po¬
darijo; vsprejemati sme pa tudi druge po¬
sebne darove, ki se ji ponudijo, vendar jih
naj pokaže prednici ali predsednici. — Vse
dohodke in stroške naj natančno zapisuje.

4. Brez dovoljenja prednice ali predsed¬
nice ne sme stroškov delati, kajti za vsak
strošek mora svet svoje dovoljenje dati.

5. Zakladničarica mora skrbeti, da se
družbene maše opravijo in ona skrbi, da se
plačajo.

6. Kadar izstopi iz službe, mora vse, kar
je v svojem službovanju rabila, v lepem redu
predsednici izročiti.

S 9. Služba zakristanke.

1. Zakristanka ima v svoji službi po¬
gosto priložnost Marijo počastiti; naj toraj
z živo vero posluje in svojo službo visoko
ceni, ker je res visoka služba.

2. Naj ne pozabi, da sta od nje odvisna
red in tista lepa snaga, ki se za kapelo spo¬
dobite. Zato mora s tako gorečnostjo spolno-
vati svoje dolžnosti, da se jej že na obnašanju
pozna, kakošno spoštovanje in kolika pobož¬
nost se spodobite za ta sveti kraj. — Na
Bogu posvečenem kraju toraj ne sme govoriti,
marveč mora molče svoj posel opravljati.

3. Vse, kar se v družbeni kapeli potre¬
buje, je njeni skrbi izročeno; naj toraj pazi,
da se nič ne pokvari ali zgubi.

- 29 —

4. Ona sveče prižiga pred zborovanjem
in vpraša prednico ali predsednico, kako bo
treba altar kinčati za družbene praznike.

5. Ona mora hraniti in pripravljeno imeti
vse to, kar se potrebuje pri shodih, volitvah
in vsprejemu Marijinih otrok; ona pripravi
tudi listeke mesečnih Svetnikov (patronov),
ako je v društvu ta navada vpeljana.

6. Zakristanka mora imeti zapisnik, v
katerega zapisuje vse reči, ki so lastnina ka¬
pele, in poroča predsednici vse, kar misli, da
je za kapelo ali kinčanje altarja potrebno, da
se predsednica s prednico o tem pogovori.

7. Ako dobi kako darilo, ga mora prednici
izročiti.

£ 10. Oskrbništvo bukvarne.

1. Če ima društvo bukvarno, mora jo
bukvarničarica oskrbovati.

2. Prvo stran vsake knjige zaznamuje
z društvenim pečatom in zapiše vsako knjigo
v zapisnik bukvarne. — Ako se je kaka
knjiga kakemu Marijinemu otroku izposodila,
mora oskrbnica bukvarne ime otroka, knjigo
in dan posojila zaznamovati.

3. Bukvarničarica ne sme nobene knjige
brez vedenja in dovoljenja prednice v društvo
vpeljati.

4. Skrbeti pa mora, da bodo vse knjige
dobro ohranjene in v lepem redu. — Če je pa

- 30 —

kateri Marijin otrok kako knjigo poškodoval
ali zgubil, se sme po okoliščinah mala od¬
škodnina za to zahtevati.

IX. poglavje.

Shodi ali zborovanja društva.

Udje društva pridejo s trakom in s sve¬
tinjo na vratu k zborovanju in sedijo po tem
redu, kakor so bili vsprejeti, t. j. na prvem
mestu predsednica, za njo udje sveta in za
njimi vsi drugi Marijini otroci. Za Mari¬
jinimi otroci sedijo proseče, tudi po tej vrsti,
kakor so bili vsprejeti. Tujci ne smejo brez
dovoljenja k shodom.

I.  Navadni shodi.

1. Marijini otroci se snidejo vsak teden,
t. j. vsako nedeljo in praznik, k zboru ob do¬
ločenem času, in sicer v družbeni kapeli ali
v družbenem prostoru pod predsedništvom
prednice ali sestre namestnice.

2. Zborovanje se prične z molitvijo: „Veni
sancte Spiritus“ in s trikratnim: „0 Marija
brez madeža . . . .“

3. Temu sledi kratko duhovno branje, ki
se tudi lahko iz društvenih pravil bere.

4. Po dokončanem berilu priporoča ali
naroča prednica družbenikom to, kar se jej
za blagor društva koristno zdi.

— 31 —

5. Potem se skupno molijo dnevnice
brezmadežnega spočetja.

6. Opravijo se tudi predpisane molitve
za sv. cerkev, za papeža, za stariše, dobrot¬
nike, bolnike (stran 59—61).

7. Shod ali zborovanje se sklene s kako
Marijino pesmijo in z molitvijo: „Pod tvojo
pomoč . . .“ in drugimi molitvami (stran 58).

Mesečno zborovanje.

1. Mesečno zborovanje je slovesnejši od
navadnih shodov in ga vodi — ako mogoče
— vodja sam. Opravi se vse, kakor je bilo
zgoraj rečeno, in dostavijo se še naslednje
molitve (glej stran 62).

2. Vodja ima kratek govor o dolžnostih
ali čednostih Marijinih otrok.

3. Po dnevnicah moli predsednica v svojem
in v imenu vseh udov dejanje posvečenja, s
katerim so se Marijini otroci pri vsprejemu
Mariji posvetili. (Stran 62.)

4. Proti koncu se pobirajo mili darovi
za potrebščine društva; potem pa se zboro¬
vanje sklene z navadnimi molitvami in pesmijo.

II. Izvanredni shodi ali zborovanja.

1. Vsprejem v društvo.

Marijini otroci se vsprejemajo dvakrat
v letu: v praznik prečistega spočetja, ki je
glavni praznik društva ali v osmini tega
praznika; in proti koncu meseca maja. —

- 32 —

Drugekrati se ne vsprejemajo, razun iz važnih
vzrokov.

O tej priložnosti naj se vsi Marijini
otroci potrudijo, da sveto obhajilo prejmejo; ti,
ki imajo vsprejeti biti zato, da ta dan še
bolj posvetijo, odpustke dobijo, ki so za ta
dan določeni in si milost stanovitnosti iz¬
prosijo; drugi pa, ki so že udje, za to, da
zdatnejši za svoje Ijnove j tovaršice molijo in
se prenovijo v tisti gorečnosti, ki jih je na¬
vduševala na dan njih vstopa v društvo.

2. O volitvah.

Volitve so dvakrat vsako leto: v praznik
brezmadežnega spočetja in proti koncu me¬
seca maja. Pri teh volitvah se polovica novih
udov izvoli v svet in se izpraznjene službe
društva udom razdelijo. Predsednica sme dve
leti zaporedoma svojo službo imeti, hko je
voljena, — po dokončanem dveletnem službo¬
vanju pa mora izstopiti (iz službe) in jo sme
prevzeti še le, ko je preteklo 6 mesecev.

1. Pri volitvah nimajo svetovalke no¬
benega predstva, ampak sedijo med dru¬
gimi Marijinimi otroci po tem redu, kakor
so bile vsprejete v društvo.

2. V začetku se moli: „Veni s. Spiritus“
in se bere poglavje o lastnostih svetovalk.

3. Za vsako službo določi svet dve
kandidatinji. Prednica obe društvu predstavi,
da si eno izmed nju izvolijo. — Kandidatinje,

— 33 -

3

ki niso zadosti glasov dobile za više službe,
se predstavijo za nižje službe.

4. Najmlajša svetovalka pripravi nepo¬
pisanih listekov in jih razdeli med volilke;
na listek pa zapiše vsaka volilka ime tiste
kandidatinje, katero voliti hoče; vendar ne
sme nobeni drugi povedati, komu je svoj glas
dala. Potem vsaka svoj listek zvije in ga
položi v posodico, ki je pred prednico. So
vse volilke listeke v posodico zložile, jih
prednica potrese, posodico prevrne in listeke
prešteje, je-li se število listekov vjema s šte¬
vilom volilk. — Kandidatinji, ki ste predstav¬
ljeni, ne smete glasovati.

Zdaj prednica bere imena, ki so na
listekih zapisana, jih polaga na desno ali
levo, kakor ime kaže, za eno ali drugo kandi¬
datinjo. — Šteje imena, ki so na desni in
šteje tiste, ki so na levi; kandidatinja, ki ima
večino glasov, je izvoljena; spremeni koj svoje
mesto in se vsede na pristojni kraj med
svetovalke.

5. Ona, ki ni izvoljena, se predstavi kot
kandidatinja za naslednjo volitev.

6. Ako so glasovi na desni in levi v enakem
številu, povem volitev ni veljavna in se mora
ponoviti; ako pa imajo tudi pri drugi volitvi
kandidatinji enako število glasov, tedaj raz¬
sodi srečkanje:

Vsi listeki se denejo v posodico in se
potresejo. Najmlajša iz Marijinih otrok vzame

- 34 -

en listek iz posodice; kandidatinja, katere ime
je na tem listeku, je izvoljena.

7. Ko so volitve končane, se zapoje:
„Laudate Dominam omnes gentes . . .“ in se
opravi molitev: „0 Bog itd.“

8. Volilke ne smejo nič in nikoli govo¬
riti o volitvah — in nobena ne sme povedati,
kateri kandidatinji je svoj glas dala.

X. poglavje.

Družbeni prazniki.

December.

1. Glavni praznik društva je praznik
prečistega spočetja in mora Marijinim otrokom
posebno ljub biti, saj je nja skrivnost naj¬
lepša prednost blažene Device, kakor se je
sama izrazila proti pobožni Bernadetki, ki jo
je za ime vprašala: „Jaz sem brezmadežno
spočetje. 11

2 5. decembra,

Kristusovo rojstvo: Koliko veselje za Marijo,
ko je Sina Božjega s svojimi očmi gledala in
v svojih rokah držala, vedoč, da je ta Božji
Sin njen otrok! S koliko skrbjo je pazila na
ta svoj zaklad! Ni se bala težav dolgega
potovanja v Egipt, ne trpljenja v ptuji deželi,
ne pomanjkanja, ne revščine, da je le rešila
Jezusa Herodovega zalezovanja.

— 35 —

3*

Marijini otroci morajo te dni k jaslicam
priti, se svoji blaženi materi in sv. Jožefu
pridružiti, si čudovito ponižnost Božjega Sina
k srcu jemati in si od Božjega deteta poniž¬
nosti prositi.

2 7. december.

Sv. Janez evangelist, — ta Jezusov pre-
Ijubljeni učenec, ki ga je na križu Mariji za
sina izročil, je prvi Marijin otrok. Marijini
otroci naj ta dan prosijo za čisto ljubezen
do Jezusa in do bližnjega, in za pravo po¬
božnost do Marije.

Januar.

Sv. Genovefa — 3. januarja. — Ta svet¬
nica se je že v otroških letih Bogu posvetila.
— Marijini otroci naj se sv. Genovefi pripo¬
ročajo, da bodo po njeni priprošnji z goreč¬
nostjo in stanovitnostjo Bogu služili.

Marijina zaroka — 23. jan. — Presrčno
rada bila je Marija v Jeruzalemskem tempelnu,
vendar je zapustila ta sveti kraj in se ločila
od tamošnjih tovaršic, ko je spoznala, da jo
Bog kliče, da se bo s sv. Jožefom zaročila.
Ta dan morajo Marijini otroci svoji materi
čestitati za tako udanost v Božjo voljo in jo
prositi za milost, da bodo se ločili od svojega
dragega društva le, ako so spoznali, da jih
Bog kam drugam kliče.

Februar.

Svečnica. — Marijini otroci naj ta dan
prosijo za popolno pokorščino, da ubogajo tudi

— 36 —

takrat, kedar se jim kaj težavnega ali po-
nižavnega ukaže.

Marec.

Praznik sv. Jožefa — 19. marca. Marijini
otroci prosijo ta dan, naj bi jim bil sv. Jožef
varuh čistosti in jim sprosil ljubezen do
Marije.   _

Marijino oznanenje — 25. marca. — Mari¬
jini otroci prosijo ta dan za dar globoke po¬
nižnosti, da se nikoli ne povzdigujejo zarad
natornih ali čeznatornih telesnih ali dušnih
lastnosti.  _

Petek po tihi nedelji — praznik žalostne
Matere Božje. — Marijini otroci morajo ta dan
s svojo žalostno Materjo sočutje obuditi, jo
tolažiti in grehu večno sovraštvo napovedati;
naj prosijo tudi za duha pokore in srčnega
kesanja.

April.

Praznik Marije pomočnice. — Naj ne
pozabijo Marijini otroci, da v skušnjavah in
trpljenju Marijo s tem naslovom na pomoč
kličejo.

Maj.

Ta mesec je Mariji posvečen. — Marijini
otroci se morajo v tem času v duhu preno¬
viti, Marijo vsak dan počastiti, ji vsak dan
venec duhovnih cvetlic, t. j. molitev in zataje¬
vanja v dar prinesti.

— 37 -

Binkošti. — Ob teh praznikih prosijo Ma¬
rijini otroci za darove sv. Duha in sklenejo
vselej ubogati notranji Božji glas in navdih
Božje milosti.

Julij.

Marijino obiskovanje — 2. julija. — Mari¬
jini otroci morajo svojim tovaršicam v lep
izgled biti. Naj prosijo toraj ta dan za dar
pohlevnosti in krotkosti.

Praznik Marijinih čudežev — 9. julija.

Praznik karmelske Matere Božje — 16. ju¬
lija. — Marijini otroci si prosijo ta dan
stanovitnosti v Marijini službi.

Praznik sv. Vincencija Pavljanskega —
19. julija. Ta dan in v osmini prosijo Marijini
otroci za dejanstveno ljubezen do Marije.

Avgust.

Naša ljuba Gospa — Kraljica angelov
— 2. avgusta.

Marija s nežni ca — 5. avgusta.

Marijino vnebovzetje — 15. avgusta,
je največji praznik blažene Device, je praznik
njenega povišanja in kronanja v nebesih. Ta
dan prosijo Marijini otroci, naj jih Marija loči
od posvetnih stvari in jih napolni z hrepe¬
nenjem po nebesih.

Sv. Bernard— 20. avgusta.

— 38 —

Praznik Marijinega srca — v ne¬
deljo v osmini Marijinega vnebovzetja. Mari¬
jini otroci morajo ta dan svojo nebeško mater
presrčno pozdraviti, se ji za vse dobrote za¬
hvaliti, jo v ponižnosti za odpuščenje pro¬
siti, za vse grenkosti, katere so s svojimi
grehi, vzlasti z mlačnostjo, njenemu sv. srcu
napravili. — Navada je, da se v nekaterih
zavodih ta dan eni iz Marijinih otrok v Ma¬
rijino srce vpišejo. To je: Imena najpobož-
nejših otrok se na male listeke zapišejo, v
srebrno srce zaklenejo in Mariji na vrat obe¬
sijo. Otroke, katere ta sreča zadene, določi
svet z večino glasov.

September.

Marijino rojstvo — 8. sept. — Marijini
otroci sklenejo ta dan z novo gorečnostjo si
prizadevati za 4 družbene čednosti.

Marijino ime. —•• Marijini otroci prosijo
ta dan, da bi njih zadnji zdihljej bil Jezus
— Marija!

Marija 7 žalosti.

Naša ljuba Gospa — rešenje sužnjih
(24. septembra).

Oktober.

Eožnovenška nedelja. — Marijini
otroci se ta dan prenovijo v častenju blažene
Device in pričnejo z novo gorečnostjo moliti
sv. rožni venec. Naj danes sklenejo, da bodo
vsak dan saj en del sv. rožnega venca od¬
molili in se raztresenosti ogibali.

- 39 —

Praznik angelov varuhov — 2. ok¬
tobra.

Praznik Marijinega materinstva

— drugo nedeljo meseca oktobra.

Praznik Marijine čistosti — tretjo
nedeljo tega meseca.

Praznik Marijinega varstva —
četrto nedeljo.

November.

Praznik vseh Svetnikov. — Pozdravljamo
danes Marijo kot Kraljico vseh Svetnikov in
prosimo jo milosti, da s srčnostjo posnemamo
te nebeške prebivalce.

Vernih duš dan — 2. nov. — Te Kri¬
stusove neveste so dragi Marijini otroci. Za
nje moliti, jim bolečine polajšati, naj bo po¬
sebno veselje Marijinih otrok, vzlasti pa
treba ranjkih udov tega društva se vsaki dan
spominjati in jim z odpustki pomagati. Praznik
Marijinega darovanja (21. nov.). — Marijini
otroci naj si k srcu jemljejo, da mora njih
življenje podobno biti Marijinemu življenju,
ki se je že v otroških letih Bogu posvetila

— in naj svojo ljubo Mater prosijo, da spo¬
znajo, koliko je čas vreden.

Družbeni odpustki.

Da se odpustkov udeležiš, moraš

1. v stanu posvečujoče milosti Božje biti.

— 40 -

2.  vsa od papežev predpisana dobra dela
opraviti; taka dela so: spoved, — sv. obha¬
jilo, — obiskanje cerkve ali družbene kapele

— in molitev na papežev namen.

A. Popolne odpustke

zadobijo Marijini otroci 1. na dan slovesnega
vsprejema v društvo, ako so sv. zakramente
vredno prejeli;

2. ob smrtni uri;

3. v praznikih Kristusovega rojstva in
vnebohoda; Marijinega brezmadežnega spo¬
četja, oznanjenja, vnebovzetja in rojstva;

4. po vsakem slovesnem zboru, ako so
ta dan sv. zakramente vredno prejeli, družbeno
kapelo obiskali in na papežev namen molitve
opravili.^

5. Če se primeri, daje zborovanje večkrat
v tednu, zadobi se popolni odpustek le enkrat

— ta dan, katerega si udje sami določijo, če je
zborovanje popoludne, se zadobi odpustek ali
isti dan, ako so udje sv. zakramente prejeli,
ali pa drugi dan.

6. Odpustkov, ki so za zborovanje po¬
deljeni, se udje udeležijo 2 krat v letu, če tudi
niso obiskali družbene kapele, če le kako drugo
cerkev obiščejo, ondi od zadnje dolge spovedi vse
svoje spovedi ponovijo in sv. obhajilo prejmejo.

7. Ob praznikih prvega in drugega druž¬
benega varuha zadobijo udje popolne odpustke,
ako svojo kapelo obiščejo in ondi v papežev
namen molijo. — Teh dvojnih odpustkov se
lahko udeležijo tudi n e udje, če le kapelo

- 41 —

Marijinih otrok ali kako drugo cerkev obiščejo
in ondi v papežev namen molitve opravijo —
navadno 5 Očenašev ... 5 Češčena si . . .

8. Popolne odpustke zadobijo Marijini
otroci, kadar za 5 dni duhovne vaje opravijo.

0. Nepopolni odpustki:

7 let odpustka zadobijo Marijini otroci,
ako naslednja dobra dela opravijo:

1. če umrlega Marijinega otroka ali ka¬
kega drugega mrliča na pokopališče spremijo;

2. če ob zvonenju za umirajočega ali
umrlega molijo;

3. če so pričujoči pri kakem pobožnem
zboru, pri Božji službi, pri pridigi ali pri kakem
drugem duhovnem govoru;

4. če so pri sv. maši, ki se za umrlega
Marijinega otroka ali za kakega drugega
ranjkega bere;

5. če ob delavnikih sv. mašo slišijo;

6. če zvečer pred počitkom svojo vest
izprašajo;

7. če družbenike, uboge bolnike v bol¬
nišnici ali na njih domu obiščejo;

8. če jetnike obiščejo;

9. če med sovražniki spravo naredijo.

C. Odpustki rimskih postaj.

Marijini otroci zadobijo odpustke rimskih
postaj, ako v določenih dnevih družbeno

- 42 -

kapelo ali svojo domačo cerkev obiščejo in
ondi 7 Očenašev . . 7 Češčena si . . odmolijo.

Kateri so ti določeni dnevi — in kakošni
odpustki? Beri knjižico: ,.Beli škapulir** stran 9
— ali vodila za brate in sestre tretjega reda.

XI. poglavje.

O čednostih Marijinih otrok.

Do Marije v srcu nežna čutila gojiti,
jo z vsakdanjimi molitvami častiti, se Ma¬
rijinim društvom pridružiti, je prav in dobro
in nebeški Kraljici dopadljivo — ali pravo
častenje Marije to ni; glavno in najpotreb¬
nejše v Marijinem časten ju je, da posne¬
mamo njene čednosti. — Če hočemo mogočno
Marijino brambo zaslužiti, moramo Marijine
stopinje nasledovati. Pobožen otrok obrača
svoje oči vedno na svojo mater, da vidi
materni izgled in sliši materni nauk. — Ker
so udje društva Marijini otroci, in tudi
hočejo biti zvesti Marijini otroci, morajo Ma¬
rijino življenje vedno pred očmi imeti in po
njenem izgledu svoje življenje ravnati. — Ako
se pa le nekoliko potrudijo in se na to ,,Po¬
dobo pravice 1 * ozirajo, bodo na njej zapazili
čudoviti uzor vseh čednosti, ki jim zamore
biti vodilo v vseh okoliščinah njihovega živ¬
ljenja.

-r 43 -

Če so se drugi svetniki, kakor sveti
Ambrož pravi, odlikovali vsak le v eni
posebni čednosti — Marija se je odlikovala
v vseh, — to je značajno znamenje Marijine
svetosti.

Med temi čednostmi so nekatere, ki so
Marijinim otrokom posebno potrebne, in ako-
ravno bi morali Marijo v vseh posnemati,
vendar naj si prizadevajo saj, da si v ne¬
navadni meri tiste čednosti pridobijo, o ka¬
terih bo sedaj govorjenje; te so namreč duh
društva in nja podlaga; one so, rekel bi,
dušne moči~ društva Marijinih otrok. Te čed¬
nosti so: Čistost —• ponižnost — pokorščina
— krščanska ljubezen.

1. O čistosti.

Krščanska dekleta! če ste si Marijo iz¬
volile za mater, vaša glavna skrb mora biti,
da si varujete angelsko čistost. Brez te čed¬
nosti se Mariji ne morete dopasti, nobene ne
sprejme za otroka, ki je nečisti strasti udana.
Pa ne le na telesu, tudi na duši morate čiste
biti. — Telo je tempelj živega Boga — ma¬
ziljeno pri sv. krstu, pa še bolj posvečeno z
sv. obhajilom; zato ga morate ovarovat vsa¬
kega, tudi najmanjšega oskrunjenja; dušo pa,
kot svetišče tega tempeljna, je treba še z
večjo skrbjo varovati vsega, kar bi utegnilo
nje blišč in lepoto počrniti. Pazite toraj:

1. na svojo pamet, da si vse nevarne
misli iz glave izbijate. — 2. Pazite na svojo

— 44 -

domišljijo, da iz nje vse nedostojne podobe
spravite; pazite 3. na svoj spomin, da od¬
pravite vse, kar bi vas na ostudnost spo¬
minjalo. Pazite vzlasti 4. na svoje srce, da
ga ne bote navezale na posvetne stvari ali
da se ne bo v njem kako posvetno, meseno
nagnjenje vgnjezdilo.

Marijini otroci! ni še zadosti, da se le
tistih velikih pregreh varujete, ki angelsko
čistost smrtno ranijo; ta čednost nas angelom
podobne dela in zato jo morate tako ljubiti,
da se ogibate vsega, kar bi to lilijo utegnilo
le nekoliko potemniti. Bežite toraj, kakor pred
strupeno kačo, bežite od takih, ki bi vam ta
dragi biser, to čisto gledalo raniti hoteli.

Tovaršice nedolžnosti ste tihost in sra¬
mežljivost, ki ste po pravici kinč deviških
duš, o naj bi tudi Marijine otroke kinčali.
Deviška sramežljivost je kakor iz srca dvi¬
gajoč, prijeten duh, ki se v zraku razprostira
in okuženja varuje. Ta čednost ravna in vodi
obnašanje Marijinega otroka: hod, glas, vse
telesno gibanje in vedenje — vzlasti pa oči,
ki so po besedah sv. pisma tista nevarna
okna, skoz katera je tolikokrat že smrt v
dušo prišla. Marijin otrok za svojo obleko le
toliko poskrbi, kolikor priličnost in okoliščine
časa ali kraja zahtevajo. Na vsak način pa
se je varovati posvetne nečimernosti in še
bolj nesramnega govorjenja.

- 45 -

2. O ponižnosti.

Blažena Devica je bila polna milosti —
polna nebeških dobrot, povzdignjena k naj-
viši časti, ne le na zemlji, ampak tudi v ne¬
besih, — vendar je ostala najponižnejša med
vsemi stvarmi. — Po besedah sv. Bernarda
je bila ravno zato tako povišana, ker se je
med vsemi stvarmi najbolj ponižala. — Iz
tega pa sledi, da je ponižnost najpotrebnejša
čednost za Marijine otroke.

Ponižnost je sploh podlaga prave po¬
božnosti. S popolnostjo namreč je taka, kakor
z zgradbo poslopja, pravi sv. Gregorij. „Kdor
hoče visoko poslopje staviti, mora globoko
podlago napraviti. “

Marijini otroci! hočete Mariji podobni
biti? hočete v čednosti visoko zrasti? Morate
po Marijinem vzgledu se globoko ponižati.
Vaša dolžnost je:

1. da se odpoveste posvetni nečimernosti,
2. da mrtvite hrepenenje, videni biti, 3. da ne
hrepenite drugim se dopasti z nošo, s svojim
obnašanjem, z besedami ali z dejanjem; ampak
iz vsega vašega obnašanja se mora svitati
ljubezen do tihosti in samote. Vaše geslo
naj bo: „Bodi rada nepoznana in zaničevana."

Nikar toraj napihovati ali povzdigovati
se zarad telesnih ali dušnih vrlosti, s katerimi
vas je Bog obdaroval, ne se — z veseljem
pasti po teh rečeh; vedite, da so te prednosti
vam od Boga izročeni darovi, od katerih mo-

- 46 -

rate odgovor dajati; 4. varujte se tiste sebične
občutljivosti, ki ne more nobenega opomino-
vanja prenesti; pomislite, da je bolje na
zadnjem mestu biti, kakor gospodovati čez
druge. 5. Marijin otrok mirno in, rekel bi,
hladno sprejema poniževanja in svarjenja ter
se še veseli takih priložnosti.

Prava ponižnost stori, da Marijini otrok
zelo rad uboga svoje predpostavljene — ne
le više, ampak tudi tovaršice; sploh nas po¬
nižnost naklanja, da se odpovemo svoji raz¬
soji in svoji lastni volji tako, da rajši veljati
damo, kar drugi trdijo ali določijo. Teh pravil
naj se Marijini otroci držijo, tako jim bo po¬
nižnost tisti nebeški vir, iz katerega jim bodo
vedno milosti prihajale, kajti resnica je: „Bog
ponižnim svojo milost daje, — napuhnjenim
se zoperstavlja. 11

3. O pokorščini.

Tretja čednost, ki Marijine otroke kinčati
mora, je pokorščina. Popolni vzgled te čed¬
nosti je Marija. Že kot otrok se je v tempeljnu
Bogu posvetila in z drugimi otroci lepo Bogu
služila. In kdo bi dvomil, da ni bila vzgled
popolne pokorščine v tej pobožni družbi?

Po Marijinem vzgledu naj si tudi Mari¬
jini otroci prizadevajo, da si to lepo in tolikanj
zaslužljivo čednost v navadni meri prido¬
bijo. V ta namen morajo: 1. tako udanost
svojim starišem in predpostavljenim kazati,
da se pozna, da jih za prave Božje namest-

- 47 -

nike imajo; a ne le v tistih rečeh morajo
pokorni biti, ki so jim strogo zapovedane,
tudi ponuditi se morajo in s tem naznanjati,
da so pripravljeni še njih želje spolniti.

Marijini otroci morajo ubogati a) na
prvo besedo, b) morajo ubogati z veseljem
ter c) s srčnostjo in brez izgovarjanja storiti
vse, tudi to, kar se jim ne poljubi ali kar
jih ponižuje, d) le tega, s čem bi se Bog
žalil, ne smejo storiti, e) Starišem ali pred¬
postavljenim ne smejo nikoli nasprotovati ali
odgovarjati, v srcu godrnjati ali jih grdo
gledati, ne, njih občevanje s stariši in pred¬
postavljenimi mora biti polno spoštovanja
in časti.

2. Pokorščina Marijinih otrok obsega
vsa naročila, ki niso greh.

3. Pokorščina se tudi razodeva v zve¬
stobi, s katero Marijini otroci spolnujejo druž¬
bene statute in pobožnosti, — v pobožnosti,
ki jo kažejo do družbenega sveta, vzlasti do
predsednice. Saj je predsednica namestnica
blažene Device in zato jo ubogati morajo v
vseh rečeh, ki zadevajo društvo ali posa¬
mezne ude.

4. O ljubezni.

a) Četrta družbena čednost je medsebojna
ljubezen; ona je značajno znamenje nove za¬
veze in mora biti tudi značajno znamenje
Marijinih otrok, to je: iz njih ljubezni,

- 48 -

kratkosti in potrpežljivosti se mora spoznati,
da so Marijini otroci.

Vendar bi ta ljubezen ne bila popolna,
ako bi se varovali le surovih, zbodljivih be¬
sedij — nepotrpežljivosti — sovraštva — jeze

— zamrze; njih ljubezen mora dalje segati

— mora tako srčna biti, da vejo druga drugo
prehiteti z dobrotami, pomanjkljivosti svojih
tovaršic s pohlevnostjo prenašati, z veseljem
druga drugi postreči, z eno besedo: Marijini
otroci morajo vsem vse biti, — da vse Jezusu
in Mariji pridobijo.

Za tako ljubezen si je treba pa priza¬
devati, to je: Marijini otroci se morajo v njej
dejanstveno vaditi, jo v dejanju kazati:
Tako bo njih vzgledno življenje pravo apo-
stolstvo ne le za društvo, ampak tudi za
vnanje ljudi. — Nobena stvar ne razveseli
srca tako, kakor ljubezen in kratkost — in
nič ne mika tako k pobožnosti, kakor lju¬
bezen in kratkost.

Da bi prava krščanska ljubezen v dru¬
štvu vladala, se je treba varovati dveh na¬
sprotnih nevarnih napak; ki ste: zamrza in
postransko prijateljstvo.

1. Marijini otroci ne smejo nikoli v srcu
zamrze, grenkosti ali sovraštva gojiti, ampak
morajo po črki spolnovati zapoved sv. Duha:
,,Solnce naj ne zajde v vaši jezi.“ Ako se je pa
pripetilo, da je katera svojo tovaršico raz¬
žalila, če tudi nezadolženo, naj jo koj od¬
puščanja prosi in se z njo spravi — tudi v

— 49 -

4

tem slučaju, ako je razžaljena sama zakrivila
sovraštvo.

2. Druga napaka je linja, in to je: po¬
stransko prijateljstvo z osebami, ki niso iz
društva. Postransko prijateljstvo izhaja iz
sebičnosti in mesenega nagnjenja in je zato
nevarno, ker zadene čeznatorno ljubezen v
srcu in napravi zdražbo v društvu. Koj, ko
se je zapazilo, bo nastalo tudi govorjenje
o tem — ena bo trdila to, druga to; društvo
se bo v ločinke ali stranke razdelilo, ena bo
drugo opravljala — obrekovala — zasmeho¬
vala — tudi čez predpostavljene se bo na¬
sprotno govorilo in godrnjalo. To pa je zadosti,
da se korenina pobožnosti usuši. V Marijinem
otroku, ki svoje srce na nevarno prijateljstvo
naveže, se polagoma gorečnost ohladi — nad
molitvijo in pobožnostjo nima več okusa —
iz navade vse opravlja. Saj tudi ne more
drugače biti. Bog ne trpi, da bi naše srce
razdeljeno bilo — pobegnil je od take duše,
ki ga je zapustila in na drugo stvar svoje
srce pregrešno navezala. Takega nevarnega
prijateljstva se morajo Marijini otroci varovati.

’b) Dolžnosti medsebojne ljubezni.

Marijini otroci vedno potrebujejo čez-
natorne pomoči, ki jim iz medsebojne molitve
dohaja. Ker so vsi udje ene družine, jih že
ljubezen naklanjati mora, da se v posebnih
potrebah podpirati morajo. Naj se vsaka ima
za orodje Božje previdnosti, katerega se Bog

— 50 —

poslužuje, da njeni stiskani tovaršici iz rev¬
ščine pomaga. Medsebojna ljubezen obsega
toraj: 1. molitev, 2. dobra dela usmiljenja.

1. Molitve za žive.

Vsak ud ima dolžnost moliti vsak dan
za blagor društva — in še posebej za to, da
bi se gorečnost v spolnovanju statutov vne¬
mala in da bi pravi duh v društvu vladal.
V ta namen se vsako leto 1. opravi sv. maša
v osmini prečistega spočetja blažene Device.
2. Vsak ud mora, in sicer vsak mesec en¬
krat, sv. obhajilo v ta namen Bogu darovati,
kakor je bilo že omenjeno. 3. Marijini otroci
morajo posebno še za tiste moliti, ki dušno
ali telesno bolehajo. — Naj 4. ne pozabijo,
da je treba se spominjati v molitvi tudi tistih
udov, ki svoje dolžnosti kot Marijini otroci
ne spolnujejo več, ki svojo dušno izveličanje
zanemarjajo in ki so pozabili, da bi morali
z lepim izgledom drugim svetiti.

2. Molitve za ranjke.

Smrt medsebojne ljubezni ne sme raz¬
rušiti, marveč morajo udje za svoje umrle
tovaršice še z večjo gorečnostjo moliti. —
Ranjke za se nič več storiti ne morejo —
ne morejo si ne časa svojega pokorjenja pri¬
krajšati, ne svojega trpljenja polajšati, —
le proti svojim še živim tovaršicam svoje roke
povzdigujejo in z besedami pobožnega Joba
milo kličejo: „Usmilite se nas saj ve prija-

— 51 —

4*

teljice naše, kajti Gospodova roka nas je
zadela.•“ — Zato pa, če je kaka tovaršica
umrla, morajo Marijini otroci svoje prvo sv.
obhajilo za nje dušni pokoj darovati in ji
vse odpustke nakloniti, katere dobiti zamorejo.

Društvo naj skrbi, da se za ranjko prvi
prosti dan po smrti sv. maša bere, pri kateri
naj bi vsi udje navzoči bili. Po prazniku
vernih duš pa se naj za vse ranjke ude, ki
so preteklo leto umrli, sv. maša opravi. —
Pri vsakem shodu ali zboru se moli: „De pro-
fundis“ za ranjke ude; vsak mesec pa se sv.
obhajilo za nje Bogu daruje.

3. Dobra dela usmiljenja.

a) Marijini otroci si morajo v vseh dušnih
in telesnih potrebah drug drugemu po¬
magati; že krščanska ljubezen jih veže
k takim dobrim delom usmiljenja. Vzlasti
v dušnih zadevah morajo svojo gorečnost
razodevati s tem, da na pomoč pridejo
tovaršicam ne le z molitvijo in lepim
izgledom, ampak z modrim nasveto-
vanjem. Marijini otroci, ki imajo pravo
krščansko ljubezen, koj zapazijo dušno
trpljenje svojih tovaršic; tako dušno
trpljenje je: žalost brez vsega uzroka,
nezmagljiva pristuda ali prevelika po¬
bitost. — Take pobite in otožne je treba
s srčnimi besedami tolažiti, jim pogum
delati, da se grenkost v sladkost spre¬
meni, da se bolečine polajšajo in se ne-

— 52 -

varnost odstrani. Ako je pa skušnjava ne¬
varna postala, naj trpečo s prijaznimi
besedami pregovorijo, da bo svoj dušni
stan tistemu zdravniku zaupala, ki
jo ozdraviti zamore — modremu spo¬
vedniku.

b) Če je treba si pomagati v dušnih po¬
trebah, se ne smejo telesne pozabiti.
Lahko se prigodi, da katera v tako rev¬
ščino zabrede — posebno, če je dolgo
bolehala — da ji vsega primanjkuje, še
toliko si ne zasluži, da bi pošteno ži¬
veti zamogla. V takem položaju naj se
Marijin otrok spominja, da mu čistost
srca mora dražja in ljubša biti, kakor
denar in da je bolje revščino trpeti,
kakor ta dragi zaklad zgubiti. — Zdaj
se mora pokazati, kolika dobrota mu
je društvo. Naj toraj nikar ne pozabi,
da je Marijin otrok in ud tiste dru¬
žine, katera s krščansko ljubeznijo nanj
gleda in zanj skrbeti hoče. Vsaka to-
varšica mu bo rada pristopila in mu iz
revščine pomagala. In če je katero bo¬
lezen potrla, bodo vse srčno sočutje z
njo imele, jo obiskovale, jo tolažile, še
celo stroške poravnale, ki jih je morala
v bolezni napraviti. — Prav pametno in
dobro je toraj, ako se za take nepre-
videne slučaje v društvu blagajnica
ustanovi, v katero se prostovoljni mili
darovi vlagajo. Skrb za blagajnico pre-

— 53 -

vzame zakladničarica, katera tudi druge
denarje sprejema, ki se ji podarijo.

c) Če se medsebojna krščanska ljubezen
najbolj pokaže ob času bolezni in skušnje,
mora še bolj zaplamteti, ko se bližajo
zadnji trenotki življenja. — Ako se je
za bolno tovaršico približala smrt, jo
morajo druge še bolj pogostoma ob¬
iskovati. Ena naj jo opozori nevarnosti,
ki se je za njo zdaj približala — ter jo
opomni, da poravna svoj dušni stan in
prejme sv. popotnico. Lepo je, ako je
več tovaršic pričujočih, kadar ima bol¬
nica sv. zakramente za umirajoče prejeti,
— in ako mogoče, naj pri umirajoči
ostanejo tudi v zadnjih trenutkih, da z
njo obudijo vero, upanje in ljubezen, in
ji s tem pomagajo premagati napade
hudobnega duha — umrli pa naj po¬
božno oči zatisnejo.

d) Pa tudi truplo pokojne naj bo ljubezni
in skrbi Marijinih otrok priporočeno. - -
Če mogoče, naj jo 1  oblečejo v njeno belo
obleko in tako na mrtvaški oder polo¬
žijo; okoli vratu pa naj denejo svetinjo
na sinjastem traku, kot njeno častno zna¬
menje. Če ranjka nima sorodnikov, naj
njene tovaršice za to skrbijo, da se bo
še pred pogrebom za njo sv. maša opra¬
vila. — K pogrebu naj vsi Marijini otroci
pridejo in ranjko na pokopališče spre¬
mijo; ne sme se pozabiti, da se pred

— 54 —

sprevodom svetinja na sinjastem trakn čez
rakev obesi. To je zadnje delo ljubezni,
ki so ga za ranjko opravili. Ne bo sedaj
nič več treba za njo storiti? Še; če je
izginila izpred oči, ne sme izginiti iz
spomina. — Marijini otroci se morajo
svoje ranjke tovaršice v molitvah spo¬
minjati in vse opraviti, kar je zgoraj
(štev. 2., molitve za ranjke) rečeno bilo.

e) Apostolstvo Marijinih otrok. — Prva skrb
Marijinih otrok je, da svojo dušo izve-
ličajo; pa še drugo nalogo imajo, da
smejo in tudi morajo blagostno in ko¬
ristno na druge vplivati. Božja ljubezen,
ki njih srca napolnuje, ne more ne¬
delavna biti, ampak vzbuja, mika in
nagiba k dobremu; podobna je svetlemu,
gorečemu plamenu, katerega žarki duše
drugih presunjajo, da bi svetlobo širili
in ogreli. O kako lahko je na ta način
širiti Božje kraljestvo!

S svojim čednostnim življenjem: 1. Ma¬
rijin otrok v prvi vrsti diči in osrečuje svoje
domače; nja pohlevnost ima nepremagljivo
moč — še surovost se ji ne upa zoperstav¬
ljati. — ljubeznivost in prisrčno občevanje
zanima vse zmaga srca vseh. — Moč iz-
glednega življenja podpira besedo, — beseda
prežene predsodke, ozdravi ranjena srca raz¬
prtih — in jih tako polagoma pripelje na pot
Božjih in cerkvenih zapovedi.

— 55 —

2. Ravno tako tudi v društvu s svojim
apostolstvom Marijini otroci vplivajo na tiste,
ki v gorečnosti omahujejo. Vnemajo jih k
pravilnosti in pobožnosti bolj z lepim iz-
gledom, kakor z besedo; in s tem oživljajo
in utrjujejo v družini prečiste Device duha
tiste pobožnosti, ki je čast in veljava društva.

3. So druga dekleta, ki niso v društvu,
bodisi, da ne poznajo njegovih koristi, bodisi,
da nimajo toliko moči, da bi življenje tako
uravnale, da bi vredne bile se Marijinim
otrokom pridružiti. O koliko dobrega bi go¬
reči Marijini otroci pri takih dekletih lahko
storili! S svojo pohlevnostjo, ki več zamore,
kakor beseda, jih učijo pobožnost spoznati
in ljubiti in da sta sreča in mir le v pravi
pobožnosti najti. Gotovo odkritosrčna in lju¬
bezniva prijaznost mika k pobožnosti, ker
jo kaže v lepi, prijazni podobi.

To je apostolstvo Marijinih otrok, to je
namen in naloga društva, da na druge vpli¬
vajo in sebe izveličajo.

Težko in redko kedaj se zgubljena duša
z besedo pridobi, ložje z močjo molitve,
s požrtvovalnostjo in s čednostnim, izglednim
življenjem.

— 56 —

Molitve.

1. Molitev pri tedenskih shodih in zborih.

Zbor se prične z molitvijo:

Veni, Sancte Spiritus,
reple tuorum corda fidelium
et tui amoris in eis ignem
accende.

Emitte Spiritum tuum,
et creabuntur.

9. Et renovabis faciem
terrae.

Orernus.

Deus, qui corda fidelium
Sancti Spiritus illustratione
docuisti: da nobis in eodem
Špiritu recta sapere et de
ejus semper consolatione
gaudere. Per Christum Do¬
minam nostrum.

1,1.. Amen.

Pridi sv. Duh, napolni
srca svojih vernih in užgi
v njih ogenj svoje ljubezni.

V. Izpošlji svojega Duha
in vse bo prenovljeno.

B. In obnovil boš obraz
zemlje.

Molimo.

O Bog, kateri si vernih
srca z razsvetljenjem sv.
Duha učil, daj nam v ravno
tistem Duhu spoznati, kar
je prav in njegovo ovese-
Ijenje vedno uživati. Po
Kristusu Gospodu našem.

B ;  Amen.

Češčena Marija . . .

— 57 —

Potem se moli trikrat:

O Marija, brez madeža spočeta! prosi za
nas, ki k tebi pribežimo.

1. Skupno duhovno branje.

2. Prednica ali prednice namestnica na¬
roča ali priporoča udom, kar spozna, da je
društvu koristno ali potrebno.

Zbor se sklene z naslednjimi molitvami:

Sub tuum praesidium
confugimus, sancta Dei Ge-
nitri x! nostras deprecatio-
nes ne despicias in ne-
cessitatibus nostris, sed a
periculis cunctis libera nos
semper, Virgo gloriosa et
benedicta, Domina nostra,
mediatrix nostra, advocata
nostra: tuo filio nos re-
concilia, tuo filio nos com-
menda, tuo filio nos reprae-
senta.

V. Dignare me laudare
te, Virgo sacrata.

R. Da mihi virtutem
contra hostes tuos.

V. Memento Congrega-
tonis tuae.

11. Quam possedisti ab
initio.

V. Oremus pro benefacto-
ribus nostris.

Ti. Retribuere dignare,
Domine, omnibus nobis
bona facientibus propter
nomen tuum vitam aeter-
nam.

Pod tvojo pomoč pribe¬
žimo, o sveta božja porod¬
nica! Ne zavrzi naših
prošenj v naših potrebah,
temne reči nas vselej vseh
nevarnosti, o častitljiva in
blažena Devica, naša gospa,
naša srednica, naša besed¬
nica, naša pomočnica. S svo¬
jim Sinom nas spravi, svo¬
jemu Simi nas priporoči, svo¬
jemu Sinu nas izroči.

V. Hvalimo te, Devica
presveta.

R. Daj nam moč zoper
sovražnike tvoje.

V. Spominjaj se tega
društva.

R. Ki je tvoje od začetka.

V. Molimo za svoje do¬
brotnike.

R. Povrni Gospod, milost¬
ljivo zavoljo svojega imena
večno življenje vsem, ka¬
teri nam kaj dobrega store.

58 —

~fr. Pro sororibus nostris
absentibus.

B. Salvas fas ancillas
tuas, Deus meus, sperantes
in te.

Oremus.

Defende guaesumus, Do¬
mine, beata Maria semper
Virgine intercedente, istam
ab omni adversitate fami-
liam, et toto corde tibi
prostratam ab hostium pro-
pitius tuere olementer in-
sidiis. Per Christum Domi-
num nostrum.

B. Amen.

V. Za svoje sestre, ka¬
terih ni tukaj.

11. Pomagaj svojim slu¬
žabnicam, ki v te zaupajo,
moj Bog.

Molimo.

Prosimo te, o Gospod,
obvaruj to svojo družino
po prošnji svoje deviške
Matere Marije, vsake zoper-
nosti, in brani jo, ki se iz
vsega srca pod teboj po¬
nižuje, po tvoji dobrotlji¬
vosti vsega sovražnega za¬
lezovanja. Po Kristusu Go¬
spodu našem. 9. Amen.

O Marija, brez madeža spočeta ... (3 krat).

Ako je društvu kaka bolna tovaršica naznanjena, se
skupno moli:

Pater noster . . .

Ave Maria . . .

Hi.  Domine, ecce quam
amas, infirmatur.

9- Vadam et exeitabo
eam.

Oremus.

Omnipotens aeterneDeus,
salus aeterna credentium,
exaudi nos pro infirma fa-
mula tua N., pro qua mi-
sericordiae tuae imploramus
auxilium, ut reddita šibi
sanitate, gratiarum tibi in
Ecclesia tua referat actiones.
Per Christum etc. II. Amen.

Oče naš . . .

Oeščena Marija . . .

V. Gospod, glej, tista, ka¬
tero ljubiš, je bolna.

9- Prišel bom in jo
ozdravil.

Molimo.

Vsemogočni, večni Bog,
večno zdravje vseh vernih,
usliši nas, ki za tvojo
bolno služabnico pomoč tvo¬
jega usmiljenja kličemo,
da Ti bo po zadobljenem
zdravju v tvoji sv. cerkvi
hvalo dajala, po Kristusu
Gospodu našem. B:. Amen.

59 —

Ako se je društvu sporočilo, da kaka tovaršica umira,
se za njo skupno moli:

Respice propitius Domine,
famulam tuarn N. in inflr-
mitate corporis laborantem,
et animam refove, quam
creasti, ut in hora exitus
sui absque peocati macula
tibi Creatori suo per manus
sanctorum Angelorum re-
praesentari mereatur. Per
Christuin etc.

Amen.

O Gospod, ozri se milost¬
ljivo na svojo služabnico,
ki je od slabosti svojega
telesa potrta in okrepčaj
njeno dušo, katero si stvaril,
da bo ob uri svoje smrti
tebi — svojemu Stvarniku,
po rokah svetih angelov
brez madežev greha vredna
predstavljena biti. Po Kri¬
stusu Gospodu našem.

B. Amen.

Ce se je kdo družbeni molitvi priporočil, se moli:

Oče naš ... Češčena ... in trikrat: „0
Marija . . .“

Predenj se zbor sklene, se skupno moli za vse umrle ude
. in za verne duše v vicah:

De profundis clamavi ad
te, Domine: Domine, exaudi
vocem meam.

Fiant aures tuae inten-
dentes: in vocem depre-
cationis meae.

Si inicjuitates observa-
veris, Domine: Domine,
quis sustinebit?

Quia apud te propitiatio
est: et propter legem tuam
sustinui te, Domine.

Sustinuit anima mea in
verbo ejus: speravit anima
mea Domino.

A custodia matutina usque
ad noctem: speret Israel in
Domino.

Iz globočine vpijem k
tebi, o Gospod * Gospod,
usliši moj glas!

Naj poslušajo tvoja ušesa*
Glas moje prošnje:

Gospod, če boš na grehe
gledal * o Gospod! kdo bo
obstal?

Toda pri tebi je odpu-
ščenje * in zavoljo tvoje
postave čakam na tebe, o
Gospod.

Moja duša se zanaša na
njegovo besedo* moja duša
v Gospoda zaupa.

Od jutranjega čuvanja
do noči* naj Izrael v Go¬
spoda zaupa!

— 60 —

Quia apud Dominam mi-
sericordia: et copiosa apud
eum redemptio.

Et ipse redimet Israel:
ex omnibus iniquitatibus
ejus.

V. Requiem aeternam dona
eis, Domine.

K. Et lux perpetua lu-
ceat eis.

V. Requiescant in pace.

B. Amen.

Oremus.

Deus, veniae largitor et
humanae salutis amator,
quaesumus clementiam
tuam, ut nostrae Congre-
gationis fratres, propinquos
et benefactores, qui ex hoc
saeculo transierunt , beata
Maria semper Virgine in-
tercedente cum omnibus
Sanctis tuis ad perpetuae
beatitudinis consortium per-
venire concedas. Per Chri-
stum Dominam nostrum.
Amen.

Ker pri Gospodu je usmi¬
ljenje* in pri njem je obilno
odrešenje.

In bo Izrael rešil* vseh
njegovih hudobij.

Gospod, daj jim večni
mir.

R. In večna luč naj jim
sveti.

V. Naj v miru počivajo.
R. Amen.

Molimo.

O Bog, ki odpuščenje
deliš in od ljudi zveličanje
hočeš, prosimo tvojo dobrot¬
ljivost, pripelji ude našega
društva, naše sorodnike in
dobrotnike, ki so se od
tega sveta ločili, po prošnji
blažene, vselej Device Ma¬
rije in vseh Svetnikov k
uživanju večnega veselja.
Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

V zborih, ki se obhajajo po smrti kakega uda, se moli:
,,De profundis'‘ in: „0 Bog, ki odpuščenje deliš . . .“
in se pristavi še:

Oremus.

Inclina, Domine, aurein
tuam ad preces nostras,
quibus misericordiam tuam
suppliciter deprecamur: ut
animam famulae tuae N.,
quam de hoc saeculo mi-

Molimo.

O Gospod, poslušaj mi¬
lostljivo naše prošnje, s
katerim tvoje usmiljenje
ponižno kličemo, da dušo
tvoje služabnice N., katero
si iz tega sveta poklical,

— 61 —

grare jussisti, in pacis ao
lucis regione constituas et
Sanctorum tuorum jubeas
esse consortem. Per Chri-
stum etc.

II. Molitve pri

Veni s. Spiritus . . .

Ave Maria . . .

v kraj miru in luči pri¬
pelješ in jo deležno storiš
veličastva tvojih svetnikov.
Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

mesečnih zborih:

Pridi sv. Duh (str. 57.).

| Češčena Marija . . .

O Marija, brez madeža spočeta ... (3 krat).

Oremus.

Omnipotens, clementis-
sime Deus, qui hodierna
die tuam Aggregationem
Immaculatae Virginis Ma-
riae ad gloriflcandum nomen
sanctum adunare fecisti:
te supplices deprecamur,
ut intercedente eadem bea-
tissima Virgine cum omni¬
bus Sanctis tuis, infundas
Spiritum tuum, qui nos in
observantia mandatorum
nostrae Aggregationis con-
flnnet, a mundi vanitatibus
nos semper custodiat, et
gratiae suae munere in
portuin salutis inducat. Per
Ghristum Dominum no-
strum.

Molimo.

Vsemogočni, najdobrot-
Ijiviši Bog, ki si današnji
dan društvo blažene Device
Marije zjedinil v čast tvo¬
jega svetega imena: po¬
nižno te prosimo, izlij po
prošnji blažene Device in
vseh tvojih svetnikov, svo¬
jega Duha v naša srca, ki
nas bo v spolnovanju pravil
našega društva krepčal,
posvetnih nečimernosti va¬
roval in nas s pomočjo
svoje milosti v zavetišče
večnega zveličanje pripeljal.
Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

4.) Potem se zapoje. — 5.) Govor ali konferenca;
po govoru moli predsednica ponorljenje posvečenja, s
katerim so se udje Mariji posvetili:

O brezmadežna Devica Marija, naša
mogočna priprošnjica in ljubezniva Mati, ve¬
selimo se svoje velike sreče, da smo tvoji

— 62 —

izvoljeni otroci in da smemo pod tvojo hrambo
biti. — Zato pa radi pridemo vsak mesec k
tebi, da ponovimo posvečenje, s katerim smo
se tvoji službi posvetili na dan, ko smo bili
vsprejeti v tvojo preljubljeno družino. Sprejmi,
o Marija, vnovič to naše darovanje. — Tebi
darujemo vse svoje misli in nagnjenja, vso
svojo ljubezen in svoje življenje. — Ozri se
na nas, ki pred teboj klečimo; vnovič se ti
zahvaljujemo za to posebno milost, da si nas
sprejela v število svojih otrok in za vse do¬
brote, katere si podelila posameznim udom
in vsemu društvu v preteklem mesecu. — O
usmiljena Mati, dopolni delo, ki si ga pričela
in sprosi nam od Jezusa, svojega Sina, milost,
da se tolike ljubezni in tolikih dobrot vredne
skažemo.

Oh, odpusti nam brezštevilne pregreške
in zanikernosti, s katerim smo te žalili in
ne odreči nam nevrednim svojega maternega
blagoslova. — Kako bi vendar zamogla za¬
ničevati naše darilo in prošnje? Res, da
smo nehvaležni otroci, ali pa kedaj zavrže
mati svojega otroka, ki s skesanim srcem v
njeno materno naročje pribeži?

Če tudi nismo vredni tvojih milosti, po¬
misli vendar, o sladka Devica Marija, da si
najdobrotljiviša Devica, pribežališče grešnikov,
mati usmiljenja in tudi naša sladka Mati!

Glej, v tem trenutku klečimo pred teboj,
mi, tvoj delež in tvoja lastnina, da tvojemu
srcu silo delamo.

— 63 —

O Marija, najčistejša med devicami, usliši
svoje otroke sedaj in vselej. Iz visokosti svo¬
jega trona ljubeznivo čuj nad nami, in varuj
nas naših sovražnikov. — V tvoje brezma¬
dežno srce položimo svoje veselje in trpljenje,
svoje upanje in svoj strah; bodi ti naše
veselje v žalosti, naš mir v vojskovanju,
naša moč v boju, naš svet v ravnanju, naše
pribežališče v vseh naših potrebah; o bodi
vselej in v vsem naša Mati! in ne zapusti
nas ob uri naše smrti, da bomo kedaj s tvojim
srcem zjedinjeni se večno veselili potem, ko
smo ti tukaj na zemlji zvesto služili in te po¬
božno častili.

O Marija, brezmadeža ... (3 krat).

Zbor se sklene z naslednjimi molitvami:

Pod tvojo pomoč ... "fr. Hvalimo te . . .
Spominjaj se tega društva ... Molimo
za svoje dobrotnike ... 'S 7 . Za svoje sestre . . .
Molimo: Prosimo te, o Gdspod (glej str. 58 in 59).

III. Molitve in običaji pri slovesnem vsprejemu v
društvo.

A a;)prej

Hymnus:

Ave, maris stella,
Dei Mater alma,
Atque semper Virgo,
Felix coeli porta.

Sumens illud Ave

Gabrielis ore,
Funda nos in pace,
Mutans Hevae nomen.

se poje:

Himna:

Zdrava morska zvezda
Božja mati sveta
Ino zmiraj deva
Blaga rajska vrata.

Si pozdrav sprejela

Iz ust Gabrijela
Mir nam daj, in Eve
Nam ime spremeni.

— 64 —

Solve vincla reis,

Profer lumen oaecis,
Mala nostra pelle,
Bona cuncta posce.

Monstra te esse Matrem,
Sumat per te preces,
Qui pro nobis natus
Tulit esse tuus.

Virgo singularis,
Inter omnes mitis,
Nos culpis solutos,
Mites fac et castos.

Vitam praesta puram,
Iter para tutum,
Ut videntes Jesum,
Semper collaetemur.

Sit laus Deo Patri,

Summo Christo decus,
Spiritui sancto,
Tribus honor unus.

Amen.

V.  Ora pro nobis, sancta
Dei Genitrix.

I;t. Ut digni efflciamur
promissionibus Christi.

Oremus.

Concede nos famulos
tuos, guaesumus, Domine
Deus, perpetua mentis et
corporis sanitate gaudere,
et gloriosa beatae Mariae
semper Virginia interces-
sione, a praesenti liberari
tristitia et aeterna perfrui j
laetitia. Per Christum etc. I

Grešnim vzem’ okove

Slepim daj svitlobe
Slabega nas reši
Dobro vse nam sprosi.

Mater nam se skaži
Prošnje naj usliši
Ki za nas včlovečen
Tvoj je hotel biti.

Deva ti prečudna

Deva preponižna

Štor’ nas greha proste
Čiste in ponižne.

Daj življenje čisto
Pot pripravi varno
Da na veke vidhno
Jezusa veseli.

Slava bod’ Očetu

Slava bodi Sinu

Z Duhom trikrat svetim
Slava trem enaka.

Amen.

Prosi za nas sveta
Božja porodnica!

B. Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim slu¬
žabnikom, prosimo, Gospod
Bog! da vedno zdravje na
duši in telesu uživamo, in
da bomo po častitih proš¬
njah svete Marije, vselej
Device, sedanje žalosti re¬
šeni in večnega veselja de¬
ležni. Po Kristusu . . .

- 65

5

Govor ali konferenca.

Potem otrok, ki se ima vsprejeti v društvo, z go¬
rečo svečo v roki poklekne pred oltar in odgovarja
glasno in razločno na vprašanja, ki jih vodja stavi.
(Ako je več otrok, se vprašanja stavijo v množini.)

Vodja vpraša: Otroci moji! iz kakoš-
nega namena pridete danes k altarju brez¬
madežne Device Marije?

Otroci: Častiti, duhovni oče, iz vsega
srca hrepenimo, da nas sprejmete v društvo
Marijinih otrok.

Vodja: Mi tudi obljubite — postave
Marijinih otrok spolnovati in vse pobožnosti
društva opravljati?

Otroci: Obljubimo, častiti duhovni oče,
z Božjo milostjo in po priprošnji nebeške Ma¬
tere Marije vse spolnovati in zvesti ostati
do smrti.

Vodja: Obljubite tudi, si za tiste čed¬
nosti prizadevati, katere Marijine otroke po¬
sebno kinčati morajo: čistost, ponižnost, po¬
korščino in ljubezen?

Otroci: Obljubimo, častiti duhovni oče,
da si bomo posebno za te čednosti prizade¬
vali in po izgledu svoje svete in brezmadežne
matere v dejanju izvrševali.

Vodja: Glede vašega presrčnega hre¬
penenja in poštenega namena, katerega na¬
znanjate, vas z veseljem sprejmemo v društvo
Marijinih otrok, in da bo svetejši in sloves¬
nejši vaš trdni sklep, molite zdaj vpričo svojih

— 66 -

tovaršic posvečenja, s katerim se bote brez¬
madežni Devici Mariji posvetile.

Otroci molijo glasno:

O Marija, brez madeža spočeta, tebe si
izvolim jaz N. N. za svojo priprošnjico, Gospo
in Mater, bodi moje varstvo in moja hramba.
— Pred tvojimi nogami klečim in sklenem:
iz vseli moči si prizadevati, da bom tvojo čast
in častenje pospeševala. —- Slovesno obljubim,
da hočem od zdaj vsa tvoja biti, tebe nasle-
dovati in tvoje čednosti posnemati, vzlasti
tvojo angelsko čistost, tvojo globoko ponižnost,
tvojo sveto pokorščino in tvojo nepridobljivo
ljubezen. — Te dolžnosti danes pred tvojim
altarjem prevzamem vpričo vse nebeške družine.
Sprosi mi, o ljubezniva Mati, milost, da jih
vse svoje življenje zvesto spolnujem, da bom
tako vredna tvoj otrok biti.

S'

Benedictio numismatis:

Adjutorium nostrum in nomine Domini.

B. Qui fecit coelum et terram.

Domine exaudi orationem meam.

B. Et clamor meus ad te veniat.
Dominus vobiscum.

B. Et cum špiritu tuo.

Oremus.

Deus, qui beatam Mariam semper Vir-
ginem ab aeterno elegisti, ipsamque ab omni

- 67 —

5*

peccati labe praeservasti. de qua nasceretur
Unigenitus Filius tuus, Salvator mundi: bene-
7 dicere et sancti f ficare dignare hanc ejus
imaginem (vel bas ejus imagines), ut haec
famula tua (vel hae famulae tuae), quae illam
(vel illas) devote ac reverenter in signum
filialis erga Matrem affectus gestaverit (vel
gestaverint); ejus aspectu excitata (vel ex-
citatae), Immaculatam beatae Virginis Con-
ceptionem congrua pietate veneretur (vel ve-
nerentur), ejusque potentissimam apud te
intercessionem impetretur (vel impetrentur).
Per eumdem Christum.

Aspergit aqua benedicta chordam et nuinisma — et ini-
ponens singulis super humeros dicit:

Marijin otrok! sprejmi ta trak in to
svetinjo kot častno obleko brezmadežne, de¬
viške Matere in kot zunanje znamenje tvojega
posvečenja. Ne pozabi, da se moraš z nedolž¬
nostjo in pobožnostjo take Matere vrednega
skazati.

Porrigens singulis libram sodalitatis dicit:

Vzemi te bukve pravil in družbenih po¬
božnosti — glej, da jih zvesto spolnuješ.

Vertens se ad sodcdes dicit:

Ego auctoritate, qua fungor, et mihi a
sancta Sede concessa, admitto te in Aggre-
gationem Immaculatae Conceptionis beatae
Mariae Virginis et te facio participem omnium
bonorum spiritualnim ejusdem Societatis. In

— 68 —

nomine Patris f et Filii f et Spiritus f Sancti.
Amen.

Suscipiat te Christus in numerum Con-
sociarum nostrarum et suarum famularum,
et concedat tibi tempus bene vivendi, donum
bene agendi, constantiam bene perseverandi,
et ad aeternae vitae liaereditatem feliciter
perveniendi. Et sicut nos hodie fraterna cha-
ritas spiritualiter jungit in tenis, ita divina
pietas, quae dilectionis est auctrix et amatrix,
nos cum fidelibus suis conjungere dignetur
in coelis. Per eumdem Christum Dominum
nostrum etc. Amen.

, Ecce, quam bornim et quam jucundum.

R. Habitare fratres in unum.

\\ Confirma lioc, Deus, quod operatus
es in nobis.

R. A templo sancto tuo, quod est in
Jerusalem.

V. Salvam tac ancillam tuam.

R. Deus meus, sperantem in te.

V. Mitte ei auxilium de sancto.

R. Et de Sion tuere eam.

V. Ora pro nobis, sancta Dei Genitrix.

R. Ut digni efficiamur promissionibus
Christi.

Domine, exaudi orationem meam.

R. Et clamor meus ad te veniat.

V.  Dominus vobiscum.

R. Et cum špiritu tuo.

- 69 -

Oremus.

Adesto, Domine, supplicationibus nostris,
et liane famulam tuam. quam in Congre-
gationem Immaculatae Mariae Virginis aggre-
gavimus, bene -j- dicere dignare, et praesta,
ut statuta nostra, per auxilium gratiae tuae,
sanete, pie ac religiose vivendo valeat obser-
vare et observando vitam promereri sempi-
ternam. Per Christum etc. Amen.

Potem

Magniflcat * anima mea
Dominum.

Et exultavit spiritus meus*
in Deo salutari meo.

Quia respexit humilitatem
ancillae suae * ecoe enim
ex lioc beatam me dicent
omnes generationes.

Quia fecit mihi magna
qui potens est* et sanctum
nomen ejus.

Et misericordia ejus a
progenie in progenies* ti-
mentibus eum.

Fecit potentiam in brachio
suo * dispersit superbos
inente cordis sui.

Deposuit potentes de sede*
et exaltavit humiles.

Esurientes implevitbonis*
et divites dimisit inanes.

Suscepit Israel puerum
suum * recordatus miseri-
cordiae suae.

se. poje:

Moja duša poveličuje
Gospoda.

In moj duh se veseli*
v Bogu, mojem Zveličarju.

Ker se je ozrl na nizkost
svoje dekle* zakaj glej,
odsihmal me bodo srečno
imenovali vsi narodi.

Zakaj velike reči mi je
storil on, ki je mogočen *
in je sveto njegovo ime.

In njegovo usmiljenje jim
je od roda do roda* kateri
se njega boje.

Moč je skazal s svojo
roko * in razkropil je na-
puhnjene v misli njih srca.

Mogočne je s sedeža vrgel*
in ponižne povzdignil.

Lačne je z dobrim na¬
polnil * in bogate prazne
spustil.

Sprejel je Izraela, svojega
služabnika* in se je spom¬
nil svojega usmiljenja.

70 —

Sicut locutus est ad patres
nostros * Abraham et se¬
jnini ejus in saecula.

Gloria Patri et Filio* Et
Spiritui saneto.

Sicut erat in principi« et
nune et semper * Et in
saecula saeculorum. Amen.

Kakor je obljubil našim
očakom* Abrahamu in nje¬
govemu zarodu na vekomaj.
(Luk. I. 46.)

Čast bodi Bogu Očetu . . .

Tota pulehra es, amica mea.

K. Et macula originalis non est in te.

Oremus.

Domine Jesu Christe, qui in cruce mo-
riens Immaculatam Virginem Mariam, Geni-
tricem tuam, Matrem nobis misericorditer
dedisti: concede, ut tanti beneficii memores,
vitae innocentia sinceraque pietate nos dignos
Mariae fllios comprobemus. Qu.i vivis et regnas
in saecula saeculorum. Amen.

B. Pri vsprejemu prosečih, t. j. hrepenečih po društvu
ni ne posebnih molitev ne običajev, le posvečenje
berejo kleče pred altarjem:

Ker mi je tolika sreča došla, da se smem
pridružiti številu prosečih Marijinega društva,
padem k tvojim nogam, o brezmadežna Devica
Marija, in izjavim svojo presrčno željo, da tudi
jaz želim biti v številu tvojih preljubljenih
otrok. Da to preizvrstno milost zaslužim,
storim trdni sklep, moja preljubezniva Mati,
da si bom iz vse moči prizadevala, da bom
svoje tovaršice spodbujala k dobremu s svojo

— 71 —

pobožnostjo, s svojo ljubeznijo in pokorščino
in se bom trudila, si tiste čednosti pridobiti,
katere od svojih otrok zahtevaš. — Ali, o Mati
Marija, ti poznaš mojo lahkomišljenost in ne¬
stanovitnost; podpiraj me ti, moja mogočna
priprošnjica, in sprosi mi od tvojega Božjega
Sina stanovitnost in zvestobo v mojih sklepih
do konca, da tako zaslužim biti tvoj otrok na
zemlji in v nebesih. Amen.

C. Molitve pri volitvah.

Najprej

Veni, Creator Spiritus,
Mentes tuorum visita,
imple superna gratia,
Quae tu creasti, peotora.

Qui diceris Paraclitus,
Altissimi donum Dei,
Fons vivus, ignis, charitas,
Et spiritalis unetio.

Tu septiformis munere,
Digitus paternae devterae,
Tu rite promissum Patris.
Sermone ditans guttura.

Accende lumen sensibus,

Infunde amorem cordibus,
Infirma nostri corporis
Virtute flrmans perpeti.

Hostem repellas longius,
Pacemque dones protinus,
Ductore sic te praevio
Vitemus omne noxium.

se poje:

O pridi Stvarnik, sveti Duh
Obišči pamet, dušo nam,
Napolni z rajsko milostjo
Srca, katere vstvaril si!

Saj pravilno ti Tolažnik!

In dar Boga neskončnega,
Ljubezen, ogenj, živstuden’c,
Mazilo blago naših duš.

Darov sedmerih vir si ti,
Desnice prst Očetove,
Očetova obljuba ti
Z jeziki grla bogatiš.

Prižgi razumu pravo luč,
Ljubezen v srca nam izlij,
Slabosti trupla našega
Daj krepko nam prenašati!

Odženi v stran sovražnika,
Dodeli nam pokoja dar!

Pod tvojim vodstvom bomo
se

Ogibali škodljivega.

72

Per te sciamus da, Patrem,
Noscamus atque Filium
Teque utriusque Špiritom
Credamus omili tempore.

Deo Patri sit gloria,
Et Filio, qui a mortnis
Surrexit, ae Paraclito
in saeculorum saecula.

Amen.

Po teb’ poznamo Očeta naj,
Poznamo sina Božjega;

Da ti obeh si lasten Duh.

Naj vedno-;trdno ver’jemo,

Očetu slava' bodi naj

Z edinim Sinom vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen.

Emitte . . . et Oremus (vide pag. 57).

Po dovršenih volitvah se zapoje psalm 116.

Landate Dominum omnes
gentes* landate eum omnes
populi.

Quoniam confirmata est
super nos misericordia ejus*
et veritas Domini manet in
aeternum.

Gloria Patri et Filio* et
Spiritui sanoto.

Sicut erat in principio
et nune et semper* et in
saecula saeculorum. Amen.

Benedicamus Patrem et
Filium cum saneto Špiritu.

Laudemus et superexal-
temus eum in saecula.

Oremus.

Deus, cujus misericordiae
non est numerus, et bonitatis
infinitus est thesaurus: piis-
simae majestati tuae pro col-
latis doniš gratias agimus,
tuam semper clementiam
esorantes, ut, qui peten-
tibus postulata concedis,

Hvalite Gospoda vsi na¬
rodi * hvalite ga vsa ljud¬
stva.

Ker potrjena je nad
nami njegova milost* in
Gospodova resnica ostane
vekomaj.

Čast bodi . . .

V. Hvalimo Očeta in Sina
s svetim Duhom.

11. Častimo in povikšujmo
ga vekomaj.

Molimo.

O Bog, katerega usmi¬
ljenje nima števila in ka¬
terega dobrote bogastvo je
neskončno, hvalimo tvoje
veličastvo za dodeljene dari
in prosimo vedno tvoje
milosti, da, ki prošnjikom
dodeliš, kar žele jih ne

— 73 —

eosdem non deserens ad I zapusti, temuč jih pri-
praemia futura disponas. ' pelji k prihodnjemu plačilu.
Per Christum Dominum no- j Amen.

strum. Amen.

Str

Slovo od Marije.

Predenj družbeniki društvo zapustijo, obljubijo Mariji
zvestobo tudi med svetom in se poslovijo tako:

O Marija, moja ljuba Mati! približal se
je čas žalostne ločitve, prišel je dan, ki me
bo ločil od tvoje hiše in iz družbe tvojih
preljubljenih otrok. — Težko mi je, vendar
naj se zgodi volja Tvojega Božjega Sina.
Prosim te, o presveta Devica, podpiraj me,
in varuj me vseh nevarnosti, brani me vseh
zanjk, katere bodo meni neizkušeni nastav¬
ljali moji sovražniki. Dosedaj si ti čula nad
mojo dušo, od zdaj pa potrebujem še mo¬
gočnejše brambe. Prosim te, zadobi mi milost,
da se bom vedno skazala tvojo hčer. O čista,
o brezmadežna Devica, tu obljubim, da bom
v tvojem častenju zvesta ostala, posvetnih
nazorov pa se ogibala. — Čast mi je in
moja največja sreča bo, da tudi druge pri¬
peljem v tvojo službo. Pri tvojih altarjih
hočem potrebne pomoči iskati, da se ohranim
v pobožnosti in si prizadevam za čednosti.
— To je moj trdni sklep, o ljuba Mati,
daruj ga tvojemu ljubemu Sinu; presveta
Trojica naj blagoslovi sklep in mene; bla¬
goslovi tudi ti, presveta Devica mene in

- 74 -

vse, ki so tukaj z menoj združeni; sprosi
nam vsem milost, da se kedaj pri tebi v
nebesih vidimo. Amen.

N a v o d

za redno in pravilno življenje.

Marijini otroci si naj zapomnijo, da se
tudi med svetom gotovega reda in pravilnosti
držati morajo. Skušnja uči, da, kadar udje
med svet pridejo in se za red in pravilno
življenje ne zmenijo več, se navadno v po¬
svetne raztresenosti vtopijo, duha pobožnosti
zgubijo in žalostni osodi naproti grejo. Da
se obvaruješ te nesreče, vedi, kaj imaš storiti

vsaki dan:

Opravi zvesto svoje pobožnosti, delaj
pridno in k Božji časti; čas odpočitka obrni
v to, da svoje telesne moči okrepčaš, ne
trati pa dragega časa s praznim govorjenjem,
postopanjem ....

1. Tvoje prvo dejanje, ko se zjutraj
zbudiš, je, da se pobožno pokrižaš; tvoja
prva misel, da dan Bogu daruješ; tvoje prve
besede: Jezus, Marija, Jožef. Opravi pobožno
jutranjo molitev. — Ako imaš čas in priložnost,
pojdi k sv. maši.

2. Ako ti dolžnosti pripustijo, obišči
popoludne podobo blažene Device; če ti pa to ni

— 75 —

mogoče, stopi saj v duhu pred altar ali v
kapelico, kjer je Marijina podoba izpostavljena,

3. Ne pozabi, da vsak dan, če ne več,
saj eno skrivnost sv. rožnega venca odmoliš.

4. Skleni dan z večerno molitvijo in
sprašaj vsak večer svojo vest,

5. Opravi svoja dela dobro in zvesto
vsaki dan. Svetniki niso le molili, tudi de¬
lali so. Pokaži toraj svetu, da pobožni ne
pasejo lenobe, ampak, da se pobožnost lepo
strinja z delom.

6. Varuj se branja zapeljivih knjig in
pogubljivih časopisov.

7. Največja previdnost pa je treba v
govorjenju. Varuj se vsega pikanja in zba¬
danja, prepiranja in nasprotovanja, obrekovanja
in opravljanja, godrnjanja in besedovanja.

8. Razuzdanih prijateljic in zapeljivih
oseb se ogibaj.

9. Trije dnevi v letu morajo Marijinim
otrokom pomenljivi biti: obletni dan sv. krsta,
dan prvega sv. obhajila in dan vsprejema v
društvo Marijinih otrok. Te dneve posve¬
čujejo s tem. da prejmejo sv. zakramente,
krstno obljubo ponovijo in se vnovič Mariji
darujejo.

10. Službi Matere Božje posvečeni, mo¬
rajo Marijini otroci pravo otroško in neome¬
jeno zaupanje imeti v to nebeško Kraljico,

- 76 —

v vseli svojih potrebah se k njej zatekati,
povsod z gorečnostjo pokazati, da jo v resnici
ljubijo.

Duhovne vaje.

Duhovne vaje, bodisi mesečne ali letne,
so vsaki pobožni duši, ki v pobožnosti na¬
predovati hoče, prav koristne, včasih tudi —
rekel bi — potrebne.

a) O letnih duhovnih vajah

pravi sv. Vincencij: „Med duhovnimi pripo¬
močki, katere Bog vsakemu človeku ponuja,
da svoje nerodno življenje popravi in začne
krščansko živeti, ga ni boljšega, kakor so
letne duhovne vaje. 11  — Duhovne vaje delati
pa se pravi, ločiti se od posvetnih oprav¬
kov, da mirno stan svoje vesti pregledaš,
premišljuješ, moliš in se s tem pripraviš,
da svojo dušo greha, grešnega nagnenja in
grešnih navad očistiš, da v srcu zbudiš sveto
hrepenenje po resnični, krščanski pobožnosti,
da želiš le Božjo voljo spoznati in po tem
spoznanju živeti. — Eden namen duhovnih vaj
je toraj: prenovljen j e notranjega človeka; v ta
namen je pri duhovnih vajah vpeljano: branje,
premišljevanje, izpraševanje vesti, spoved, mo¬
litev in molčanje.

Duša, ki se v duhovne vaje poda, jih
mora začeti s tem, da v ponižnosti spozna,

— 77 —

kako zelo jih je potrebna, ker je bolehava
postala. Tako nevarna pa, kakor tudi je njena
bolezen, naj zaupa; duhovne vaje jo bodo
ozdravile. Ozdravile jo bodo pa le, ako bo,
ne le želela, ampak si tudi prizadevala, tudi
vse storila, kar ozdravljenje pospešuje —
vzlasti, ako jih bo z zbranim duhom nare¬
dila, goreče molila in trdno, resnično voljo
imela, vse težave z junaško srčnostjo pre¬
vzeti in prenašati. S takimi mislimi navdušeni
morajo Marijini otroci letne duhovne vaje
pričeti. — (Načrt in dnevni red glej: ekser-
cicije ali tridnevne duhovne vaje ... po na¬
črtu sv. Vincencija 1889.)

b) Mesečne duhovne vaje.

Če so letne duhovne vaje tudi obilni sad
obrodile — vendar, da se ta sad ohrani, se
mora oživljati in vnemati z nepretrganimi po¬
božnostmi , vzlasti z mesečnimi duhovnimi
vajami. (Glej eksercicije str. 329.)

Marijini otroci si toraj določijo v vsakem
mesecu dan, da resnobneje pregledajo svojo
vest, kako so v preteklem mesecu ravnali.
Pri tem izpraševanju se jim bo vest zbudila
in očitala pregreške pretečenega meseca. Tako
očitanje vesti naj dobro porabijo ter sklenejo,
v prihodnjem mesecu se varovati ravno tistih
pregreškov, katerih so se dosedaj krivi sto¬
rili, da se pripravijo na smrt in so tudi vsak
dan pripravljeni pred Božjim sodnikom se
prikazati.

- 78 -

Mesečne duhovne vaje so kratka postaja
na potu v večnost. Duša malo postoji, da
premišljuje, jeli je še na pravem potu, ali
je že tako nesrečna, da ga je zgrešila. Pre¬
mišljevanje o skrbi za dušno zveličanje, o
štirih poslednjih rečeh in kako nam je po¬
trebno se premagati in si silo delati, da v ne¬
besa pridemo; to dušo zbudi iz mlačnosti,
ako je v to nesrečo zabredla.

Mesečna spoved bo zbrisala vse grehe
celega meseca in novi trdni sklep da upanje,
da se bo v prihodnjem mesecu tudi novo
življenje prikazalo.

Da bodo duhovne vaje Marijinim otrokom
tudi duhovno koristile, je pomniti:

1. da že na predvečer vse posvetne
raztresenosti iz glave izbijejo, se v duhu zbe¬
rejo, Boga milosti prosijo, da bi jim pomagal,
duhovne vaje jutri dobro opraviti.

2. Že zvečer se moli: „Veni Creator Spi-
ritus“ str. 72 in: ,,Spomni se . . .“ Dobro je,
ako si dan poprej kako prostovoljno zataje¬
vanje naložijo.

3. Večerno molitev opravijo s posebno
pobožnostjo, pregledajo in pripravijo že zvečer
premišljevanje za jutri. V mesečnih duhov¬
nih vajah se premišljuje ena izmed štirih po¬
slednjih reči, kaka grešna navada, kateri
so Marijini otroci najbolj podvrženi, ali tista
čednost, katero, si pridobiti hočejo,. tudi kaka
krščanska dolžnost, katero so zanemarjali.

-79-

4. Ko se zjutraj zbudijo, naj bo njih
prva misel: Bog mi je dal ta dan, da po¬
pravim nerodnost svojega življenja, danes
hočem vsako delo tako opraviti, kakor da bi
moje zadnje delo bilo,

5. Po jutranjem premišljevanju naj grejo
vsi k sv. maši in v pripravnem času obiščejo
Jezusa v presvetem Zakramentu in pred svetim
Rešnjim Telesom svojo vest sprašajo ter se
presodijo, kakošno je bilo njih življenje v
preteklem mesecu.

6. Naj ne pozabijo, da je to delo naj¬
važnejše delo duhovnih vaj. Dobro je, ako
pri tej priložnosti preberejo trdne sklepe letnih
duhovnih vaj in one, ki so se v zadnjih me¬
sečnih vajah napravili.

7. Ta dan morajo z večjo pobožnostjo,
kakor drugekrati, moliti sv. rožni venec, in
zvečer, predenj se k počitku podajo, še enkrat
in z zbranim duhom premisliti: Enkrat
moram umreti.

Druge pobožnosti, ki se Marijinim otrokom priporočajo:

1. Jezusovi izreki, n. p. ,,Kaj mi pomaga,
ako si ves svet pridobim, svojo dušo pa po¬
gubim.“ 2. Kratki zdihljeji k Jezusu in Mariji.
3. Duhovno obhajilo. 4. Premišljevanje Kri¬
stusovega trpljenja in sv. križev pot. 5. Častenje
presv. Jezusovega srca. 6. Častenje sv. angela
varuha. 7. Molitve za verne duše v vicah. 8. Ob¬
iskovanje sv. Rešnjega Telesa. 9. Duhovno
branje. 10. Vsakdanje premišljevanje.

— 80 —

Sv. maša.

Obhajilne molitve, ki se med sv. mašo na glas mo¬
lijo, kadar je skupno sy.  obhajilo.

Namen.

O Jezus — ki si s svojo smrtjo na križu

— samega sebe v daritev dal za naše grehe

— in si v svoj spomin — nekrvavo daritev
svojega telesa in svoje krvi — v svoji cerkvi
zapustil — z hvaležnim srcem se v tej uri
spominjam — tvoje neskončne ljubezni — in
hočem s pobožnostjo in častjo pri sedanji
daritvi biti.

Vedno te hočem hvaliti in častiti — se
ti zahvaljevati za vse milosti — in meni do¬
deljene dobrote — vzlasti za nezapopadljivo
ljubezen — s katero si zakrament svojega
telesa in krvi vpostavil, in se hočeš moji
duši v hrano dati.

O Zveličar, ne dopusti, da bi nevredno
k tvoji mizi pristopila! — Ti sam mi pri¬
pravi srce — odvzemi vse — kar ti na meni

— 81 —

6

ni dopadljivo. Naj bo današnja sv. maša —
spravna daritev za vse moje smrtne in od¬
pustljive grehe. — Dodeli mi milost — da
zakrament tvojega telesa in krvi — z živo
vero — trdnim zaupanjem — in hvaležno
ljubeznijo prejmem — in se udeležim sadu
večnega življenja.

Oče nebeški! — ozri se milostljivo na
to sv. daritev. — Prosim te — po zasluženju
Jezusa Kristusa — usliši mojo molitev —
sprejmi dopadljivo to daritev. — Odpusti mi
moje grehe — in posveti mojo dušo. — Po¬
množi mojo vero — potrdi moje upanje —
vnemaj mojo ljubezen, — da vredna pristopim
k tistemu — katerega si nam iz ljubezni dal

— tvojega Sina, našega Gospoda in Zveličarja.
Amen.

Molitve.

O Bog, moj najljubezniviši Oče — k tvoji
mizi pridem — da prejmem v svoje srce —
pravo telo in pravo kri — Jezusa Kristusa.

— Vendar bojim se. — ako premislim. — da
pride ta k meni, — ki je najsvetejši; — kajti
še najčistejša Devica — je morala po svetem
Duhu pripravljena biti, — ko je tvojega Sina
spočeti imela; — kako bi jaz, reven otrok,

— ki sem toliko greha storila, — se drznila
ga v svoje grešno srce sprejeti ? — Ali ravno
zato, ker sem revna, — stavim svoje za¬
upanje na daritev sv. maše, — da iz obilnega
zaklada Kristusovega zajmem toliko, — kolikor
za svojo dušo potrebujem.

— 82 —

Ta daritev namreč je resničen zaklad —
vseh milosti, iz katerega jim Bog vsem po¬
trebnim deli.

V dnhu stopim toraj k altarju — in ti da¬
rujem tvojega ljubega Sina — k tvoji viši časti

— in poveličanju, — kakor tudi za očistenje
moje duše. Prosim te, o Bog, — očiščuj me
bolj in bolj s krvjo in vodo, — ki ste tekli
iz Jezusove rane, — in obogati me po svojem
neskončnem zasluženju. — Amen.

Daj mi pravo pobožnost — srčno kesanje

— globoko ponižnost in goreče hrepenenje
po tebi. — Dodeli mi vse tebi dopadljive
čednosti-—vzlasti stanovitno ljubezen; — ona
je svatovska obleka, — brez katere k Božji
večerji ne smem priti. — Amen.

Berilo in evangelij.

O moj Gospod — moj ljubeznivi Zveličar

— poklical si me, naj danes k tebi pridem;

— zato klečim tukaj pred tvojim altarjem —
da te prejmem — tebe, kruh življenja — in
nebeško dušno hrano. — Daj mi čisto, ljubezni
goreče srce — srce take čistosti, — kakor
so srca tvojih izvoljenih — ki so vneta go¬
reče ljubezni tega najsvetejšega Zakramenta.

Zaupani v tebe, o Gospod, — in te pro¬
sim, — izlij žarke svoje luči — da očistiš in
razsvetliš moje srce, — in ga pripraviš za vredno
prebivališče tvojemu Sinu.

O Jezus, — tvoja Božja luč naj me
pelje na tvojo sv. goro, — k tronu tvoje
milosti, da vidim in okusim, — kako sladak

- 83 —

6'

si, o moj Bog — luč in življenje naših duš.

— O Gospod! — daj da jokam — in objo¬
kujem brezštevilne grehe svojega življenja;
velik je moj dolg. — Obžalujem vse — v
grenkosti svoje duše. — Kako bi se pre-
drznila — stopiti pred tvoje obličje — in še
celo k mizi tvojih izvoljenih — in angelski kruh
zaužiti ?

O Marija, — prehlažena Devica — svet
in čist tempelj včlovečene besede, ■— sv. Janez
Krstnik, vsi apostoli in učenci Gospodovi —
in vsi sveti duhovi — prosite za me, — da
se me Gospod usmili, — da mi grehe odpusti

— in mojo dušo očisti, — da z zaupanjem
pristopim — in zakrament življenja prejmem
v svoje izveliČanje.

Usmili se me, o Bog usmiljenja, — usmili
se me, o Duh Božje ljubezni, — ker revna
sem zares in uboga. — O Jezus, — lačna in
potrebna pridem k tvoji mizi — oh, obogati
mojo revščino, — nasiti me z nebeško jedjo

— katero je tvoja ljubezen ubogim pripravila.

Vera — Kredo.

Prišla je srečna ura, — po kateri sem
hrepenela, — da bom zopet smela k tvoji
mizi, o Gospod, pristopiti, — in zaužiti živi
nebeški kruh, — tvoje presveto telo in
tvojo kri.

O ljubeznivi Zveličar, — kako bi se
zamogla zadosti zahvaliti, — da me k svoji
mizi kličeš — in mi dovoljuješ tam se na-

- 84 -

sititi — meni revni stvari? O Jezus, — kako
se ti dostojno zahvaliti zamorem —• za tvojo
neskončno nezapopadljivo ljubezen?

O Gospod! — verujem, da si Božji Sin

— naš živi nebeški kruh; — verujem, da si
v sv. zakramentu z dušo in telesom — kot
Bog in človek resnično pričujoč, — verujem,
da je tvoje telo v resnici živež — in tvoja
sv. kri v resnici pijača, — in da se bom
sedaj pri tvoji mizi te nebeške hrane udele¬
žila. — Vse to verujem — ker si ti, vsega-
vedoč in večno resničen ■— to razodel, —
ti imaš besede večnega življenja, — tvoja
beseda je resnica in življenje — tvoja beseda
ne goljufa. — Tvojo besedo verujem — po¬
množi mojo vero, o Jezus!

Darovanje.

Vsemogočni, večni Bog, — če sem tudi
nevredna, da bi se tvojemu altarju približala

— vendar želim tebi — živemu, pravemu
Bogu — po mašnikovil) rokah — tiste čiste
darove darovati, — ki se bodo v pravo telo

— in v pravo kri — tvojega ljubljenega, edino-
rojenega Sina spremenili. — Ta brezmadežni
dar ti darujem — s tem namenom, — ki ga
je imel Jezus Kristus — moj Bog in Gospod
takrat, — ko je to sv. daritev upostavil.

Darujem ti ga v zahvalo za vse — meni
od začetka do tega trenutka podeljene milosti
in dobrote, — vzlasti za tiste, — katere sem
lahkomišljeno prezirala — in za tiste, za

— 85 —

katere se še nikoli nisem zahvalila. — Darujem
ti ga v zadostenje za svoje grehe. — katerih šte¬
vilo se je že le preveč pomnožilo; — katerim se
pa zdaj odpovem s tvojo pomočjo. — Darujem
ti ga tudi zato, da ši zadobim milost stano¬
vitnosti v dobrem do konca, — vzlasti pa, —
da danes Jezusa Kristusa, — svojega Gospoda
in Boga — vredno v svoje srce sprejmem.

— Dodeli mi to, — nebeški Oče, — po za-
služenju daritve te sv. maše. — Amen.

Predglasje in tihe molitve.

S trdno in živo vero pridem k tvoji
Božji mizi, kjer me boš s svojo obilno milostjo
nasitil; — s trdnim zaupanjem pričakujem
to od tebe — dobrotljivi in ljubeznivi Jezus.

Na tvojo vsemogočno ljubezen in do¬
brotljivost zaupam — in na tvojo nespre¬
menljivo obljubo. Od tebe smem pa vse upati

— ti si vsemogočen, ki daš in spolniš, —
kar si obljubil; — ti si najdobrotljiviši; rekel
si, moje meso je v resnici jed, —- in moja
kri je v resnici pijača. — Upam, da boš s
to sveto hrano okrepčal mojo dušo v dobrem.

— Rekel si: Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ostane v meni in jaz v njem. — O Jezus,
zaupam, da ostaneš v meni in jaz v tebi. —
Rekel si: Kdor mene je — bo živel zavoljo
mene, — kdor ta kruh je, bo živel vekomaj.

— Zaupam, o Gospod, da ga boš tudi meni
podelil.

- 86 -

Vse to upam od tebe — na tvojo do¬
brotljivost in vsemogočnost — stavim vse
svoje zaupanje — in vekomaj ne bom osra¬
močena, — ker si zvest, o moj Gospod in
moj Bog. — Potrdi mojo vero — potrdi moje
upanje — o Jezus.

Povzdigovanje.

Čast in hvala bodi brez konca — naj¬
svetejšemu Zakramentu! Bodi hvaljen — o
sladki Jezus! Molim te v najglobokejši po¬
nižnosti. — O Jezus, bodi mi milostljiv! O
Jezus, bodi mi usmiljen! O Jezus odpusti mi
moje grehe! — O dobrotljivi Oče, ozri se na
to presveto hostijo telesa in krvi Jezusa Kri¬
stusa, — katero ti v svojem in v imenu vseh
ljudi darujem, — v večno hvalo — čast, za¬
hvalo in spravo. — Darujem ti jo v zalivalo
vseh tvojih dobrot, — v razveseljenje Matere
Božje in vseh Svetnikov, — za zdravje in
tolažbo vseh bolnikov in žalostnih, — za re¬
ženj e vseh ubogih duš v vicah, — za sebe
in za vse svoje, — za duhovne in telesne
prijatelje — sovražnike in za vse tiste, —
ki so se mojim molitvam priporočili. — Do¬
deli meni in njim vsem —- tvojo posvečujočo
milost — in večno življenje. — Amen.

Pri povzdigovanju keliha.

Hvala in čast brez konca bodi — naj-
svetejšemu, Božjemu Zakramentu!

Bodi češčena. o predraga kri, — operi
me mojih grehov. O sveta kri Jezusa Kristusa

— 87 —

— v globokem spoštovanju te molim! — O
vsemogočna kri — kliči za usmiljenje k Bogu
Očetu, — da prizanese ubogim grešnikom! —
Večni Oče, — darujem ti to sv. kri — za
odpuščenje mojih grehov in grehov vesoljnega
sveta, — in te ponižno prosim, da me ob
smrtni uri saj ena kapljica porosi. — Amen.

Po povzdigovanju.

O Jezus, moj Bog in Gospod, — prišel
si na altar — in med nami zdaj prebivaš, —
oh užgi moje srce s svojo ljubeznijo. — Iz
vsega srca in čez vse te hočem ljubiti, —
ker si me poprej ljubil — in si se iz ljubezni
do mene v grenko trpljenje in smrt dal. —
To tvojo smrt oznanujem danes, — ko se k
tvoji sveti mizi bližam. — V nje spomin si
zakrament svojega telesa in krvi postavil —
in jaz ga danes sprejmem v tvoj spomin. —
O moj Zveličar, pomagaj mi s svojo milostjo,

— da se tvoje smrti za me — in tvoje lju¬
bezni do mene — vedno hvaležno spominjam.

— O Jezus, ljubim te, — ker si se iz lju¬
bezni do mene ■ — v zakramentu svetega Reš-
njega Telesa v hrano zapustil. — Ljubim te,

— ker si iz ljubezni do mene — v tem pre¬
svetem Zakramentu pri meni ostati hotel. —
Ljubim te, — ker si mi z vrednim prejemanjem
tvojega Telesa — in tvoje krvi —• večno živ¬
ljenje zagotovil. — Ljubim te, — ker si me
ti poprej ljubil, — ker si zgolj ljubezen. — O
Bog in Gospod, pomnoži mojo ljubezen.

- 88 -

Hrepenenje.

Pridi, o Jezus — in okrepčaj mojo po
tolažbi hrepenečo dušo — z milostjo, s pomočjo
in zveličanjem. — O pridi pod mojo streho

— stopi v mojo dušo — ker po tebi hre¬
penim. — O daj mi ta nebeški kruh, — da
na potu ne omagam, — v boju ne oslabim,

— v delu ne popustim. — O pridi, in daj
mi ta kruh, — ker le on zamore mojo dušo
nasititi, — le on vso žalost in malosrčnost
odgnati, — in mojo dušo z vso sladkostjo
napolniti.

Pridi, o Jezus — kruh življenja, pridi —
in pomagaj mi, — da kratek čas tega živ¬
ljenja v to porabim, — da enkrat v nebesa
pridem — in tebe gledam v veličastvu. —
Amen.

Prošnja za ponižnost.

O moj Jezus, — kako je to, da si upam
k tebi priti — in te v svoje revno, nevredno
srce sprejeti? — Angeli iz spoštovanja svoj
obraz pred teboj zakrivajo, — jaz bi te smela
v svojo dušo sprejeti?

O Gospod, nisem vredna, — da k meni
prideš, — nisem vredna se približati tvoji
mizi. — Zapovedal si, da naj pridem, — kličeš
me k sebi, — zato pa pridem iz pokorščine,

— pa tudi zato pridem, — ker te ljubim.

Živo čutim, da nisem vredna, — odkrito¬
srčno spoznam, — da tega ne zaslužim, —
vendar pridem, — da te prejmem v svoje

— 89 -

srce, — o Jezus očisti in posveti mojo dušo,

— predenj k meni prideš.

Pridi, o Jezus, in sprejmi me, — pridi
o Jezus, in zbriši moj dolg, — pridi in zve¬
ličaj me, — daj mi okusiti sladkost zedinjenja
s teboj.

V tebe verujem, o Gospod, — v tebe za¬
upam, tebe ljubim. — Telo našega Gospoda

— Jezusa Kristusa — ohrani mojo dušo — v
večno življenje. — Amen.

Po sv. obhajilu.

Telo našega Gospoda — Jezusa Kristusa

— ohrani mojo dušo v večno življenje. —
Amen.

O Jezus, moj Gospod in moj Bog — ti
si moje vse! — Zdaj prebivaš v moji duši,

— pri meni si — -z menoj zedinjen! Kako
bi se zamogla zadosti globoko — v prah poni¬
žati pred teboj, — kako te dostojno moliti!

— Gospod, ne upam si svojih oči k tebi po¬
vzdigniti: — objamem ]e tvoje svete noge —
in poljubim tvoje rane, — ter te molim kot
svojega Boga v človeški natori. — V sladkem
veselju pred teboj klečim, — ozri se na me,

— blagoslovi — in usmili se me.

Ljubim te, o moj Jezus, z neizrekljivo
ljubeznijo — in se ti zahvalim, — da si moje
srce za prebivališče si izvolil. — Velike reči
(  si storil nad menoj. — Dal si mi največje
in najboljše, — kar imaš, — samega sebe. —
Pri meni si, — z menoj si zedinjen — in

— 90 —

hočeš vekomaj ostati. — O Jezus, moj Zve¬
ličar, — presrčno se ti zahvalim. — Kako pa
ti hočem vse povrniti, —- kar si mi dal? —
O Gospod, nimam drugega, — kakor samo
sebe. — Vzemi me, tebi se darujem z vsem,

— kar sem in kar imam; — imej me veko¬
maj. — Le tebe hočem ljubiti — v te zaupati,

— tebi služiti, — tebe nasledovati. — Tvoja
sem v življenju, — tvoja hočem biti v smrti.

— Amen.

O moj najdobrotljiviši Jezus, — pomoči
iščem, in k tebi se obrnem v svojih potrebah;

— pri tebi potrkam, — k tebi molim, — ker
danes, ko si k meni prišel, — me boš gotovo
uslišal — pomilostil — in mi zveličanje in
blagoslov dal.

Podpiraj mojo slabost, — utrdi mojo
voljo — oživljaj mojo vero v tvojo besedo,

— moje upanje v tvojo zvestobo, — mojo
ljubezen do tvoje ljubezni. Usliši me, o Jezus,
in blagoslovi me.

Varuj me greha in vseh nevarnih skuš¬
njav; — daj in ohrani v meni — čisto in
neomadežano srce; — če tudi vse trpim —
vse zgubim — tudi življenje, — le nikar ne do¬
pusti, — da bi nedolžnost in tvojo milost
kedaj zgubila.

Zamori v meni vso posvetno ljubezen,

— nasiti me s svojo ljubeznijo, — da hre¬
penim le po tebi in po tem, — kar je večno,
kar je nebeško.

— 91 —

Z otroškim zaupanjem ti zdaj izročim

— vse potrebe za dušo in telo, — vse moje
upanje in strah, — moje veselje in trpljenje;

— ravnaj z menoj po tvoji modri previdnosti,

— vodi me po tvoji sveti volji — v blagor
moje duše. Tvoj sveti, Božji blagoslov — naj
pride nad me in nad vse moje drage: —
stariše, sorodnike, dobrotnike, znance in pri¬
jateljice. — Tebi so znane grenkosti in skrbi
vsakega; blagoslovi jih, o Jezus, — in duše
mojih dragih umrlih (vzlasti N. N.) naj v
miru počivajo.

Priporočam tvojemu usmiljenju vse, —
tudi tiste, — katerih ne poznam, in kateri
tvoje pomoči potrebujejo — žive in mrtve —
in umirajoče; — pridi jim in vsem na pomoč,

— pomilosti jih — blagoslovi jih, o Jezus. —
Tvoj Božji blagoslov naj pride nad nas vse

— in naj ostane pri nas zdaj — in na večne
čase. Amen.

- 92 —

Sv. križev pot.

(Kakor se navadno v Rimu moli.)

Da se obilnih odpustkov svetega križevega pota
udeležiš, je potrebno: 1.) da greš od postaje do postaje,
ali pa, če zavoljo bolehnosti, prenapolnjene cerkve itd.,
tega ne moreš storiti, da se vsaj nekoliko premakneš,
t. j. ali vstaneš in zopet poklekneš, ali glavo proti do-
tični postaji obrneš; 2.) da pri vsaki postaji nekoliko
premišljuješ trpljenje Jezusovo, ali, če ne znaš premiš¬
ljevati, da vsaj pobožno in skesano misliš na to ali ono
skrivnost Jezusovega trpljenja. Odpustki sv. križevega
pota se zamorejo dušam v vicah v prid obrniti.

Uvod.

Oh, pridite stvari,
Kaj, glejte se godi!
On, ki nas vse živi,
Strašno za nas trpi!

Razbičan, zapljuvan,
In kronan, zasranfvan,
Pred sodbo je peljan.
Nedolžno v smrt izdan.

— 93 -

L postaja.

Jezusa k smrti obsodijo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.
IJ. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! Po tisti krivični sodbi,
katero sem s svojimi grehi že tolikokrat pod¬
pisala, prosim te, reši me sodbe večne smrti,
katero sem že tolikokrat zaslužila. Oče naš .. .
Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Glej, križ mu nalože

Na ranjene rame,
Oh, jagnje Božje gre
In nese vse dolge!

H. postaja.

Jezus vzame križ na-se.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.

B. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! ki si voljno na-se vzel
težki križ, katerega sem ti jaz pripravila s
svojimi grehi; daj, da spoznam velikost teh
grehov in jih objokujem ves čas svojega živ¬
ljenja. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Opešal je v močeh,
Podre ga križ, naš greh;

Vtopljen v sveta dolgeh,
Leži potrt na tleh.

— 94 —

III. postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.
K’. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus,
te je pod križem na tla podrla. Mrzi se mi
nad grehi in jih sovražim zlasti zdaj. Od¬
pusti mi jih, prosim te; s pomočjo tvoje mi¬
losti sklenem nič več ne grešiti. Oče naš . . .
Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh žalosten spomin,
Ker sreča Mater Sin!

Ji gre meč bolečin

Do srca globočin.

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.
IJ. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O prežalostni Jezus! o prežalostna Mati!
Ako sem vama do zdaj toliko žalost delala s
svojimi grehi, se to v prihodnje nič več ne
sme zgoditi. Z Božjo pomočjo vaju hočem
ljubiti in vama do smrti zvesta biti. Oče naš...

Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

— 95 —

Omagal Jezus je

Od teže križeve:

O Simon prosim te,
Ne brani križa se.

V. postaja.

Simon pomaga Jezusu križ nesti.

"fr. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.

H. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus, kako srečen je Simon, da
ti zamore pomagati križ nesti! Kako srečna
bi bila tudi jaz, ko bi tebi odslej pomagala križ
nositi z voljno potrpežljivostjo v vseh nad¬
logah, katere mi ti, o Jezus, iz same ljubezni
pošiljaš. O Jezus, daj mi v ta namen vedno
svojo milost. Oče naš ... Češčena si Marija...

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Zdaj s prtom Jezusa

Otre Veronika;

V spomin obraz ji da
Trpljenja bridkega.

VI. postaja.

Jezus prejme od Veronike potni prt.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.

5. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj predobrotljivi Jezus! kateri si se
tolikanj ponižal, da si vtisnil svoj presveti
obraz Veroniki v potni prt; prosim te, vtisni

— 96 -

globoko tudi v mojo dušo hvaležen spomin
svojega britkega trpljenja in svoje grenke
smrti. Oče naš . . . Češčena si Marija .. .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas.

Slabosti ves prevzet

Pod križem pade spet;

O jenjaj grešni svet

Ponavljat’ greli preklet.

VU. postaja.

Jezus drugič pade pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo,
h. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da
ti, o preljubeznivi Jezus, zopet padeš pod
težkim križem. Daj mi, o Jezus, pomoč, da
se ne povrnem več v greh, in se v ta namen
poslužujem vseh potrebnih pripomočkov. Oče
naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Usmiljene žene
Ne jokajte za me,
Točite zase le
Spokornih src solze.

VIII. postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo,
tt. Ker si s svojini svetim križem svet odrešil.

— 97 —

7

Ti, o Jezus, tolažiš Jeruzalemske žene,
ki žalujejo nad tvojim trpljenjem. Tolaži s
svojim usmiljenjem tudi mojo dušo, ki ža¬
luje zavoljo svojih grehov, in duše tistih, ki
ravno zdaj zdihujejo in morda že  skoraj ob¬
upujejo v britkostih in nadlogah. Prosim te,
usmili se tudi mene, ker si usmiljen. Oče
naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vendar se zbudi;

Kdor še v pregrehah spi.

IX. postaja.

Jezus tretjič pade pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.
II. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Od prevelikega trpljenja, ki si ga že
prestal, o moj Jezus, tretjič padeš pod težkim
križem. O predobrotljivi Jezus! prosim te,
varuj mene in vse, za katere prosim, da se
več ne povrnemo v poprejšnje grehe in tako
tebi nove sramote in bolečine ne napravimo.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Ko pride na goro,
Ga slečejo grdo,
Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

— 98 —

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.
R. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! ki so te slekli in ti žolča
piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do
časnih reči, in stori, da vse zaničujem, kar
je posvetnega ali kar me v greh napeljuje. —•
O Jezus! ki so ti oblačila od telesa odtrgali,
da so se komaj zaceljene rane vnovič predrle
in zopet začele krvaveti; prosim te, ne daj,
da bi tvojemu ljubečemu Srcu, katero sem
že tolikokrat ranila s svojimi grehi, sekala
nove rane. Oh, varuj me novega ožaljenja tvo¬
jega neskončno dobrega Srca! Oče naš . . .
Češčena Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,
In žeblji mu nove,
Se rane narede.

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijejo.

Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.

R. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Po tistih grozovitih bolečinah, katere si
občutil, ko so tvoje svete roke in noge z

— 99 —

žeblji prebodli in na križ pribili, prosim te,
o preljubi Jezus! daj meni in vsem, kateri
te ljubijo, milost, da svoje meso iz ljubezni
do tebe križamo s krščanskim zatajevanjem.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križu tam visi,
Oh, sveta teče kri;
Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

XII, postaja.

Jezus umrje na križu.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.
B. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj preljubi Jezus! ki si na križu
umrl, potem ko si tri ure v najbritkejših
smrtnih težavah na njem visel; o ne daj, da
bi bile vse te grozovitne bolečine za-me,
za . . . in za vse uboge grešnike zastonj; o
daj, da ne bo za nas zgubljen sad tvojega
prebritkega trpljenja. Oče naš . .. Češčena si
Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Marija, k teb' hitim,
Tvojega Sinu častim;
Z vama, dokler živim.
Kad jokam in trpim.

— 1(X) —

XIII. postaja.

Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje
položijo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.
R. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O prežalostna Mati Marija! Kak meč
bolečin je pač presunil tvojo dušo, ko si svo¬
jega ljubega Jezusa mrtvega in vsega raz¬
mesarjenega imela v naročju! Oh, sprosi
meni in vsem svojim otrokom od svojega
Božjega Sina milost, da zavoljo njegovih in
tvojih bolečin vedno sovražimo greh, ki je
bil kriv njegove smrti in vsega njegovega
trpljenja, da v prihodnje po njegovem iz-
gledu živimo in v njegovem in tvojem naročju
enkrat srečno umijemo. Oče naš . . . Češčena
si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Za nas umrlega
Molimo Jezusa,
In položimo ga
V grob svojega srca.

XIV. postaja.

Jezusa v grob polože.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo.

B. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! Vsemu svetu, sploh vsemu,
kar je zunaj tebe, hočem odmreti in odsih-

— 101 —

mal le s teboj živeti. Blagovoli, premili Jezus,
počivati v mojem revnem in ubogem srcu,
ter ostani z menoj in v meni. Daj, o pre¬
ljubi! da te nikdar več z nobenim grehom
ne izženem iz svojega srca, ampak s teboj
sklenjena ostanem, dokler boš ves in za vselej
moj v nebesih, kjer te bom uživala vekomaj.
Amen. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

O Jezus, hvala zdaj,
In vedno bodi naj;
Skoz svojo smrt nam daj
Te ljubit’ vekomaj.

Molimo.

O Bog, kateri si s predrago krvjo svo¬
jega edinorojenega Sina hotel les {zveličav¬
nega križa posvetiti; prosimo te, dodeli, da,
ki se v češčenju svetega križa veselimo, tudi
tvojega varstva povsod deležni postanemo po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče
naš .. . Češčena si Marija .. . Čast bodi...


— 102 —

Kazalo.

Stran

I. poglavje. Začetek in namen društva .... 3

II. poglavje. Organizacija.7

III. poglavje. Statuti.9

IV. poglavje. I. Pravice. — II. Dolžnosti . ... 12

V. poglavje. O vsprejemu v društvo.15

VI. poglavje. Izključba iz društva.18

VII. poglavje. Svet in nja pravila.19

VIII. poglavje. Pravila za službovanje v svetu . . 21

Vodja.24

Prednica.24

Prednice namestnica.25

Predsednica.25

Prisednice (assistentes).26

Služba svetovalk.27

Služba tajnice.27

Služba zakladničariee.28

Služba zakristanke.29

Oskrbništvo bukvarne.30

IX. poglavje. Shodi ali zborovanja društva ... 31

X. poglavje. Družbeni prazniki.35

Družbeni odpustki.40

XI. poglavje. O čednostih Marijinih otrok .... 43

Stran

I.  Molitve pri tedenjskih shodih in zborih ... 57

II.  Molitve pri mesečnih zborih.62

III.  Molitve in običaji pri slovesnemu vsprejemu v
društvo.64

Molitve pri volitvah.72

Slovo od Marije .74

Navod za redno in pravilno življenje . . 75

Duhovne vaje.77

Sv. maša.81

Sv. križev pot.93

II. Del. — Dnevnice.1—15

II. del:

Dnevnice

v čast

brezmadežnega spočetja
preblažene Device.

18 9 9.

Založilo društvo Marijinih otrok v Ljubljani.

Cerkveno odobrenje.

Njih eksoelencija milost, gospod knezoškof ljubljanski
dr. Jakob Missia so z dne 11. aprila 1892, štev. 819,
tisk dovolili.

Z o r n i c e.

(jYiatutinum.)

Češčena Marija . . .

zdaj odprite se,
'Čast Mariji spevajte,
Brezmadežni Devici,
Zemlje, nebes Kraljici.

Brani nas, Marija zdaj,

B. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj.
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.*)

*) V postnem času — od nedelje septuagezima do
velike soboto — se mesto Aleluja moli: ,,Hvala tebi.
Gospod, kralj večne slave."

— 3 —

Himna.

Zdrava bod' nebes gospa,
Kraljica celega sveta,
slava ti, devic Devica,
Svetla juterna danica.

Polna Božje milosti,
Lepše res nobene ni
Milostljiva o Devica,
Bodi nam vsem pomočnica!

Večnosti cel dolgi čas
Mislil Bog je zmir’ na nas,
Da bi naša mati bila
Ti, Devica; — in rodila

Jezusa, — po katerem je
Zemljo, morje vstvaril vse;
Ki pred vsemi si edina
Čista Mati Božjega Sina.

V. Bog si jo je izbral in izvolil.

R. Dal ji je prebivati v svojem šotoru.

V. O Gospa, priporočaj mojo molitev Bogu!
R. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija, Kraljica nebes in zemlje,
Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, in
Kraljica celega sveta — ki nobenega ne za¬
pustiš in nobenega ne zaničuješ — ozri se
milostno name, gospa, z očmi svoje dobrot¬
ljivosti in sprosi mi pri tvojem ljubem Sinu

— 4

odpuščanje vseli mojih grehov; da, — ki se
tvojega svetega in brezmadežnega spočetja s
pobožno častjo spominjam, v prihodnjem živ¬
ljenji plačilo večnega zveličanja zadobim od
njega, katerega si, Devica, rodila, našega Go¬
spoda, Jezusa Kristusa, ki z Očetom in sve¬
tim Duhom, živi in kraljuje v popolni Trojici,
Bog od vekomaj do vekomaj.

B-. Amen.

V. O Gospa, priporočaj Bogu mojo molitev!

E. In moje vpitje naj k njemu pride!

V. Hvalimo gospoda!

R-. Bogu hvala!

V. In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo.

B. Amen.

Ure.

CK o r a e.)
Prva.

(Trim a.)

Čaščena. Marija ....

V. Brani nas, Marija zdaj!

B. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj

Z edinim Sinom vekomaj.

In s Tolažnikom blaženim

Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

5

Himna.

Modra in sveta Gospa,
Bodi nam pozdravljena.
Tempelj Božji, hiša sveta,
Ki brez greha si spočeta.

Madežev tega sveta
Bila si ovar’vana,
Sveta si v spočetji bila
Prej, ko si se porodila.

V te zaupa vsak kristjan,
Svet, hudoben, zdrav, bolan,
Ti si Jakoba danica,
Angelov gospa, kraljica.

Satanu prestrašim moč

K tebi kličemo rekoč:
Bodi varno zavetišče
Nam, — skušnjava če nas išče.

Sam jo je vstvaril sv. Duhu,

H In jo povzdignil nad vse svoje dela.

M. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev!

B-. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija . . . (glej str. 4.)

V. B-. Kakor str. 5.

— 6 —

Tretja.

(^ertia.)

Češčena Marija ....

V. Brani nas, Marija zdaj!

It-. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Salamonov zlati tron,
Krzno, katero Gedeon

Videl je brez rose čisto,
Ti, Marija, si takisto.

Mojzesov tud’ grm goreč,
Sladek med Samsanu všeč,
Palca Arona zelena,
Marija si, druga nobena.

Jezusa visoka čast,
In velika nja oblast
Hofla je, da porodnica
Božja je — čista Devica.

On, od vekov Božji Sin

Je mater ’mel na ta način:

Da kače last ne smeje biti,
Ki Boga ima roditi.

Jaz v visokosti prebivam.

B. In moj tron je v stebrih oblakov.

V. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev!

B. In moje vpitje naj k njemu pride.

Molimo.

Sveta Marija (str. 4. in 5.)

Šesta.

(S e x t a.)

Češčena Marija ....

M. Brani nas, Marija zdaj,

E. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj

Z edinim Sinom vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Blažena, sveta Gospa.

Bodi nam pozdravljena.

Tempelj zlat svete Trojice
Živ izgled vsake device.

Tužna srca razvedriš,

Rajsko slast vsem podeliš,
Žlahna palma potrpljenja,
Cedra čistega življenja.

— 8 —

Skrivno posvečeni vrt
Sinu Božjemu odprt,
Ljuba Mati naša sveta,
Čista liči Boga Očeta.

Mesto polno milosti,
Pot, ki v sveti raj drži,
Milostna Devica blaga.
Ni je take, ki te zmaga.

$■. Kakor lilija med trnjem.

K- Tako je prijateljica moja med Ada¬
movimi hčerami.

O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

R. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija (str. 4. in 5.)

R. Amen.

M. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

R. In moje vpitje naj k njemu pride!

Hvalimo Gospoda.

R. Bogu hvala!

In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo!

R. Amen.

— 9 —

Deveta.

(J\[ona.)

Češčena Marija ....

'ft. Brani nas, Marija zdaj,

B:. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj

Z edinim Sinom vekomaj,
In s tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Mesto močno, varni kraj,
K tebi pribežimo naj!
Kralja Davida trdnjava,
Tebi čast in vedna slava.

Bitja tvoj’ga prvi dih
Gnade Božje bil je pili,
Ti si kači moč odvzela,
Oblasti več do nas ni 'mela.

Vsi slavijo tvojo moč,
„Hrabra Judit si“ rekoč;

O Abizag zala, mila
Sina Bož’ga si redila.

Če je tud’ Rahele sin
Bil Egiptu v blag’ spomin,
Tvoj’ga Sina kri je tekla,
Ki rešila nas je pekla.

— 10 —

"fr. Vsa si lepa prijateljica moja,

E. In izvirni madež ni bil nikoli v tebi.

V. O Gospa, priporočaj Bogu mojo molitev!

E. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija, Kraljica (str. 4. in 5.)

Večernice.

(Vesperae.)

Ceščena Marija . . .

V. Brani nas, Marija zdaj,

E. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Nezaslišan ure zgled,
Da za črtic je deset
Senca ondi se vrnila,
Ker beseda se bo včlovečila.

Prišel je iz visočin

Rajskih — pravi Božji Sin.

11 —

Jokal je solze pokore,
Človek da v svet’ raj zaniore.

O Marija, rajski cvet,
Jezusa ljubezni vnet;
Juterne podoba zarje.
Tvoja roka naj nas varje.

Limbar beli in cveteč

Bodi nam tvoj duh vsem všeč.

Luna ki nas razsvetljuje,

In nevarnosti varuje.

V. Jaz sem storila v nebesih, da je izšla
neminljiva luč.

B. In kakor megla sem vso zemljo po¬
krila.

y. O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

B. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija, Kraljica (glej str. 4. in 5.)

— 12

M r a č n i c e.

(Gotnpletoriutn.)

Ceščena Marija ....

V. Naj ohrani v milosti

Jezus nas vse žive dni.

B. Šibo jeze naj odvrne,

Svoj obraz naj k nam obrne.

Brani nas, Marija, zdaj,

B. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj

Z edinim Sinom vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Bodi nam pozdravljena

Mati vsa brezmadežna,

Venec zvezdic te opleta

Milostna Kraljica sveta.

Daj nam priti v sveti raj.

Ljuba Mati — pros’mo zdaj,
Če smo te tud’ razžalili.

Vendar nas se usmili — usmili!

13 —

Vhod v nebesa odpri nam.
Jezusa da vid’mo tam,
Kralja zvoljenih plačnika
ljubega Odrešenika.

Kakor tekoče olje je tvoje ime, o
Marija!

R. Služabniki tvoji te sila ljubijo.

O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

R. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija, Kraljica nebes in zemlje,
Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, in
Kraljica celega sveta — ki nobenega ne za¬
pustiš in nobenega ne zaničuješ — ozri se
milostno name, gospa, z očmi svoje dobrot¬
ljivosti in sprosi mi po tvojem ljubem Sinu
odpuščenje vseh mojih grehov, da, — ki se
tvojega svetega in brezmadežnega spočetja s
pobožno častjo spominjam, v prihodnjem živ¬
ljenji plačilo večnega zveličanja zadobim od
njega, kterega si Devica rodila, našega Go¬
spoda, Jezusa Kristusa, ki z Očetom in sve¬
tim Duhom živi in kraljuje v popolni Trojici.
Bog od vekomaj do vekomaj.

R. Amen.

O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

R. In moje vpitje naj k njemu pride!

— 14 -

V.  Hvalimo Gospoda!

R Bogu hvala!

V. In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo.

R. Amen.

O Devica, usliši nas,
Sprejmi naših prošenj glas.
Kakor sladka melodija
Naj bo v čast ti, o Marija
Da končamo srečno pot,
Bodi z nami ti povsod,
Vzlasti pa o smrtni sili
Pokaži nam obraz svoj mili. Amen.

Hvala Bogu!

(Vide: coeleste Palmetum pag. 306 R. P. Guilelmi
Nakateni S. J.)

— 15