383
Vnanje države.
V Rimu je zborovalo minoli teden nad 3000 delavcev. Ta kongres je imel popolnoma iredentovski značaj, kajti govorilo se je baje na njem tudi o Trstu in južni Tirolski.
Kalnokyjeve besede, s katerimi je omenil papeževo vprašanje, bite so pravi sunek v sršenje gnjezdo ter je sledila njim v italijanski zbornici poslancev koj interpelacija. Italijani pravijo, da zanje ne obstoji od leta 1871. nobeno papeževo vprašanje več.
Mnenja prvih evropskih državnikov o svetovnem miru. Rib o t. francoski minister vnanjih reči
384
je rekel dne 26. oktobra: „Nikdo ne dvomi, da ni približevanje Francije Rusiji novo poroštvo za mir. Sploh vlada mnenje, da je mir v tem trenutku bolj zagotovljen nego kedaj."
Rud i ni, italijanski ministerski predsednik, izjavil se je 9. novembra : „Upam, da Bog ne bo pripustil, da bi se vnela v Evropi vojska. Upam za gotovo in prevzamem celo poroštvo, da vladarje navdaja duh zmernosti in modrosti."
S a 1 i s b u r y, angleški ministerski predsednik, rekel je 9. novembra: „Sedaj ni najti niti najmanjšega oblačka na obzorju, ki bi bil miru količkaj nevaren."
Kalnoky, avstro-ogrski minister vnanjih reči, izjavil seje 14. novembra: „Ni mi znano niti jedno politično vprašanje, ki bi naravnost bojazen vzbujalo, da bi se dolgotrajna mirovna doba kakor koli preskišila."
Caprivi, nemški državni kancler, rekel je dne 27. novembra : „Nobena vlada neče dandanes vojske izzvati. — Tudi dogodki v Braševem (Kronstadt) naj ne vzbujajo v nas nobene bojazni."