Št. 22 (1816) Leto XXXV NOVO MESTO	četrtek
31. maja 1984
Cena: 15 din
I
>
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
m
1f
YU ISSN 0416-2242
asgltAlUi
FtUlItHUKBTfO?
DBltlUJIE « KtE m31*E
M. JAKOPEC IN J. PRIMC DOBILA DIPLOMO IN PLAKETO
LJUBLJANA — V počastitev obletnice smrti Toneta Tomšiča je Društvo novinarjev Slovenije 21. maja pripravilo slovesnost, na kateri so podelili nagrade in zlata odličja, poimenovana po revolucionarju in organizatorju partijske tehnike in tiska. Odličje za pionirsko delo v novinarstvu so tokrat prejeli Karel Grabeljšek, Lev Modic, Ivan Potrč in Stane Renko. Tomšičeva nagrada za življenjsko delo je pripadla Jožetu Korenu, za posebne novinarske dosežke pa Milanu Medenu in uredništvu Naše obrambe. Nagrado iz Tomšičevega sklada so dobili Vesna Bertoncelj—Popit, Milan Predan in Mira Valtl, med 23 dobitniki diplome in srebrne plakete Zveze novinarjev Jugoslavije za 25-letno delo v novinarstvu pa sta letos tudi Miloš Jakopec in Jože Primc, prvi upokojeni, drugi pa še pišoči novinar Dolenjskega lista.
Skromnejši, delovni krški praznik
7. junija podelitev ob-činskih priznanj
KRŠKO — V spomin na junaško smrt prvih krških borcev ■n vrnitev izgnancev imajo v krški J>bčini 7. junija občinski praznik. Letošnje praznovanje bo skromnejše kot prejšnja leta, saj ga ne bodo povezali z otvoritvijo nobenega pomembnejšega objekta. Otvoritev tržnice 9. junija namreč spada v sklop prireditev ob krajevnem prazniku Krškega.
Namesto običajnega slovesnega, skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij bodo v četrtek, 7. junija, ob 17. uri na slovesnosti, ki jo bodo s kulturnim sporedom obogatili mladi, v mali dvorani Delavsko-kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem podelili občinska priznanja.
Veliki znak občine bo dobil Jože Peterkoč s Senovega (za delo in dosežke pri družbenem razvoju občine); znak občine bosta prejela Roman Jankovič iz Kovinarske Krško (za izjemne dosežke pri tekmovanju kovinarjev in popularizaciji tega načina preverjanja znanja ter za dosežene uspehe pri delu) in Franc Strgar iz Leskovca, dolgoletni član in zvest kooperant toka Agrokombinata Krško. Priznanje občine bodo izročili temeljni organizaciji združenega dela Celuloza, katere delavci so lani naredili 132.326 ton celuloze,kar je več kot petina prihodka tovarne Dju-ro Salaj, nadalje Rokometnemu klubu Krško ob njegovi 30-letnici in Alojzu Pircu zTšavni, ki je eden največjih vinogradnikov in kooperantov Agrokombinata.
P. P.
Izgube so trajno tleča krizna žarišča
Zakaj nezadovoljstvo?
Je lahko politično vzdušje dobro ob slabih gospodarskih razmerah? Morda začasno, trajno pa gotovo ne, zakaj človek resda neživi samo od kruha, vendar pa najprej od njega.
Dolenjska se v zaostrenih gospodarskih razmerah otepa z mnogimi težavami, seve ne le ona. Nekaj je optimističnih, še več pa skrb vzbujajočih premikov in znakov, denimo izgube. V prvem četrtletju je imela dolenjska regija za 323 odst. večje izgube kot v lanskem enakem obdobju. V trebanjski občini so bile celo več kot petkrat večje od lani. Izgube, ki so najbolj viden izraz neuspešnega gospodarjenja, se prej ali slej odrazijo v razpoloženju ljudi, vplivajo na njihovo življenjsko raven in so večno potencialno krizno žarišče.
Svoj čas je bilo v javnosti slišati besede o zaskrbljenosti, zdaj pa vse češče o nezadovoljstvu in apatiji. V sindikatih Dolenjske so ob dveh prekinitvah dela v prvem četrtletju zaznali še 17 javno izraženih oblik nezadovoljstva, predvsem nezadovoljstva zaradi osebnih dohodkov medtem kojihjebilo lani vse leto 24. Ali je uradno poročilo o prekinitvi dela v Pionirjevem tozdu lakirano ali ni, niti ni najpomembnejše. Tudi ni najvažnejše, kolikšen obseg in resnost je imelo hujskanje v Krkinem Marketingu, naj bi šli s tovornjaki demonstrativno po ulicah Novega mesta. Ali nadalje: v kolikšni meri je bil izsiljen sestanek v trebanjskem gradbenem podjetju itd. Najvažnejše je, da so to opazni, kot vrhovi ledenih gora iz vode štrleči zunanji znaki nezadovoljstva, ki ima večji obseg od „uradno evi-dentiranjega” in pred katerim ne moremo tiščati glave v pesku.
Če ostanemo le pri izgubah, velja pribiti, da so več ali manj vse vir nezadovoljstva, nekakšno trajno krizno žarišče (po tej logiki je IMV s 540 milijoni dinarjev nove letošnje izgube največje). Če k temu prištejemo še hujše motnje v samoupravljanju, lahko že po teh dveh kriterijih pridemo do dokaj zajetnega spiska delovnih organizacij — samo v novomeški občini nad 20 — kjer so možni hujši zapleti. V takih razmerah se toliko bolj zastavlja nadvse resno vprašanje, ali so v resnici mobilizirane vse družbene sile in akcije, ki jamčijo, da bomo skupaj zmogli premagati krizno obdobje (ki ne bo kratko), brez večjih pretresov in samo s političnimi sredstvi. V dolenjskih sindikalnih vodstvih si, kot šo poudarjali na sestanku prejšnji teden, nezadovoljni z obstoječim stanjem, resno prizadevajo, da bi popravili razmere, prevetrili stabilizacijske načrte, ukrepali in preventivno delovali. Seveda so sindikati le del družbenih sil, ki se morajo zavedati, da bi bilo vsako omalovaževanje ali lakiranje nezadovoljstva ljudi politično naivno, še bolje rečeno — povsem napačno.
MARJAN LEGAN
Zdravstvu pomagati ozdraveti
Dolenjske občinske zdravstvene skupnosti v težkem položaju — Zdravstvu dati prednost pri oblikovanju skupne porabe — MS SZDL ocenil volitve
Na Pogani jami na Gorjancih je bilo v soboto 5 srečanje borcev in mladine iz osmih občin spominskega območja Žumberak—Gorjanci — Govoril Jože Knez
nil priprave in izvedbo volitev fun cionarjev v občinskih skupščinah skupščinah interesnih skupnosti. Ug tovili so, da je bilo pri letošnjih vo tvah zelo malo „zatikanj" pri kadre skih predlogih in rešitvah, kar pa pomeni, daje vse v najlepšem redu. f Dolenjskem še vedno vlada kadrovs deficit, ki se letos ni kritično pokaz; ker ni bilo večjih zamenjav.
M. MARKEl
V drugi polovici tedna, predvsem pa v soboto in nedeljo, bo prevladovalo sončno in toplejše
Sporočila NOB niso obledela
POGANA JAMA — Na obronkih Gorjancev na slovensko-hrvaški meji je bilo v soboto, 26. maja, peto srečanje borcev in mladine žumberško-gorjanskega spominskega območja. Obudili so spomin na prvo srečanje hrvaških in slovenskih partizanov spomladi 1942, med blizu 2.000 glavo množico pa so se spletla številna znanstva in prijateljstva. ,
V imenu 300 mladih udeležencev pohoda iz jastrebarske, ozeljske, samoborske, brežiške, črnomaljske, krške, metliške in novomeške občine, je komandant Jože Ivačič predal raport podpredsedniku republiške konference SZDL Jožetu Knezu, kije bil tudi slavnostni govornik na letošnji
STARI TRG PRAZNUJE
STARI TRG — V spomin na 1. junij 1942, ko je bil v Starem trgu večji napad partizanov na italijansko postojanko, praznuje ta krajevna skupnost svoj praznik. Proslava v počastitev praznika bo v nedeljo, 3. junija, ob 10. uri pred starotrško osnovno šolo, kulturni program pa bodo pripravili godba na pihala iz Predgrada, domači ženski pevski zbor, osnovnošolci in mladinci. V okviru krajevnega praznika pa že dlje časa potekajo tudi športna tekmovanja, v katerih merijo moči športniki iz kočevske, vrbovske in črnomaljske občine.
proslavi. Povedal je. da spominov ne obujamo le zaradi borb in zmag ter junaštva dotlej neznanih ljudi, ampak se
• Grozdana Hržič iz Samobo-ra je v pozdravnem pismu predsedstvoma Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine Jugoslavije prebrala zaobljubo zbranih na Pogani jami, še zlasti mladih, da nadaljujejo Titovo misel in delo.
vračamo predvsem k idejam tiste dobe, ko seje v krvi skovalo bratstvo. To poslanstvo je treba prenesti na mlade, saj sporočila revolucije niso obledela niti jih nismo popolnoma izpolnili.
„Če družbeni odnosi tečejo drugače. kot naše materialne razmere, je to predvsem dokaz, da smo odločali mimo delavcev in njihovih interesov, kar smo počeli pri neodgovornem najemanju posojil, neuspešnem investiranju, slabi organizaciji proizvodnje in drugod," je med drugim poudaril Jože Knez.
P. PERC
TORBICA V ZASAVJU
SEVNICA — Minuli teden je kurirčkova pošta iz rok sevniških pionirjev v Loki pri Zidanem mostu prišla v varstvo vrstnikov iz laške občine. Pred tem so na igrišču pri sevniški šoli pripravili miting z bogatim kulturnim programom. Sodelovali so predstavniki vseh pionirskih odredov v občini. Zbranim je govoril predsednik občinske ZZB Slavko Štrukelj.
1
I
r-----------------------------------------------------------------
! Slovin: zaporne kazni
% Med sodbami osmim udeležencem vinske afere |	v brežiškem Slovinu le dva oproščena	^
|	BREŽICE — Pisali smo že, da se je prej in j o sreejd v Brežicah končalo	I
S	sojenje osmerici, ki je tako ali drugače sodelovala vitevilnih nepravilnostih
|	pri odkupu in prodaji vin brežiškega Slovina v letih 1979 in 1980. Senat so-	*
S	dišča brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto je izrekel petim
|	obtožencem zaporne kazni, enemu pogojno, dva so oprostili, medtem ko	1
S	postopek zoper štiri udeležence v vinski aferi še teče. Podrobnosti in zani-
I	mivosti iz preiskave in sojenja, kol tudi obrazložitev izrečenih sodb lahko
^ preberete v današnji Prilogi.
NOVO MESTO — Ukrepi o zmanjševanju skupne in splošne porabe so zaostrili že tako težak položaj dolenjskega zdravstva, kjer se razkorak med možnostmi in potrebami povečuje. Lani so kar tri od petih občinskih zdravstvenih skupnosti v dolenjski regiji zaključile poslovanje z izgubo v skupnem znesku preko 21 milijonov, letos pa bo še slabše zaradi skoraj gotovega izpada republiških solidarnostnih sredstev. Zdravstvene skupnosti v takem položaju ne zmorejo pokrivati programa zdravstvenih organizacij medobčinskega pomena, kot ga predvideva osnutek sporazuma za letos, saj jim za to po resolucijskih izhodiščih primanjkuje skupaj skoraj 35 milijonov. Tako. do podpisa sporazuma še ni prišlo.
O tem so razpravljali na seji medo- denimo. varčevanje" pri hrani v bol-
bčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, ki je bila 28. maja v Novem mestu. Podprli so stališča, naj bi v občinah razpoložljiva sredstva v okviru skupne porabe prerazporedili v prid zdravstvenih skupnosti, ki pa bodo ustrezno spremenile svoje letne načrte.
Zavrnili so razmišljanja o krčenju zdravstvenih pravic in še bolj o ozkih ukrepih na škodo bolnikov, kot je.
mšmcah. Delavci v zdravstvu naj še naprej iščejo notranje rezerve in se tvorno povezujejo za čim boljšo izrabo zdravstvenih zmogljivosti. Pri nadaljnem oblikovanju skupne porabe naj bi v občinah dali zdravstvu prednost. Šele če vsi ti ukrepi ne bi zagotovili dovolj denarja, potem bi začeli premišljati o povišanih participacijah za nekatere zdravstvene storitve.
PESTER KULTURNI SPORED — Peto srečanje borcev in mladine na Pogani jami so obogatile kulturne skupine in posamezniki KUD Rude Oštrc iz samoborske občine, senovska folklora, mladi iz brežiške osnovne šole in krškega šolskega centra ter harmonikar s koprivniške šole. Škoda je le, da je močna ploha kmalu po zaključku uradnega dela srečanja mnoge pregnala s travnikov v avtobuse. (Pod nosom pa so se obrisali tudi zasebniki — zaslužkarji, ki so hoteli za kilogram pečene jagnjetine kar 150 starih tisočakov!) (Foto: P. Perc)
PRVIČ PRAPOR ZA OBRTNIKE — V vsej dolgi zgodovini obrtništva na Dolenjskem se še ni zgodilo, da bi obrtniki razvili svoj prapor. Na sliki: praporščak Obrtnega združenja Novo mesto Peter Kovačič in Jože Suhadolnik, ki v imenu izvršnega sveta občine Novo mesto pripenja prvi trak. (Foto: J. Pavlin)
je zmagala v vlečenju vrvi in streljanju z zračno puško' in je na koncu kot najboljša ekipa prejela pokal.
Slovesni del srečanja je bilo razvitje prapora Obrtnega združenja Novo mesto s kulturnim programom. O zgodovini obrtništva v tem delu Slovenije je skoraj tisoč zbranim obrtnikom in pri njih zaposlenim, o zgodovini obrtništva na Dolenjskem spregovoril predsednik združenja Ivan Kranjc, zatem pa je spregovoril predsednik izvršnega sveta občine Novo mesto Jože Suhadolnik. Omenil je velik pomen obrtnega dela v prizadevanjih za stabilizacijo in za izvoz. V imenu pokrovitelja prapora je zatem obesil prvi trak. Srečanje se je končalo v vedrem razpoloženju ob zvokih Fantov vseh vetrov.	>	p
PRAZNIK GODB NA PIHALA — V Straži je bilo v nedeljo popoldne sedmo tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Slovesnost se je začela s sprevodom, nadaljevala pa s koncertom, na katerem se je vsaka od devetih godb predstavila s po dvema skladbama. Na končuje pet skladb skupaj zaigralo vseh 250 sodelujočih godbenikov, poslušalci pa so bili še posebej navdušeni nad nastopom domače godbe ter pevcev Dragice Čarman in Franca Javornika. V čast srečanja je bila že v soboto odprta razstava likovnih del domačih avtorjev, Marjana Maznika, Kostje Viranta in Franca Šalija, ki se je predstavil z lesenimi plastikami. Na srečanju godbenikov je KK SZDL Straža podelila letošnja priznanja OF. Prejeli sojih: Ivan Virant, Jaka Krštinc, Milan Posavec, Jože Koporec in OO ZSMS Rumanja vas. (Foto: J. Pavlin)
Za ogled in nakup knjig
V Krkini avli odprt dolenjski knjižni sejem
NOVO MESTO — V avli upravno-poslovne stavbe tovarne zdravil v Ločni so v ponedeljek, 28.
Srečanje dolenjskih obrtnikov
Razvili prapor
DOLENJSKE TOPLICE — Na piknik jasi v Dolenjskih Toplicah je bilo v soboto, 26. maja, tradicionalno
5.	srečanje obrtnikov in pri njih zaposlenih iz občin Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta. Organizator srečanja je bilo Obrtno združenje Novo mesto, pokrovitelj pa obrtna zadruga Hrast.
Srečanje se je začelo že v jutranjih urah, ko je iz Novega mesta krenilo proti Dolenjskim Toplicam skoraj 200 pohodnikov—obrtnikov. Na jasi so ves dopoldan potekala športna srečanja v malem nogometu, streljanju z zračno puško in vlečenju vrvi. Ekipa OZ Metlika je bila najboljša v nogometu, ekipa OZ Novega mesta pa
maja, zvečer slovesno odprli 7. dolenjski knjižni sejem.
Na otvoritvi je pel mešani pevski zbor Krke pod vodstvom prof. Mira Kokola. Osrednja pozornost pa je bila posvečena gostu, književniku in predsedniku republiškega komiteja za kulturo dr. Matjažu Kmeclu. Obiskovalcem ga je predstavila prof. Nataša Petrov, upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca, medtem ko je Staša Vovk prebrala nekaj odlomkov iz Kmeclovih del.
Na knjižni prodajni razstavi je kakih 800 knjig, ki so jih slovenske založbe izdale med lanskim in letošnjim majem. Naprodaj so z 10-odstotnim popustom. Poseben kot predstavlja pisateljsko delo dr. Matjaža Kmecla, letošnjega jubilanta — petdesetletnika. Novomeška knjigarna Mladinske knjige je podobno razstavila izdaje del pesnika Srečka Kosovela, katerega 80-letnico rojstva praznujemo letos.
Zgorjni del avle zavzema protestantka. Na razstavi, ki jo je pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca, so na ogled Luthrova, Guttenbergova in Dalmatinova ..Biblija" ter vrsta drugih del_ slovenskih protestantskih piscev. Študijska knjižnica je razstavila originalni izvod Dalmatinovega prevoda Biblije v slovenščino iz leta 1584, ki ga sama hrani.
Dolenjski knjižni sejem bo odprt ves ta teden.
L Z.
ODPRTA ZA JAVNOST — V času zgodovinskega simpozija „Meništvo na Slovenskem” so v Pleterjah, po desetletnem delu, uspeli urediti staro gotsko cerkev, ki je zdaj na voljo javnosti. Ob otvoritvi je pred udeleženci simpozija zapel Sen-tjernejski oktet
Obnova cerkve ob 900-letnici kartuzijanov
Simpozij „Meništvo na Slovenskem”
PLETERJE — Inštitut za zgodovino Cerkve, kartuzija Pleterje in cistercijanska opatija Stična so od 23. do 25. maja pripravili zgodovinski simpozij „Meništvo na Slovenskem". Več kot 80 znanstvenikov, zgodovinarjev, teologov in drugih iz Jugoslavije in tujine, se je v treh dneh seznanilo z zgodovino in duhovnostjo benediktincev, cistercijanov in kartuzijanov, hkrati pa so proslavljali 900-letnico kartuzijanov, 850-let-nico ustanovitve samostana Stična in 750-letnico Kostanjevice. Zgodovinski simpozij, kjer se je zvrstilo veliko strokovnih referatov, je bil pomemben pridobitev za raziskovanje samostanske duhovne kulture. Kot je dejal zgodovinar in klasični filolog Jože Mlinarič, ki je na simpoziju predstavil tri svoje raziskave, je treba začeto delo nadaljevati.
Simpozij, ki ga je poldrugi dan gostila kartuzija Pleterje, so obogatili tudi z otvoritvijo stare gotske cerkve. Zgodovinski objekt, ki sta ga obnovili dipl. areh. Špela Valentinčič — Jurkovič in njena ekipa, je s pomočjo kartuzije Pleterje in matične Grande Chart-reuse iz Grenobla izločen jz cerkvene klavzure in izročen s cerkvijo in zakristijo na ogled širši javnosti (tudi za ženske).
Ob otvoritvi cerkve je govoril prior pater Janez Drolc, kije med drugim omenil, da smo s tem dogodkom lepo počastili devetstoletni jubilej kartuzijanov in da je to še en prispevek več k obogatitvi duhovne kulture našega naroda. Zahvalil se je tudi izvajalcem del. ki so opravili veliko dela.
Zgodovinski simpozij so sklenili v petek, 25. maja. v Kostanjevici, kjer so na predvečer zadnjega dne pripravili koncert mešanega zbora Consortium musicum iz Ljubljane, ki ga je vodil dirigent Mirko Cuderman.
SLAVKO DOKL
V izvozu slab začetek leta
Dolenjski izvozniki so se v prvem četrtletju znatno slabše odrezali kot lani — Vrednost izvoza padla skoraj za 8 odst. — Uvažamo le repromaterial
NOVO MESTO — V nobeni od štirih dolenjskih občin izvoz v prvih treh mesecih letošnjega leta ni dosegel ravni lanskega prvega trimesečja, najslabše pa gre Trebanjcem. Bo zamujeno možno nadomestiti do konca leta?
V medobčinski gospodarski zbornici so ugotovili, daje celoten izvoz Dolenjske v prvem trimesečju navrgel 4,2 milijarde dinarjev, kar je za 7,8 odst. slabši rezultat od lanskega v enakem času. V
i
PIONIRJI
ZGODOVINARJI
KOPER — Pod geslom ..Rastemo pod Titovo zastavo. Pionirji, veselo na delo!" je od 24. maja naprej potekalo 15. srečanje pionirjev zgodovinarjev, ki se gaje udeležilo 114 pionirjev iz 38 slovenskih osnovnih šol. V treh dneh srečanja so se mladi pomerili v poznavanju zgodovine, program srečanja pa je bil popestren še z obiskom muzeja Sergeja Mašere, ogledom slovenske Obale in srečanjem z mornarji jugoslovanske vojne mornarice.
države s trdno valuto je šlo za 1 odst. manj dolenjskih izdelkov, zmanjšal pa se je tudi izvoz na klirinško območje.
Tudi uvoz je bil letos manjši, dosegel je 10,7-odstoten padec. Stopnja pokritosti izvoza z uvozom se je znižala od 124 v letu 1983 na 88 pri konvertibilnem območju, medtem ko se celoten izvoz z uvozom krije s 100 odstotki. To pa je malce ugodnejše od doseženega slovenskega poprečja za prvo trimesečje. Udeležba Dolenjcev v slovenskem izvozu je padla od lanskih 8,05 na 7,77 odstotka.
• Po občinah so rezultati različni, najslabši pa zagotovo v Trebnjem, kjer so na konvertibilno področje izvozili komaj za 37 odst. lani doseženega izvoza, na kli-
rinško pa le za 20 odst. Pri izvozu na zahodna tržišča so v letošnjih prvih mesecih najbolj uspeli v Črnomlju, kjer se je izvoz povečal za 17 odst.
Pri uvozu predstavlja kar 98,8 odst. vseh poslov nabava repro-materiala, uvoz opreme pa ni bil omembe vreden. Prav to postaja zaskrbljujoče ob dejstvu, da imajo nekateri doslej močni izvozniki že povsem dotrajano opremo.
R. BAČER
Za praznik nova cesta
Za 24. maj — praznik krajevne skupnosti Dol. Toplice podelitev priznanj in otvoritev ceste
DOL. TOPLICE — 27. maja so Topličani zaključili svečanosti za letošnji krajevni praznik 24. maj, ki ga tu že 42 let praznujejo v spomin na uspešen napad borcev Dolenjskega odreda na Toplice, kjer se potlej za stalno okupator ni več naselil.
V nedeljo dopoldne so se krajani in gostje zbrali v Prosvetnem domu na proslavi s kulturnim programom v izvedbi domačih pevcev in šolarjev, nato pa je v slavnostnem govoru orisal revolucionarno zgodovino Toplic Ivo Longar, sekretar občinskega komiteja ZKS in predsednik sveta domače krajevne skupnosti.
Omenil je tudi zagnanost krajanov pri raznih komunalnih delih. Sad takih prizadevanj je tudi nova asfaltirana cesta, medtem ko telefonija, gradnja postajališč in poslovalnih objektov na pokopališčih ter urejanje sosesk še čakajo uresničitve.
Na proslavi so svečano podelili letošnje plakete krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: Jože Bučar z Bušinca, Drago Celič iz Gor. Sušic, Jože Grabnar iz Dol. Toplic, Franc.Gril iz Dobindola, Pavla Peršina iz Dol. Toplic, Franc Zupančič iz Soteske. Marjana Špelko iz Dol. Toplic, Jože Muhič iz Kočevskih Poljan ter že drugič Gozdno gospodarstvo—tozd Podturn za vzorno in dolgoletno pomoč krajevni skupnosti.
Po proslavi so gostje in krajani prisostvovali otvoritvi nove, 5 kilometrov dolge ceste med Dol. Toplicami
in Gor. in Dol. Sušicami, s čimer so v topliški krajevni skupnosti asfaltirali poslednjo prometnico. Pri otvoritvi ceste je govoril Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine, ki pa je poudarjal sedanje zaostrene gospodarske razmere in dal tudi vedeti, da bodo poslej bolj redki dogodki in praznovanja, kjer bi odpirali nove ceste.
Topličani in gostje so se nato po novi cesti popeljali do Sušic, kjer so jim vaščani priredili gostoljubno dobrodošlico.
R. B.
Pohod 12. SNOUB
Tridnevni pohod po Beli krajini
V soboto, 19. maja, se je začel tridnevni pohod po Beli krajini po poteh 12. SNOUB, ki ga je pripravila ZRVS Otočec. Pohoda se je udeležilo 110 pohodnikov: učenci osnovnih šol Otočec, Grm, Bršljin, vojaki iz novomeške vojašnice, člani ZRVS in delavci Iskre TNN, ki je bila pokrovitelj pohoda.
Pohodniki so iz Novega mesta krenili z vlakom do Črnomlja, od tu pa peš do Zapudja, kjer je bil ob spomeniku žrtvam partizanski miting, na katerem so sodelovali vaščani in učenci OŠ Dragatuš. Pot je naslednji dan pohodnike vodila v Stari trg, kjer je bilo tovariško srečanje z mladino tega kraja, nato pa so pohodniki krenili po dolini Kolpe do Brega. Naslednji dan so nadaljevali do Vinice, kjer so pohodnike sprejeli učenci tamkajšnje osnovne šole. Pohod so zaključili z ogledom Župančičeve rojstne hiše. Z avtobusi so se odpeljali v Črnomelj in nato z vlakom domov.
SILVO MESOJEDEC
NOVA CESTA DO SUŠIC — 27. maja so svečano odprli 5 kilometrov asfaltirane ceste med Dol. Toplicami in Sušicami. Ob tej priložnosti so šolarji izvajali program kar na cesti. Cesto je svečano odprl slavnostni govornik Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine. (Foto: R. Bačer)
Belsad v korak s HP Kolinsko
S priključitvijo k HP Kolinski bo črnomaljski Beisad v desetih letih razvil nov pro-______________izvodni program — Vlaganja v opremo in zidove_____________
ČRNOMELJ — Na osnovi vabljivega in dobro pripravljenega proizvodnega programa HP Kolinske so se delavci črnomaljskega Belsada sredi marca odločili, da izstopijo iz okvira tamkajšnje kmetijske zadruge ter postanejo peti tozd ljubljanske delovne organizacije. Za priključitev so se odločili tudi delavci HP Kolinske, pretekli petek pa je bila v okviru priprav na popolno priključitev v Črnomlju slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije in Belsada.
V hipu nared za pomoč
Odlično pripravljene ekipe civilne zaščite iz brežiške občine na nedeljskem tekmovanju
BREŽICE — Stadion je v nedeljo, 27. maja, oživel že navsezgodaj zjutraj. Pred občinstvom in strokovnimi komisijami se je odvijalo tretje občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite in deseto občinsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči.
Tekmovanju seje odzvalo 16 gasilskih enot iz krajevnih skupnosti in 7 iz delovnih organizacij. Med 26 enotami je bilo pet ženskih. Pri moških ekipah so zasedle prva tri mesta ekipa CZ iz Tovarne pohištva, občinska gasilska enota CZ Mostec in gasilska enota CZ krajevne skupnosti Globoko. Med ženskimi desetinami se je uvrstila na prvo mesto desetina iz Tovarne pohištva in na drugo enota CZ—Tozd Orlica.
Vzporedno z gasilci so na delu stadiona nastopale ekipe prve pomoči, bilo jih je 27, od tega 19 iz krajevnih skupnosti in 12 iz delovnih organizacij. Prvo mesto je zasedla občinska ekipa medicinske prve pomoči, ki bo 16. junija zastopala občino Brežice
• Nedeljsko tekmovanje enot civilne zaščite iz vse občine je bilo priložnost za slovesno podelitev zlatih znakov civilne zdščite. Poveljnik občinskega štaba CZ Anton Držanič ga je izročil Francu Šavriču iz Dobove in tozdu Železniškega gospodarstva Popravljal-nica voz Dobova.
na republiškem tekmovanju v Novem mestu. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa KS Krška vas in na tretje ekipa KS Velika Dolina. Vse tri so prejele nagrade in najboljše gasilske enote prav tako.
Po zagotovilih ocenjevalcev in organizatorjev so bili tekmovalci tokrat izredno dobro pripravljeni, precej bolje kot pred tremi leti.	j	j
Glede na možnosti prodaje izdelkov in postopno vlaganje v zidove in stroje, je H P Kolinska predvidela razvoj Belsada v treh fazah. V letošnjem letu, ki predstavlja prvo obdobje, bo Belsad povečal dosedanji proizvodni program, novost pa je standardna pizza. Proizvodnja bo tako večja za 250 ton, kupili pa bodotu-di nov zapiralko za pločevinke. Leta 1986 bodo namenili za opremo 57,7 milijona dinarjev, nadaljnjih 24,5 milijonov pa za investicije v objekte. Proizvodnja se bo v primerjavi z letošnjim letom povečala za dobro tretjino, začeli pa bodo proizvodnjo novih vrst konzervirane zelenjave, marmelad, pizz, zelenjavnih omak,ajvarja in ketchupa. V tretjem obdobju.
ZMAGOVALKE — Brežiško občino bo zastopala na republiškem tekmovanju ekip prve pomoči v Novem mestu občinska ekipa, ki je v nedeljo, 27. maja osvojila prvo mesto v Brežicah. (Foto: J. T.)
ki se začne čez 10 let, bodo v Belsadu vložili v opremo in objekte skoraj 100 milijonov dinarjev, proizvodnja pa se bo v primerjavi z začetkom prejšnjega obdobja podvojila in bo dosegla skoraj 9 tisoč ton izdelkov.
Kot je na slavnostni seji dejal predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Janko Gladek, pomeni omenjeni program za Belokranjce tudi boljši kos kruha. Lojze Deželak, predsednik K PO H P Kolinske pa je poudaril, da je bilo sodelovanje med Belsadom in njihovo delovno organizacijo že doslej dobro, sedaj pa je dobilo še trdnejšo in širšo perspektivo.
M. BEZEK
Udarniška sobota
Udarniška akcija na Se-novem spet zelo uspela
SENOVO — Sobotna druga udarniška akcija v rudniku rjavega premoga Senovo je uspela še bolje kot prva, saj je tokrat sodelovalo preko 200 prostovoljcev. Tretjina udarnikov pa je bila iz drugih delovnih kolektivov, nekateri so prišli prav od daleč. Tako so večji poslovni partnerji, kot so ljubljanska Kurivoprodaja in Ljubljanske mlekarne ter brežiško Gozdno gospodarstvo, poslali cele ekipe. Ker je bila akcija namenjena predvsem očiščevalnim delom v jami, so na vozičke naložili le okrog 400 ton premoga, kar je precej manj, kot bi ga lahko, če bi se v celoti posvetili odkupu. Toda akcija je bila zastavljena tako. da bi lahko pritegnili čimveč ljudi, zato je bilo med udarniki tudi precej žena.
Senovski pihalni orkester Svoboda je udarnike po uspešni akciji prijetno presenetil, ko seje pojavil v rudarskih uniformah s koračnicami, ki so lepo sklenile drugo udarniško akcijo na Senovem. Ustvarjeni dohodek bodo namenili izboljšanju delovnih pogojev v jami in v separaciji.
P. P.
k
NAŠA ANKETA
Mamicedrugim in svojim
Če občanu kaj ni prav, se lahko pritoži in lahko po sicer dolgotrajnem postopku doseže tudi bistvene spremembe na bolje v njemu namenjenih službah. A kaj naj naredi naš najmlajši občan, ki še govoriti dobro ne zna, kaj šele, da bi krenit po delegatskih poteh? V tokratni anketi naj namesto njega spregovorijo njegove dopoldanske in često tudi poznopopoldanske druge mamice, s katerimi deli vsakdanje takšne ali drugačne razmere v naših dolenjskih vrtcih. Kako gledajo na svoje delo ..dvojne" mamice, ki bde enkrat nad trumo drugih otrok, po končanem delu pa morajo posvetiti prepotrebno ljubezen in skrb tudi lastnim?
NADA GORENC, pedagog predšolske vzgoje v VVO Trebnje: „Težav nam vsekakor ne manjka: skupine otrok so velike in individualno delo skoraj ni mogoče, osebni dohodki so nizki. A vse te težave zbledijo ob dejstvu, da delavke v vzgojnovarstvenih oddelkih nimamo kam s svojimi otroki. Zlasti na podeželju smo jih prisiljene imeti v svojih skupinah, kar je slabo za varovance pa tudi za naše lastne otroke. Vse to še dodatno prispeva k veliki obremenjenosti vzgojiteljic in pedagogov v otroških vrtcih. Kot kaže, še ne bo kmalu bolje, saj si v trebanjski občini ne moremo privoščiti gradnje dodatnih oddelkov, jasli ipd.
K'ATICA ŽABKAR, varuška v Cicibanu Krško: „Varuška sem 9 let. Mislim, daje to poklic, ki ga ne moreš dobro opravljati, če bi mislil le na denar. Mene in moje kolegice najbolj moti delovni čas. Doma malo trpi družina, ker pridem pozno domov in moramo združiti kosilo in večerjo. Vzgojiteljice se tudi pritožujejo zaradi delovnega časa. Pravijo, da so največje žrtve pravzaprav otroci, ki morajo prezgodaj iz postelje.”
MAGDA K1RAR, varuhinja v vrtcu na Ljubljanski cesti v Novem mestu: „V splošnem v našem vrtcu ni težav z varstvom po obratovalnem času. Morda se enkrat na leto zgodi, da otrok ostane pri snažilki. Letos smo imeli le en tak primer, daje otrok ostal dlje, ker je prišlo do nesporazuma v družini. Večkrat pa starši zamudijo po 10 minut, kar tudi ni prijetno. Vsem se mudi domov.”
ANA PLUT, varuhinja v črnomaljskem vrtcu: „V glavnem so starši vestni in gredo po končani službi najprej po otroka v vrtec; do 15.15 skoraj vsi odpeljejo otroke. Skoraj vsak teden pa kakšen ostane. Rekorder je otrok, ki je ostal v vrtcu do pol sedmih zvečer. Vprašanje je, ali starši kdaj pomislijo, da ima tudi varuhinja svojo družino in otroke. Mene čakata doma dva. Kosilo imata šele ob 17. uri, kadar delam popoldne dlje.”
VIDA PAVLOVIČ, varuhinja v metliškem vrtcu: „Kot varuhinja delam že 12 let. Čeprav je delo težko in slabo plačano, ga rada opravljam.
Moj delovni čas je od pol šeste ure zjutraj do 12. oziroma od 7. do 15.15, vendar le redko res delam le toliko, kajti tu so nadomeščanja zaradi bolniških, porodniške ipd. Prej, ko je bil vrtec odprt ob sredah do 17. ure, so kakšni starši svojega otroka kar pozabili tudi do 19. ure. Zgodilose je, da smo me odpeljale otroka domov.
Verjetno sem zaradi vsega tega kdaj zanemarjala svoje otroke.”
SLAVICA DERŽANIČ, varuhinja iz Trebeža: „Delo imam razdeljeno na dopoldan in popoldan. Imam dva otroka, ki sta že v šoli. Ker imam doma še mamo, me otroka toliko ne pogrešata. Med dopoldansko prekinitvijo skuham kosilo in tako izkoristim proste ure za družino. Nasploh pa mislim, da je za ženske tak delovni čas težko sprejemljiv.”
CVETKA ŽGANJAR, varuhinja v kočevski Čebelici: „Včasih se zgodi, da starši pozabijo priti po otroka in takrat ga odpeljemo v novi vrtec, kjer imajo tudi popoldansko varstvo za otroke tistih, ki delajo popoldne.
Dopoldne smo tako mamice drugim, popoldne pa še svojim otrokom.
Včasih smo poskušali v svojih skupinah varovati tudi svoje otroke, a ni šlo, zato smo takšno varstvo ukinili."
MARIJA PERK, varuhinja v ribniškem vrtcu: „Naše delo je zahtevno, naporno in živčno. Delam z živimi bitji. Otrok ni stroj, ki bi ga lahko zamenjal, če se mu kaj naredi. Dokler sem v službi, imam in moram imeti vse varovance rada. Doma seveda skrbim za svoja dva otroka. Mislim, da zaradi naporne službe nisem doma nič bolj sitna.”
MELIT A LENDARO, vzgojiteljica v sevniškem Cicibanu: „Ob vsesplošnem varčevanju imamo v oddelku po 18 otrok, varuško imamo le na dve skupini, dostikrat pride ena na štiri (nadomeščanja zaradi bolnišk). Rezerv ni; vzgojiteljice si pomagamo en(i drugi. Ob marčevski spremembi ure je bilo otrokom hudo zaradi zgodnjega vstajanja. Sedaj so se že nekako navadili, čeprav jih iz postelj trgajo v trdem spancu."
I
kmetijstvo
Še več krompirja v predelavo
Kolinska na Mimi je lani predelala 7000 ton,krompirja — Po rekonstrukciji večje potrebe — Največ surovine naj bi dobili pri dolenjskih kmetovalcih
MIRNA — Vsakoletna srečanja pridelovalcev krompirja, predstavnikov zadrug, kmetijskih strokovnjakov v Kolinski, tovarni za predelavo krompirja, so priloženost za pogovor o dosežepem in načrtih za prihodnost. Takšno je bilo tudi srečanje pretekli petek, na katerem so zborovalci predvsem poudarili, da mora ta poljščina pridobiti v slovenskem merilu večjo veljavo. Spregovorili pa so tudi o načrtih, po katerih naj bi tovarna v prihodnjih letih potrebovala 3000 ton več krompirja kot doslej.
Tovarna, ki si je z dobrim odnosom do kmetov in zadrug na Dolenjskem pridobila precejšnjo veljavo, je lani uspešno poslovala.
ZEHTA IN KOŠNJA
Aktiv kmečkih žena pri kooperaciji Agrokombinata Krško prireja v nedeljo, 3. junija, ob 14. uri na Dobravi pri Podbočju „žehto” in košnjo, se pravi prikaz pranja perila z lugom in prikaz starega načina košnje in sušenja sena. Prireditev bo vodil Mito Trefalt, po prireditvi pa bo veselica in ples ob zvokih ansambla Lojzeta Ogorevca.
2 N0VM&E TRŽNICI
Zadnje čase je novomeška tržnica prav dobro založena, prodajajo tudi češnje, jagode, banane, vendar po cenah, ki niso vsem dostopne. Češnje prodajajo po 150 din kilogram, banane po 250 din, prve jagode pa so bile kar po 580 din kilogram. Na voljo je obilo solate, po 7.0 din kilogram, imajo svežo špinačo, berivko, šopke šmarnic itd. Vrtnarji imajo še vedno dovolj strank, ki kupujejo sadike zelenjave in cvetja. Konkurenca med vrtnarji je čedalje hujša.
Sejmišča
NOVO MESTO — Naprodaj je bilo precej prašičev, a kupcev malo. Rejci so pripeljali 126 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, ter 300 prašičev, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 128 živali, in sicer mlajše po 5.000 do 6.000 dinarjev, starejše pa po 6.000 do 8.000 dinarjev. Lastnika je zamenjalo tudi 15 prašičev, starejših od šestih mesecev, po 160 dinarjev za kilogram žive teže.
TREBNJE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 296 prašičkov, starih do tri mesece, prodanih pa jih je bilo 154, in sicer po 260 dinarjev za kilogram žive teže.
Rekorder
Alfonz Jaki je lani prodal KZ Trebnje 56 ton krompirja — Na hektar ga pridela 30 do 32 ton
BRINJE, MIRNA — Alfonz Jaki z Brinja šteje že leta med največje dobavitelje krompirja za Kmetijsko zadrugo Trebnje. Lani ga je prodal 56 ton, redi pa tudi živino, prodaja mleko, uspešno se je vključil tudi v pridelovanje tržnih presežkov pšenice.
„Vseh teh uspehov prav gotovo ne bi dosegel, če bi ne imel skoraj idelanih pogojev za, kmetijstvo. Posestvo je zaokroženo, zemlja je v ravnini. Toda brez dela in uporabe gnojil ne bi dosegel teh uspehov. Res je, da sem tani prodal največ krompirja K2 oziroma Kolinski na Mirni, toda zame je bila lani slaba letina. Medtem ko je bil lani hektarski donos 28 ton krompirja na hektar, Sem prejšnja leta dosegal tudi po 32 ton. Take uspehe pa lahko pripišem le temu, da se strogo držim navodil strokovnjakov iz kmetijske zadruge. Kaj to pomeni? Vsako leto zamenjam vsaj polovico semena, poleg tega izdatno gnojim in škropim, kolikor terja krompir. Čeprav se zdi pridelovanje krompirja dohodkovno zanimivo, le ni tako, Res sem lani dobil 640 tisoč dinarjev, toda če bi seštel vse stroške, bi mi ostalo le okoli 40 tisoč dinarjev ostanka čistega dohodka. Kljub temu je pridelovanje krompirja bolj donosno, kot je reja živine ali prodaja mleka za trg. Čeprav se sicer ne morem pritoževati nad kmetovanjem, naj
le dodam, da je za kmeta vsakdan težje: Poleg dragih gnojil, strojev, nas bo po svoje prizadelo tudi plačevanje prispevkov za invalid-sko-pokojninsko zavarovanje. Na kmetiji smo trije in seštevek prispevkov bo kar zajeten. Toda treba je s časom naprej in zagotoviti si moramo kolikor toliko mirno starost. Rad pa bi, da bi se družbenoekonomski položaj nas kmetov izboljšal in izenačil z delavčevim."
Kmetijski
Senčne plati paše goveda \
Vsaka beseda o koristnosti, primernosti in donosnosti paše govedi je odveč. Priporočajo jo iz mnogih razlogov, ekonomskih, tehnoloških, zdravstvenih, in velika škoda bi bila, če bi zaradi nekaterih slabih strani, ki jih ima tudi paša, ne širili ali pa celo opuščali ta najboljši način prehrane.
Na govedo, ki se pase, preži več nevarnosti: kužne, zajedalske, presnovne in tako imenovane deficitarne bolezni, pa tudi zastrupitve in poškodbe. Zlasti-na kislem, močvirnem travniku ali pašniku je nevarnost velika, v fnnogih primerih za pašo sploh niso primerne mehke, s kislimi travami zaraščene travnate površine. Pri tem se na silo nc da ničesar doseči, trajno rešitev da lahko le melioracija zemlje.
Če bi nevarnosti skušali razvrstiti po pogostnosti, bi v naših razmerah med zajedalskimi boleznimi prišli na prvo mesto fasciol-oza in parafistomoza, to sta jetrna in vampova metljavost. Z doslednejšo dehelmintacijo ali uničevanjem posrednika metiljavos-ti, polžka mlakarja, bi se dalo več narediti, zahteva pa precej truda.
N a srečo se je zadnja leta unesla ogrčavost goveda, pogostna pa je še pašniška krvontočnost, ki jo prenašajo klopi, zdravimo pa s kemoterapevtiki.
• Zmotno je mnenje, da daje paša prav vse, kar žival potrebuje. Ne daje, zlasti primanjkuje živalim fosforja in natrija; zunanji izraz pomanjkanja pa je prislovično znana lizavost ter nenavadna požrešnost .goveda, ki se loti tudi obleke, lesa ipd. Natrija je v mladi travi do desetkrat premalo in nič čudnega ni, če žival tako hlepi po kuhinjski ali živinski soli. Dodajanje rudninske mešanice med pašo je nujno potrebno.
Na paši^ utegnejo čredo prizadeti tudi nevarne prebavne motnje, driske, tetanije, akutna timpanija ali napenjanje, ko se živali, kot pravimo, obžro. Med nevarnimi rastlinami, ki jih pašne živali rade požro, so zlasti orlova praprot, jesenski podlesek, čmcrika in nekateri strupeni pleveli. Pašnik, ki ima dosti takih rastlin, ni primeren, saj lahko prinese več škode kot koristi. Možno pa ga je izboljšati, saj obstajajo primerni herbicidi, s katerim se zatre, denimo orlova praprot, kije velika ovira uspešni paši na belokranjskih steljnikih.
Inž. M. L.
To se ji je posrečilo zaradi izrednih varčevalnih ukrepov in drugih prijemov. Sicer pa je predelala za okoli 1000 ton manj krompirja. Medtem ko je Kmetijska zadruga Trebnje skoraj v celoti izpolnila svoje pogodbene obveznosti, je KZ Krka iz_ Novega mesta precej zaostala, prav tako pa je bilo manj
Seveda bo potrebno povečati intenzivnost pridelovanja. Ena izmed glavnih zahtev za večje hektarske donose je pogostejša zamenjava semena. Prav pri pridelovanju semenskega krompirja pa se vse pogosteje zatika.
krompirja iz Gorenjske ih Pomurja. . Ker bodo v tovarni po rekonstrukciji povečali svoje zmo-
gljivosti, bodo kmalu potrebovali še več krompirja. Zaradi vse dražjega transporta, utečenih poslovnih odnosov in močne tradicije pri pridelovanju krompirja na Dolenjskem naj bi večino krompirja v naslednjih letih odkupili na tem območju.
Poleg tržno izredno zanimive sorte igor, naj bi spet dobile veljavo sorte dobrin, vesna, jaka in druge. Sploh naj bi bilo semenarstvo duša napredka pri pridelovanju krompirja. Ker semenska pridelava ne napreduje po načrtih, naj bi zanjo prispevali tudi kupci jedilnega krompirja.
Vprašanja in probleme, s katerimi se srečujejo udeleženci „krom-pirjeve verige”, so strnili v sklepe. Krompir naj bi dobil med poljščinami večjo veljavo, več pozornosti morajo posvetiti pridelovanju semena. Zaradi spomladanskega pomanjkanja tega živila na trgu bi moral dobiti krompir svoje mesto tudi v občinskih ih republiških blagovnih re?ervah.
J. SIMČIČ
EN
HRIBČEK BOM I KUPIL...
Ureja- Tit Doberšek
m
ZBRALI SO SE PRIDELOVALCI KROMPIRJA — V tovarni za predelavo krompirja na Mirni so se pridelovalci krompirja na svojem rednem zboru pomenili o težavah in uspehih. Terjajo več pozornosti za to poljščino, ki režg. kruh mnogim dolenjskim kmetom. (Foto: J. S.)
Regres spodbuja koruzo
Povečano zanimanje za silažno koruzo v novomeški  zadrugi — Pri setvi letos boljša oskrba______
NOVO MESTO —Spomladanska setev je v novomeški občini zajela 28 odst. vseh obdelovalnih zemljišč v zasebnem sektorju. Površine, zasajene s koruzo, pa so se povečale za 15 odst. Med pridelovalci je opaziti zlasti povečano zanimanje za silažno koruzo, to pa, verjetno zaradi uvedenega izrednega regresa za silose. Kdor je tak regres prosil in dobil, se je hkrati tudi obvezal, da bo do jeseni silos napolnil, sicer bo moral denar z obrestmi vred vrniti.
Res je, da krompirja za seme kmetje niso pravočasno naročili; ko pa bi ga nekateri v zadnjem hipu le nabavili, ga ni bilo naprodaj. Sicer pa se kmetijstvo v novomeški občini bolj usme-• rja v.pridelavo krompirja. Po sporazumu mora zadruga letos doseči tržno proizvodnjo 4.000 ton krompirja. Približno toliko so ga na tem območju pridelali tudi lani.
R. B.
Trsna pršica
je v vinogradih veliko bolj pogosta kot pa trsna Icod-ravost, o kateri smo pisali v prejšnji številki Dol. lista. Te pršice (latinsko: Eriophyes vit-is Pgt) je letos zaradi hladne pomladi v dolenjskih vinogradih veliko (Trška gora, šent-jernejski vinogradi itd.). Na mladem listju mladik najdemo značilne pege. Na zgornji strani lista te pege nabreknejo v mehurje, ki_ imajo značilno, bolj temno zeleno barvo. Na spodnji strani lista so pege poglobljene in preraščene z gostimi belimi dlakami, ki prehajajo sčasoma v rdečkasto rjavo barvo. Močno napaden list je spodaj v začetku skoraj bel, pozneje rdečkast, zgoraj pa mehurjast. .Teh peg ne smemo zamenjati za pojav .peronospore. Peronospora namreč v začetku tudi ustvarja bele pege, ne ustvarja pa na zgornji strani mehurjev, in po tem lahko ločimo trsno pršico od peronospore. Poleg tega se pršica pojavlja zgodaj spomladi (kot na primer letos) in ob razmeroma hladnem vremenu, medtem ko se peronospora pojavlja le ob primerni toploti in vedno pozneje kot trsna pršica.
Opisane • znake na mladih listih trte povzročajo s sesanjem listnega tkiva drobne pršice, ki živijo med dlačicami na spodnji Strahi napadenih listov. Podobne so pršicam, ki povzročajo kodravost trte. Močan napad te pršice trto slabi. Tudi to pršico zatiramo z istimi sredstvi kot trsno kodravost, to je s tistimi, o katerih smo pisali v zadnji številki Dol. lista.
RDEČI PAJEK ALI RDEČA PRŠICA
(Panonychus ulmi ali Pa-ratetranychus pilosus)
Rdeči pajek je v zadnjih letih postal nevaren škodljivec vinske trte. Tudi letos, so me nekateri vinogradniki že ob-
veščali o pojavu tega škodljivca v vinogradih.
Rdeči pajek povzroča po-rjavenje starejših in kodravost mlajših listov, ki slednjič propadejo. Največ škode povzroča spomladi, ko odganjajo prvi lističi. Iz prezimljenih jajčec rdeče barve, ki jih škodljivec odloži na rozgah očes ter na starejšem lesu trte, se spomladi izležejo četrt do pol milimetra velike ličinke rdeče barve, ki množično napadejo prve lističe trte in jih izsesavajo. Lističi se značilno gubajo, rumenijo, na njih pa se pojavijo vijoličasto črnikaste pegice. Po teh znakih lahko razlikujemo pojav te pršice od že opisanih dveh pršic. Več pršic poleti povzroča sivkasto rumeno barvo listja, ki se ob močnem napadu obarva bronasto rdeče in se suši. Tako rdeči pajek ni samo spomladanski, ampak tudi poletni škodljivec iz druge in nadaljnjih generacij, ki jih je na leto lahko do peL
Zatiranje. Žvepleni pripravki celo pospešujejo razvoj rdečega pajka. Na jajčeca smrtno vplivata tedion in animert, ličinke pa uničujemo s keltanom, matasystoxom in gusatiopom. Če je pršic zelo malo, proti pajku ni nujno posebej škropiti, kajti škodljivca bomo uničili z dodatkom enega izmed navedenih insekticidov ob rednem škropljenju vinogradov; če pa je škodljivca več, ne kaže odlašati s škropljenjem in čakati na redno škropljenje vinogradov. Zaradi pogostega in nepravilnega škropljenja proti rdečemu pajku postane pršica odporna na nekatere pripravke, poleg tegamnogi pripravki uničijo tudi njene naravne sovražnike. Zato bomo proti rdečemu pajku škropili samo takrat, kadar je to res pdtreb-no. Če se pršica pojavlja tudi poleti, v drugi polovici julija ali v začetku avgusta, škropimo z enim izmed omenjenih sredstev ali z neoronom, ros-pinom, tedionon;. S tem preprečimo množično odlaganje zimskih jajčec škodljivca.
N a spl ošn o ugotavljaj o, v zadrugi i n kmetje, da je bila ob letošnji Setvi boljša oskrba z. repromateriali,semeni in gnojili, pa tudi z rezervnimi deli za stroje. Kmetje so letos na veliko nabavljali (večinoma skupinsko) sejalnice za koruzo in sadilnike za krompir.
Mehanizacija očitno napreduje, pač pa je bilo po mnenju pospeševalne službe v zadrugi zamenjanega premalo semenskega krompirja, zato bo potrebno poskrbeti vsaj za zaščito, da pridelek ne bo manjši.
PRED ŽETVIJO BODO OGLEDI
NOVO MESTO — Na območju novomeške občine so planirali zasejati 620 hektarov površin z ozimnimi žiti, vendar je bilo sklenjenih pogodb le za -380 hektarov, in to z 800 pogodbeniki. Kljub vsemu računajo v zadrugi, da bo odkup tržne pšenice znatno večji, kot pa je bilo sklenjenih pogodb. Pogodbe so sklenjene le z onimi, ki so upravičeni do interventnih sredstev, proizvajalcev pšenice pa je precej več in bodo pridelek tudi prodali. Tak račun ni brez osnove, kajti veliko kmetov je na račun oddane pšenice že vzelo koruzo Za zamenjavo. Ker so na nekaj parcelah organizirali vzorčno in poizkusno pridelavo pšenice, bodo še pred žetvijo organizirali skupinske oglede teh parcel.
DAN ZADRUGE NA RUPERČ VRHU
RUPERČ VRH — V soboto, 26. maja, je kolektiv novomeška zadruge „Krka” proslavil vsakoletni dan zadruge s srečanjem kolektiva in programom, ki je bil posvečen 20-lctnici obstoja zadruge. Srečanje zaposlenih z udeležbo iz vseh tozdov in temeljnih zadružnih organizacij je minilo v prijetnem tzdušju.
Računi nikomur ne prizanašajo
Zakaj so na vzorni kmetiji Rudija Možgana zmanjšali število živine
VENIŠE — Razkorak med cenami kmetijskih pridelkov in repromate-riala je večno predmet pogovorov s kmeti, ki jih nesorazmerja motijo kot malokaj. J udi kmetu Rudiju Možganu iz Veniš v krški občini, postavnemu možaku, ki bi mu stežka prisodil, da se bo že prihodnje leto srečal z Abrahamom, neusmiljen račun pokaže, da bo kosmati dohodek sicer velik, čistega pa bo ostalo malo.
Rudi je bil eno leto ključavničar v krški Kovinarski, eno leto pa je delal v Nemčiji, da bi nakupil stroje za kmetijo. Če se ne bi bil oče leta 1967 ponesrečil, verjetno še ne bi tako naglo povsem presedlal h kmetovanju. Toda Rudija boli srce, če vidi, da je kje zemlja neobdelana, zato ni hotel dovolili. da bi se to primerilo Možganovi kmetiji. 10 hektarov obdelovalne zemlje zahteva pridne roke kljub vsej mehanizaciji. Možganovi premorejo zdaj dva traktorja, sejalnico.škropil-nico. sod za gnojevko; potrejbovali bi še novo nakladalko. Od 5 hektarov gozda so morali poldrugi hektar mladega drevja posekati zaradi daljnovoda -V Venišah pa imajo v najemu še 3.5 ha zemlje, kajti Rudi Možgan je že zgodaj spoznal, da imajo sami premalo zemlje za količkaj smotrno tržno pridelavo hrane.
..Letos bomo pojedli meso, ki bi ga morali šele prihodnje leto, ker pač ni dovolj krme. Predlani smo imeli v hlevu 45 glav živine, zdaj pa smo stalež zmanjšali na 33. Imamo 13 krav, 3 breje telice, ostalo pa so mlado govedo in prašiči. Zanimiv je podatek, da smo leta 1976. ko je bila "krma še sorazmerno poceni in je je bilo dovolj.' ob osmih’ kravah oddali 36.00(1 litrov mleka, predlani pa z dvanajstimi do trinajstimi kravami le 30.000 litrov mleka." pravi Rudi Možgan. Čeprav imajo dva koritasta silosa- s skupno 260 kubi ki prostornine, se Možganovi zavedajo, da samo domača krma ne da dovolj. N jihove krave dajo 3000do .
4000 litrov mleka, odvisno .od kakovosti krme. Ta pa, žal. precej niha.
Rudi Možgan pri delu v vinogradu v Venišah
Možgan je že vsa leta kooperant krškega Agrokombinata. ..Niti enega bika nisem prodal na Hrvaško. Letno sem izgubil že pred leti 15 do 20 starih milijonov. Ljudje so se mi smejali. Agrokombinat nam daje posojila, večjim kooperantom omogoča nakup traktorjev, strokovnjaki nam svetujejo....To je pa druga plat medalje, če jim vse prodaš." odkrito razmišlja Možgan.
Zavoljo poštenosti in odkritosrčnosti je bil ta kmet že večkrat izvoljen v razne organe. Pravi, da ga moti. ko sliši, naj pobude prihajajo od spodaj navzgor, toda ko pride na sestanke ali na zbore kooperantov, le bolj glasujejo, kot da bi kmetje sami dajali pobude. Grenki spomini vežejo Rudija Možgana zlasti na dveletno obdobje, ko je bil delegat Zadružne zveze v zboru uporabnikov ljubljanske agronomske fakultete, kjer je na lastni koži občutil, da nekateri še vedno premalo zaupajo kmetovi besedi. p
Gojili bodo nove kulture
KZ Črnomelj širi program — Prodaja Kolinski
ČRNOMELJ — HP Kolinska in Kmetijska zadruga Črnomelj bosta v kratkem podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem medsebojnem sodelovanju, ki bo zajemal možnosti pridelave posameznih kultur, kijih HP Kolinska potrebuje za proizvodnjo.
S tem kmetijska zadruga širi dosedanji program sodelovanja z Bel-sadom, ki je temeljil izključno na sadju in Zelenjavi, tudi na druge kulture, kot so lešniki, žitarice,krompir, gorčica, med ter mleko in goveje meso. Količina prodanega sadja in zelenjave pa se bo bistveno povečala.	^
Poleg tega bodo proučili možnosti proizvodnje drugih tržnih presežkov
na obstoječih površinah, zlasti pa možnosti investiranja v pridelavo gob. Za proizvodnjo nekaterih kultur, kot so lešniki, ribez ipd., pa bo potrebno skleniti dogovor o vlaganju v nasade. Program, ki ga načrtujeta H P Kolinska in kmetijska zadruga, bi moral biti uresničen do leta 1990, seveda pa bo KZ morala organizirati dodatno pospeševalno službo, ki jo bo, tako menijo v kmetijski zadrugi, sofinancirala H P Kolinska.
Naravni in drugi ekološki pogoji ter proizvodna usmeritev kmetijske zadruge dajejo dovolj možnosti za razširitev proizvodnega sodelovanja med obern., delovnima organizacijama in seveda kmeti.
B. M.
IZ NKŠIH OBČIN
I •
IZ NKŠIH OBČIN
.-L 1^1:— -r
Pripravljeni na slabše?
V pričakovanju še večjih težav imajo komunisti v svojem delovanju izredno pomembno vlogo
NOVO MESTO — Poslovni uspehi letošnjega prvega trimesečja kažejo, da se v novomeški občini razmere zaostrujejo. Ker je vse več izgubarjev, likvidnost se slabša, izvoz pa ne teče po planu, je pričakovati v naslednjih mesecih še znatno večje težave. Smo na slabšem, kot je poprečno stanje v republiki!
V takih pogojih dela in pridobivanja dohodka so komunisti pred zelo odgovorno in težko nalogo: pojasnjevati. prepričevati, /lasti pa aktivno sodelovati pri hitrejšem spreminjanju razmer. Tako so menili člani občinskega komiteja ZK v Novem mestu, ko so 22. maja ocenjevali analizo po četrtletnih periodičnih obračunih.
Odveč je zadovoljstvo tudi ob podatkih. da je bil celotni prihodek gospodarstva v prvih treh mesecih letos za 58 odst. boljši od lanskega v tem času, da je bil dohodek za 47 odst. večji in da je akumulacija narasla za 96 odst. Kar četrtina vsega ustvarjenega dohodka je šla za obresti, kje pa je šele odplačilo dolga!?
Zaskrbljujoče je, da so se izgube povečale za 272 odst. in da je med izgubarji 24 delovnih organizacij iz gospodarstva s 7190 zaposlenimi. Izgubo pa je izkazalo tudi 7 negospodarskih delovnih organizacij s 1623 zaposlenimi. Med izgubarji je res nekaj sezoncev, pri katerih prvo tri-
mesečje v poslovnem smislu nikoli ni ugodno, toda poleg IM V. ki nosi 70 odst. izgub v občini, imajo težave še v drugih večjih delovnih organizacijah. Razmere se zaostrujejo v tovarni Krka. Tozd Izolacije in Motel Grad Otočec (prvi levji delež) imata skupno 60 milijonov dinarjev izgub, zdravilišča pa sploh niso všteta. Na tovarno Krka v prvem trimesečju odpade že 10 odst. občinskih izgub. Zaskrbljujoče je pri Pionirju, ki ima v 4 tozdih 50 milijonov dinarjev izgube, pri gradbincih pa so v drugem polletju na vidiku še veliko hujše težave.
Med izgubarji sta po dva tozda KZ Krka. Gozdnega gospodarstva. Cestnega podjetja. Go rja ncev,v Opekarna Zalog, da ne omenjamo ZTP, ki ga smatrajo za republiški problem. V to druščino štejeta še Gradbenik iz Žužemberka in novomeška Komunala. V negospodarstvu pa je kritičen položaj zlasti v bolnišnici. Skupno je izgub za preko 75 milijonov dinarjev.
Ob tem, ko izgube rastejo, pa je izvoz dosegel komajda lanskoletno raven prvega trimesečja, nikar da bi bil za 10 odst. večji, kot načrtuje občinska resolucija. *
Na seji komiteja so izrecno poudarili, da bo gospodarskim možnostim potrebno čim prej prilagoditi celotno nadgradnjo, zato bo iz srednjeročnega in letošnjega plana marsikaj izpadlo ali pa bo odloženo na ugodnejše čase.
R. BAČER
Bogati plačajo najmanj
V metliškem vrtcu sedaj 185 otrok — Dve varuški premalo — Nekateri obrtniki plačujejo najnižjo oskrbnino
METLIKA — Doslej se v metliškem vrtcu, edinem v tej belokranjski občini, v vseh 24 letih še ni zgodilo, da bi morali zaradi pomanjkanja prostora kakšnega otroka zavrniti.
Nastopili slabi časi za žagarje
Jože šot je edini žagar v metliški občini — Manj gradenj, manj dela
METLIKA — Edino strojno žago. tako imenovani gater. ima v metliški občini Jože Sol iz Metlike. .Čeprav sem po poklicu mehanik. sem postal galerist, ko je imel to žago še moj oče, pri njem sem delal kakšnih 12 let. pred štirimi leti, ko je šel oče v pokoj, pa je žago prepustil meni. Jaz v glavnem delam za zasebnike, vendar se zadnje čase pozna, da se manj gradi. prej so ljudje rabili precej več lesa za ostrešje in več gradbenffga lesa. sedaj pa je tega vedno manj. Tudi če človek že gradi, je danes zelo težko priti do hlodovine, kajti gozdna jo prodaja v glavnem le firmam. jaz pa tudi nimam svojega lesa. ampak žagamo samo. kar mi pripeljejo. Žagarstvo postaja vedno bolj sezonskodelo: spomladi je dela največ, nekaj jeseni, poleti zelo malo. pozimi se pa zaradi mraza tudi zelo malo dela," je pripovedoval Šot.
K njemu vozijo žagat les v glavnem iz Metlike in okoliških vasi. medtem ko s podzemeljskega konca vozijo žagat na tračno žago čez Kolpo, v Pravutino. ker jim je žaga veliko bliže. ..Zaposlenega imam še enega delavca, če pa je treba. priskoči na pomoč tudi oče. Kaj veliko od te žage ne morem pričakovati, slabi časi so prišli za
Jože Šot: ,,1’red leti, ko seje več gradilo, je bilo tudi za nas žagarje več dela.”
žagarje, zlasti za take, kot sem jaz. ki moramo delati vse, gater je bol j primeren za žaganje na veliko, če pa moraš delati vse malenkosti, je treba žago kar naprej preurejati in se človek s tem veliko zamudi. Za firme delam zelo malo. če bi hotel dobiti kakšen večji stalni posel, bi moral imeti predvsem veliko prostora za skladišče, tukaj sem pa na tesnem."
A. n.
ITi
Jj
Ko je vrtec postal pretesen, so pred leti dozidali tri igralnice in telovadnico, tako da je sedaj za 185 otrok dovolj prostora, veliko več otrok pa vrtec ne bo mogel sprejeti, kajti stari del in jasli so grajeni še po starih normativih.
_Pa tudi osebja imamo premalo, saj nam sedaj manjkata dve varuški, vendar nimamo denarja, da bi ju vzeli v službo," je povedala vodja v rte.Mira lika Hauptman. V metliškem vrtcu je zaposlenih 27 ljudi, od tega sta dve delavki na porodniškem dopustu, tako da jih sedaj dela 25; od tega je sedem vzgojiteljic, sedem varušk in štiri medicinske sestre. .Ena vzgojiteljica ima tri odelke 250-urne male šole, in sicer dva oddelka tukaj v Metliki, enega pa na Suhorju; ta skrajšana priprava na šolo je namenjena otrokom, ki ne hodijo v vrtec, v vrtcu pa je 29 otrok, ki obiskujejo celoletno malo šolo." V vrtcu so v glavnem otroci iz Metlike, nekaj pa jih starši, ki hodijo na delo v Metliko, vozijo tudi iz okoliških vasi.
V jaslih je sedaj 69 otrok od osem mesecev starosti do treh let.
Maja so precej poskočile oskrbnine, starši pa plačajo od 20 do 65 odst. ekonomske cene. odvisno od dohodkov. Največ je takih, ki imajo 8 do 9 tisoč dinarjev mesečnih dohodkovna družinskega člana in plačajo 45 odst. ekonomske oskrbnine, kar znese 4.660 din za jasli za otroke do dveh let, 3.943 za otroke med drugim in tretjim letom in 2.968 din za otroke nad tremi leti. Prav pri plačevanju pa imajo precej težav in neprijetnosti. Tu gre v glavnem za nekaj zasebnih obrtnikov. • ki na podlagi potrdil o dohodku iz davčne uprave plačujejo za svoje otroke najnižje oskrbnine, čeprav vsi vedo. da v resnici zaslužijo veliko več, kar sc vidi tudi po njihovi življenjski ravni. Ostali starši se seveda zaradi tega pritožujejo in negodujejo, o tem je tekla beseda tudi na svetu zavoda in v skupščini skupnosti otroškega varstva. vendar na tej ravni ne morejo nič narediti. Prav pa bi bilo, ko bi te stvari uredili tam. kjer so za to poklicani.
A. B.
EETRTK0V INTERVcJU
Priznajmo: premalo dajemo
Bolje organizirati prosti čas mladih, da ne bodo uhajali na stranpota
V okviru občinske Zveze Društev prijateljev mladine in Zveze kut Ilir no-prosvclnih organizacij nasploh potekajo zadnje čase živahna prizadevanja, da bi obogatili prosti čas mladih, zlasti med bližajočimi se šolskimi počitnicami. Kaj pripravljajo in na kakšen način, je povedala Ivanka Mestnik, tajnica ZPM Novo mesto:
..Organizacija prostega časa mladih je splošen problem v vsej Sloveniji, ki ga skušamo po enotnih usmeritvah na svoj način oblikovati po občinah. Na novomeškem območju se neaktivnost mladih in pionirjev kaže tudi vna-raščajoči mladinski kriminaliteti, zalo skušamo kar najhitreje in učinkovito organizirati delo z mladimi v času. ko zapustijo šolske klopi.
V Novem mestu pripravljamo problemsko konferenco, ki naj bi to vprašanje osvetlila v več smereh. Ugotoviti moramo, kaj si mladi sploh želijo delali v prostem času. Analize kažejo, da je preko 70 odst. vseh dosedanjih aktivnosti s kulturnega področja, medtem ko življenje v današnjem času zahteva tudi druge usmeritve.
Ivanka Mestnik: „Ne smemo se čuditi, če toliko otrok uhaja na stranpota, ko jim tako malo nudimo."
Verjetno več tehničnih dejavnosti, posebno računalništva, da bi jih pritegnili."
— Kako potekajo tovrstne dejavnosti po šolah? Ali tam mladim ne nudijo dovolj zunajšolskih zaposlitev?
..Ugotavljamo, da je zunajšolska dejavnost tudi na novomeških šolali zelo različno razvita. Najboljša je na šoli ..Katja Rupe na”, kjer imajo kar 14 različnih dejavnosti. ki so jim mentorji ljudje izven prosvete. Drug primer je v Bršljinu. kjer je največ delovnih organizacij, imajo pa samo 5 zunanjih mentorjev, še te v glavnem le za šport. Težava je v tem, ker je čedalje manj mentorjev pripravljenih v prostem času delati z mladimi. Šole ne zmorejo vsega in tudi_ njihovi kadri niso usposobljeni za vse dejavnosti, zato bo potrebno predvsem v krajevnih skupnostih delo zastaviti na novih poteh.
V začetku junija organiziramo okroglo mizo. na katero vabimo vse organizacije in društva od jamarjev do planincev in gasilcev, posebno društva inženirjev in tehnikov, da bi jih skušali zainteresirati za pomoč v dejavnostih, ki si jih mladi želijo. V Novem mestu, pa tudi v nekaterih drugih večjih krajih imamo že precej tehničnih strokovnjakov, kijih bomo skušali pritegniti v naše delo. Gre za skupno akcijo, v dobro vseh otrok, tudi njihovih."
— Kakšnih oblik dela se nameravate z mladimi poslužiti med šolskimi počitnicami, saj bo verjetno letos zaradi draginje več otrok preživelo počitnice kar doma?
..Naš svet za rekreacijo in letovanje otrok je prvi poizkus organiziranja prostega časa dobro opravil že med zimskimi šolskimi počitnicami. Na teh izkušnjah, vendar z nekaterimi novimi oblikami dela, bomo zapolnili vrzel prostega časa tudi med glavnimi šolskimi počitnicami. Prav zato organiziramo tudi problemsko konferenco in okroglo mizo.”
R. BAČER
Pripombe ob volitvah terjajo odziv
Preveč pavšalne ocene funkcionarjev — Ne povsem zajamčena tajnost
NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL je 24. maja ocenjevalo izvedbo nedavnih volitev in resno tehtalo izrečene pripombe občanov na temeljnih kandidacijskih konferencah. Glavna napaka je vtem, da predvolilni postopki niso spoštovani. občani pa jih premalo poznajo.
Glavne pripombe, ki so jih ljudje izrekali na kandidacijskih konferencah v delovnih organizacijah ali v krajevnih skupnostih, lahko strnemo v naslednje; da so v kadrovskih postopkih večkrat eni in isti ljudje, da je premalo svežih in mladih moči. V več primerih so kritizirali listo, na kateri je en sam kandidat, motile pa sojih tudi ocene uspešnosti funkcionarjev, ki so jih ob izteku polovice mandatne dobe predlagali za ponovno kandidaturo. Ocene so bile po mnenju več kandidacijskih konferenc pavšalne, ker ni verjetno, da bi bili domala vsi po vrsti odlični in idealni funkcionarji.
• Po drugi strani pa so bile med ljudmi pripombe tudi čez urejenost volilnih prostorov, kar je prišlo znova do izraza pri nedavnem referendumu. Marsikje so menili, da samo zaradi premajhne skrbi za ureditev prostora, kot je predpisano, tajnost ravno ni bila povsod zajamčena.
V predsedstvu pa so menili, da večina teh pripomb sploh ne bi bila aktualnih. če bi vse predvolilne in kandidacijske postopke izvajali, kot določa zakon, in če bi občani v njih sodelova-
li.	Mnogokrat je slišati pripombe čez kandidata, ko ježe na listi, medtem ko v postopkih evidentiranja in v pred-kandidacijskem postopku sodeluje zelo ozek krog ljudi, čeravno so pozvani vsi.
Za volitvevletu 1986bodo priprave stekle že letos jeseni, vsi frontni deli SZDL pa so že zdaj naprošeni. naj evidentirajo ljudi za nove funkcije. Zadolžili pa so tudi koordinacijski odbor za kadrovske zadeve, naj se aktivneje vključi v evidentiranje, ker ni njegova naloga dajati le soglasja.
R. B.
Stabilizacija sega do groba
Cesto do novega pokopališča na Marofu le usposobiti za promet, potem se vsa dela ustavijo — Ponovno preverjajo, če je občina zmožna investicije
NOVO MESTO — V enem letu je v Novem mestu potrebno najti kakršnokoli rešitev za pokopališča, ker bo na sedanjih zmanjkalo prostora. Vprašanje pa je, ali nadaljevati zelo zahtevno, čeravno že začeto investicijo pokopališča na Marofu ali zamisel odložiti na kasnejša obdobja in medtem začasno usposobiti ostala pokopališča.
Stabilizacijska naravnanost in hkrati potreba po odločitvi glede pokopališč v Novem mestu je botrovala dejstvu, da so začeli znova preverjati možnost za gradnjo mestnega pokopališča na Marofu. Za to gradnjo sicer še ni vse potrebne dokumentacije, v pripravljalna dela pa je bilo doslej že vloženih 32 milijonov dinarjev.
Prav te dni buldožerji rinejo čez klanček na Mestnih njivah, da bi dosedanji kolovoz spremenili v glavno cesto do novega pokopališča. Malo preleni pa so v Ulici talcev podrli nizko hišico, kije bila napoti urejanju cestnega križišča za dovoz, na Marof.
Novomeški izvršni svet je celotno problematiko 22. maja temeljito tehtal ob nekaterih novih ugotovitvah v smislu iskanja cenejših rešitev. Dela tečejo, stroški rastejo, vprašanje pa je.
če bo občina sposobna zbrati še manjkajoči denar, da bi novo pokopališče lahko začelo obratovati. Tokrat so že prišli na dan z zamislijo, da za zdaj nebi gradili novih, najsodobnejših poslovilnih objektov, ampak da bi odkupljene domačije zraven pokopališča spremenili v potrebne mrliške veže, sanitarije in gospodarske objekte. Prvi izračuni kažejo, da bi za cenejšo izvedbo pokopališča, da bi postalo uporabno, potrebovali še 30 milijonov dinarjev. Izvršni svet pa je zahteval natančne podatke (in odgovornost zanje), kakšna dela bi za ta denar opravili,
Druga možnost, ki jo bodo tudi še preverjali, je razširitev pokopališč v Šmihelu. Ločni in Prečili, ki bi zahtevala — spel po prvi oceni — 13 milijonov dinarjev.
Komite za urbanizem in strokovne službe s komunalno skupnostjo bodo morali na zahtevo izvršnega sveta takoj v pripravo natančnih podatkov in številk za obe varianti novih pokopališč. nato bo padla odločitev. Medtem pa bodo vsa dela v zvezi z novim pokopališčem ustavili, čim bov makadamski izvedbi dokončana pol do vrha Mestnih njiv. To je namreč potrebno, sicer kmetijska zadruga ne bi imela dostopa do svojih 120 hek larov površin, pa tudi sicer bi bila škoda pri prenehanju del v sedanji lazi Odločitev, kje bo po letu 1985 prostor za mrtve Novomeščane. bo padla še pred počitnicami. ria BAČER
Napoved: slabše nadaljevanje
Dokaj dobro poslovanje metliškega gospodarstva v prvem četrtletju — Precejšnja izguba Pionirjevega tozda — Večji OD — Strah pred težavami_
METLIKA — Čeprav so s poslovanjem metliškega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju lahko dokaj zadovoljni, saj so se ugodna gibanja s konca lanskega leta nadaljevala tudi v prvih treh letošnjih mesecih, sc že kažejo tudi znamenja, ki napovedujejo slabše čase. Najbolj pereče je, oziroma bo na področju založenosti ssurovinami in reprodukcijskim materialom pa tudi zmogljivosti, kot kaže, ne bodo povsem zasedene.
Sicer pa trimesečni podatki kažejo, da seje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem proizvodnja povečala, kar velja predvsem za Beti, Komet in Kmetijsko zadrugo; nadpovprečna je tudi rast sredstev za poslovni in rezervni sklad ter akumulacija, ki narašča veliko hitreje od rasti dohodka.
Daleč najvišji skok pa so zabeležili pri izgubi, ki znaša v prvih trot) mesecih blizu 21,6 milijona dinarjev in je skoraj za 500 odst. višja kot v enakem lanskem Obdobju: vsa ta izguba gre na i račun metliškega Pionirjevega tozda.
Medtem ko se je produktivnost povečala skoraj za polovico, pa sta ekonomičnost in rentabilnost poslovanja slabša kot v enakem lanskem obdobju, osebni dohodki pa so večji za 49 odst., tako da je povprečni mesečni dohodek v prvem četrtletju v metliškem gospodarstvu znašal 18.488 dinarjev.
Trimesečni rezultati so celo malo nad načrtovanimi, vendar se kljub temu v gospodarstvu bojijo, kako bodo do konca leta uresničili zastavljene plane. Trenutno je sicer Beti, največja delovna organizacija v občini, dokaj
dobro preskrbljena z roproniateria-lom, surovinami, rezervnimi deli pa tudi z naročili, težave pa ima s pomanjkanjem tekočih goriv in neplačanimi prihodki, kar se že pozna pri likvidnosti. Podobne težave imajo v Novotcksovcm tozdu Predilnica, kjer se otepajo še s slabo oskrbo z domačimi in uvoženimi rcpromatcriali in surovinami, kar pesti tudi Komet, kije dokaj uspešno zaključil prvo trimesečje. Največji problem Kometa pa so.še naprej izrabljeni in zastareli stroji. Vsekakor so najbolj uspešno zaključili prvo četrtletje v metliški Kmetijski zadrugi, zlasti v tozdu Vinska klet, vendar tudi tu pričakujejo težave, zlasti pri preskrbi z domačimi surovinami in rcpromatcriali. tekočimi gorivi, pomanjkanjem kreditov za obratna sredstva in slabšo likvidnostjo.
A.	B.'
TEKMOVALNI DAN PIONIRJA
NOVO MESTO — Več kot petsto delavcev SGP Pionir iz enajstih tozdov in dveh delovnih skupnosti seje zbralo na tradicionalnem tekmovalnem dnevu v Novem mestu. V imenu pokrovitelja, RO sindikata gradbenih delavcev, sta nastopajoče pozdravila predsednik Milan Šinkovec in sekretar Štefan Praznik, ki je tekmovanje tudi otvoril. V proizvodnem tekmovanju so' bili najboljši delavci novomeškega gradbenega sektorja. pred Krškim in Metliko. Najboljše zidarje imajo v tozdu iz. Ljubljane, tesarje in železokrivce pa v Novem mestu. V športnem deku tekmovalnega dne so se Pionirjcvci pomerili v osmih panogah. Skupni zmagovalec je postala ekipa tozda Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije. pred gradbenih sektorjem iz Novega mesta in Krškega.
G. R.
KRVODAJALSKI AKCIJI V VINICI IN ČRNOMLJU
VINICA. ČRNOMELJ — Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana pripravlja za torek. 5. junija, krvodajalsko akcijo v Vinici. Odvzem krvi bo gasilskem domu. in sicer od 7. do 12 ure. V sredo. 6. junija, pa bo krvodajalska akcija v centru srednjih šol Črnomlju od 7. do 13. ure. Rdeči križ Črnomelj vljudno prosi krvodajalce da pridejo na odvzem krvi oh točno določenem času, ki je naveden na vabilu, da ne bo gneče
Novomeška kronika
TUDI ZNOTRAJ BOLJ SODOBNO — Prostori novomeške pošte, ki so bili obnovljeni že pred meseci, so pred kratkim dobili še novo notranjo opremo. Poleg teh telefonskih govorilnic imajo še zanimivo stojalo za telefonske imenike. Vsak si jih lahko ogleda, po njih lista, vendar so pritrjeni tako, da jih ni mogoče odstraniti niti ne iz njih trgati listov, ker so na očeh delavk pri okencih.
NON—STOP V „PLAVI LAGUNE' — Ekspozitura Ljubljanske banke Ločni, ki ima poslovne prostore zraven samopostrežbe, je v maju uvedla non—stop poslovanje vsak dan, ob sobotah pa v dopoldanskih urah. Sto odločitvijo so zelo ustregli krajanom tega predela mesta, ki lahko zdaj svoje bančne posle opravijo popoldne in jim zato ni treba hoditi v mesto.
Ena gospa je rekla, da se je spet ponovila stara praksa: z veliko težavo in s prispevki smo v mestu zgradili čistilno napravo, zdaj pa ni nikogar, ki bi plačeval stroške vzdrževanja.
3
V času od 17. do 23. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Cvelbar iz Grmovelj — Marjeto. Marija Dragan iz Soteske — Martino, Marija Košcle iz Črnomlja — Klavdijo. Majda Prah iz Krškega — Marka, Terezija Olovec iz Kostanjevice — Valentino. Alojzija Miklič iz Uršnih sel — Nino. Jožica Šporar z Malega Slatnika — Eleno, Marinka Granda iz Mirne peči — Marka. Milena Kaplan iz Trebnjega — Barbaro. Dragica Kos s Pristave — Jasno, Marija Miklavčič iz Šentlovrenca — Matjaža, Anica Zorko iz Močvirja — Bernardo. Danica Goričanec iz.Zaka-nja — Majo. Zofija Cerovšek iz Velike vasi — dečka. Ankica Turk z Roj — deklico in Ljuba Aleksič iz Črnomlja — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Vlasta Štangelj s Partizanske 33 — Ano, Mojca Cesar iz Šegove 10 — Simona. Dušanka Kušič z Ragovske 10 a — Bojano in Marta Rajkovača iz Levstikove 6 — Janjo. Čestitamo!
NIKOGAR NE BODO SILILI V BRIGADE
NOVO MESTO — V novomeški občini bi morali za letošnje mladinske delovne akcije pridobiti 170 mladih ljudi, akcije so pred durmi, evidentiranih za brigade pa je doslej le 65 mladincev in mladink. V delovnih organizacijah zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni več toliko posluha za pošiljanje mladih v brigade, med srednješolci pa skoraj ni interesa. Ker je ob splošni draginji tudi mladim vse teže priti do sredstev za šolanje in obleko, bodo nemara mnogi letošnje počitnice izkoristili tudi za delo in zaslužek. Prav zaradi tega vodstvo občinske konference ZSMS meni, da ne kaže niHogar siliti v brigade, skušali pa bodo s ponovno akcijo nekaj več mladih zainteresirati za brigadirsko delo.
Sprehod po Metliki
PREBIVALCI GUBČEVE ULICE SO SE dve leti jezili, ker jim je nekdo vztrajno in neopazno zmikal rože.
Pred kratkim so zalotili žensko, ki sije ponoči prilaščala tuje cvetje. Na vpitje jo je dolgoprstnica ucvrla proti železniški postaji, vendar se je pognal za njo prebivalce Gubčeve ulice v sami pidžami. Žensko je dohitel, jo razkrinkal inji glasno povedal, da tega ne sme več počenjati. Prestrašena ljubiteljica cvetlic se je pridušala, daje to naredila prvič. Najbrž pa tudi zadnjič.
MED PREBIVALSTVOM BELE KRAJINE še vedno odmeva Vinska vigred, kije po mnenju večine lepo uspela. Sicer je malce že zbledel spomin na kulturni program, zato pa se še vedno govori o moškem, ki se je do gat slekel pred bifejem Žila, se odmajal do samopostrežbe, kjer je štopal v smeri Črnomlja. Kdo je pobral skoraj nagega, se ne ve, po obleko pa tudi še ni prišel.
VINSKA VIGRED JE POTISNILA druge dogodke na stranski tir, zato bi skoraj pozabili zapisati, da so v Dolenjskih Toplicah učenke tretjega razreda srednje šole tekstilne usmeritve pripravile maturantski ples. Bilje dobro obiskan in dobro pripravljen, dekleta pa so si prislužila za končni izlet 60.000 dinarjev.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
TEŽAVE S TELEFONI — Da ležko dobijo telefonsko zvezo s svetom, če pa že jo, je izredno slaba, tako sev pritožujejo Črnomaljci. Kakšne težave ima ob telefonskih številčnicah ostali svet, da prikliče Črnomaljce, pa si lahko slednji le predstavljajo. In ko ze dobijo zvezo, se pač kdo oglasi na klic ali pa tudi ne. Če ostane telefon nem tam. kjer je zaposlen le eden, je razumljivo in opravičljivo — sfužbeno odsoten pač. Drugače pa je, če se to zgodi v delovni organizaciji z več kot tisoč zaposlenimi, kot je na primer Belt; razlogov za opravičilo je malo. O tem, kakšno armado delavcev, sedečih ob telefonih ima za sabo, in o tem, da bi si našel zamenjavo, telefonist v centrali gotovo ne razmišlja veliko.
ČE NE DOBRI, VSAJ POŽRTVOVALNI — Na 5. pohodu obrtnikov, pri njih zaposlenih delavcevindružin-skih članov iz Dolenjske in Bele krajine, ki je bito preteklo soboto v Dolenjskih Toplicah, so poleg pohoda pripravili tudi športno srečanje. Res, da črnomaljski obrtniki v streljanju, vlečenju vrvi in nogometu niso ravno blesteli, saj sp ekipno zasedli četrto, zadnje mesto, zato pa so se zagrizeno borili. Očitno bodo morali za prihodnje srečanje trenirati tudi kot športniki, ne le kot obrtniki.
Ribniški zobotrebci
LANI VLČ ŠKOD L — Na območju občine ^Ribnica je bilo lani 9 požarov, ki so povzročili za blizu 6 milijonov dinarjev škode, leta 1982 pa 14 manjših požarov, ki so povzročili za blizu 800.000 din škode. Letos požarov še n. bilo. V bodoče bodo gasilci še lažje krotili ..rdečega petelina”, saj se v občini gradi kar 7 gasilskih domov.
PREMALO DELAVNIC —V Ribnici primanjkuje prostorov za us-I užn ost n e dejavnosti. Na novem Trgu Veljka Vlahoviča sij na primer zgradili veliko stanovanj, pa nobenega prostora za obrtno delavnico. Tudi. v središču Ribnice ni prostorov za us-lužnostne dejavnosti. Čevljar Nploh ne more dobiti primernega prostora za delavnico. Bodo Ribničanje hodili bosi?
LL BOJ ZA CENE — V ribniški občini je 30 zasebnih gostinskih obratov. a le v šestih lahko dobi gost toplo hrano.- V analizi drobnega gospodarstva je tudi navedeno, da ni v zasebni lasti nobenega objekta, ki bi nudil tudi prenočišča. Nam pa je znano, da imajo tudi zasebniki nekaj sob, kaže pa. da jih ne oddajajo. V analizi je nadalje ugotovljeno, da deluje v okviru Obrtnega združenja Ribnica gostinska sekcija. ..toda njeno delovanje (skrb) je bilo v preteklem letu usmerjeno zgolj na enotnost zviševanja cen uslug. " Torej enotnost vsaj na enem področju, žal, ne pravem.
— Berem, da Ribničanje bolje gospodarite kol sosednji Kočevci?
— Kakšne uspehe bi šele dosegali, če med delovnim časom ne bi bilo toliko plavih halj po gostilnah!
Drobne iz Kočevja
VEČ ČLANOV AMD — Avto-moto društvo Kočevje nadaljuje š lečaji za bodoče voznike motornih vozil. Kandidalov ne manjka. Kaže, da stabilizacijska stiska tega področja še ni zajela. V društvo se je letos vpisalo že več članov kot lani, in sicer 849 avtomobilistov, 2 motorista, 5 člihov' Brez vozil in 82 članov podmladka.
VSE JE NABIRALO POLŽE — Letos je bilo nabiralcev polžev precej več kot pretekla leta. Nabjrajij.jestaro in mlado. Zaslužek je bil zadovoljiv in je pomagal zakrpati marsikatero luknjo v stabilizacijsko načetih družinskih proračunih.
HIŠE RASTEJO — V okolici mesta raste kar precej novih zasebnih hiš. Vsi graditelji hitijo, da bi jih spravili čimprej pod streho in imeli tako pod ključem prostor, v katerega bodo shranjevali material za dokončanje gradnje. Seveda, če sc jim posreči gradbeni material sploh dobiti.
A. A.
. ^ Trebanjske iveri [
ŽE KOPLJEJO — Komaj so slavnostno predali namenu novo trebanjsko tižnico, že so spet začeli kopati jarke zaradi trebanjskega kulturnega doma. Zlobneži menijo, da je škoda, ker trasa ne teče čez sveže povaljani asfalt ria tržnici. Če bi namreč bilo tako, bi lahko traso jarka lepo zarisali s kredo. O tem, daje tako prekopavanje nepotrebno in drago, zdaj ne bomo izgubljali besed.
SPET V HRIBIH — Delavci skupnih služb ji s so se spet odpravili na izlet v hribe. Zdi se, da poleg rekreacije po truda polnem delu, iščejo v hribih tudi še kaj drugega Morda pogled v lepšo sisovsko prihodnost. Sedanjost je za sedaj še hudo boleča. Noge in nogice, navajene sedenja za preobloženimi mizami (s papirji, seveda), namreč niso navajene pešačenja.
ii
Dobiičica rešuje semiški vodovod
Ker je izvir Krupe onesnažen, bo vodovod za semiško območje speljan iz Dobliči-ce — Predlog gradnje izdelan — Naložba velja 60 milijonov dinarjev
ČRNOMELJ — V vsej Beli krajini je le polovica prebivalcev, katerih domovi so priključeni na obstoječe vodovodne sisteme. O tem, kako preskrbeti prebivalstvo z dobro pitno vodo in kako dopolniti obstoječe vodovodne sisteme, je bila leta 1972 izdelana posebna študija, v kateri sta predvideni dve možnosti: sistem Krupa kot novi vir, ki bi Domenil dolgoročno rešitev preskrbe z vodo v obeh občinah, ter obstoječi sistem Dobličice.
Potem, ko je bil izdelan projekt in investicijski program sistema Krupa, tor izdana lokacijska odločba in zagotovljena sredstva prve faze izgradnje in koje bil že načrtovan začetek del v lanskem letu, pa je raziskava dodatnih vzorcev pokazala, da je Krupa onesnažena. To spoznanje je bilo težko, zjasti za prebivalce semiške krajevne skupnosti. kUiinajo največje težave š preskrbo pitne vode in ki so v Krupo polagali velike upe. Se toliko težje pa je spoznanje, da so nekatere institucije pobrale le denar, svoje delo pa nezadovoljivo opravile in dolga leta zavajale javnost.
• Vendar pa so, kot je dejal predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Janko Gladek, prepričani, da je Krupo še moč rešiti. Naloga strokovnjakov je, da ugotovijo, na kakšen način bi lahko vodo v izviru očistili.
tudi predlog izgradnje objektov za dovod vode iz Dobličice na semiško področje,.ki predvideva 6.000 metrov dovodnega • cevovoda od Talčjega vrha do črpališča pri Nestoplji vasi, izgradnjo črpališča s transformatorsko postajo, gradnjo 2.200 metrov tlačnega voda od črpališča .do rezervoarja v Kotu nad železniško postajo Semič ter preureditev razdelilnega rezervoarja v Kotu.
Ta dela bodo Veljala 60 -milijonov dinarjev in v Črnomlju zagotavljajo, da se bodo, kolikor finančno pokrijejo, naložbo, začela takoj. Da je „suša" s pitno vodo v Semiču in okolici precej huda, pove že podatek, da bi po
izračunih moralo biti semiško območje oskrbovano z najmanj 15 litri vode, v sekundi, iz dosedanjih virov pa pridobi Semič v sušnem obdobju le tretjino te količine.
M.BEZEK
KAKO PO ODMRZNITVI CEN?
ČRNOMELJ — V ponedeljek je bila skupna seja sveta za družbenoekonomske odnose in koordinacijskega odbora za plan in stabilizacije? pri predsedstvu OK SZDL Črnomelj. Obravnavali so ukrepe in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v občini po odmrznitvi cen, dopolnitev analize o izvajanju resolucije o uresničevanju družbenega plana občine v letu 1983 s področja kmetijstva, izvoza, uvoza, in sanacijski program ter analizo razvojnih možnosti v Sloveniji v obdobju 1986—1995 oz. 2000.
Ker ostaja Krupa dolgoročna rešitev, preskrba s pitno vodo pa je na semiškem področju vedno bolj pereča, je edina rešitev v razširitvi in ustrezni dodatni opremljenosti izvira Dobličice kot centralnega vodnega vira. Pripravljalna dela so stekla, izdelan je
Dvakrat več za razvoj
ribniški občini spet ugodna rast gospodarnosti, donosnosti in reproduktivne sposobnosti
POSVET
SEKRETARJEV
ČRNOMELJ — Na nedavnem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZKS v črnomaljski občini je' beseda tekla o politično-varnostnilj razmerah v občini, o izvajanju plana in primerjavi z usmeritvami resolucije in občinskega stabilizacijskega programa. sklepe zadnje seje občinskega komiteja ZK o delovanju političnega sistema pa bodo morali konkretizirati v vsakem okolju. Sekretarji sobilisez-nanjeni tudi s težavami evidentiranja v črnomaljsko mladinsko delovno brigado, o vprašljivi izvedbi MDA ..Bela krajina 84" ter drugjh 'aktualnih vprašanjih.
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo je imelo po podatkih SDK (informacijo je sestavil dipl. oec. Filip Sporčič) v prvih treh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani za 42 odst. več celotnega prihodka (blizu 3 milijarde dinarjev) in kar za 88 odst. več dohodka (855 milijonov).
Izgubo je imel zaradi hude zime. povečanega števila zaposlenih od 28 na 69), pa tudi zaradi prepočasnega-plačevanja kupcev le tozd ZKGP Gozdarska kooperacija, ril sicer 6 milijonov dinarjev. Ta izguba je nad 6-krat manjša (indeks 16). kot je je imelo ribniško gospodarstvo pred letom dni.
Izračunani kazalci gospodarjenja kažejo, da se je gospodarnost povečala za K) odst., donosnost za 28 odst., akumulativna sposobnost za 76 odst. in reproduktivna sposobnost za 53 odst. Število zaposlenih seje na podlagi delovnih ur povečalo za 4 odst. Povprečni čisti .mesečni osebni dohodek je znašal 21.953 din (indeks 147).
Za obresti so porabili dve tretjini dohodka več dohodka kot lani ali 83
milijonov dinarjev, kar predstavlja 40 odst. sredstev, razporejenih za razširitev materialne osnove dela, ali 30 odst. sredstev, razporejenih za osebne dohodke. Ti podatki še vedno kažejo zadolženost gospodarstva, vendar stopnja rasti dohodka za obresti pada.
V prvih treh mesecih letos je ribniško gospodarstvo namenilo za razširitev materialne osnove dela 207 milijonov dinarjev (indeks 262). za rezervni sklad pa 31 milijonov din (indeks 219). Jako je gospodarstvo doseglo 256 milijonov dinarjev (indeks 259) akumulacije in 339 milijonov dinarjev (indeks 219) za reprodukcijo. Po smernicah letošnje republiške resolucije bi glede na dosežene rezultate v ribniški občini sredstva za osebne dohodke in skupno porabo lahko porasla za 70 odst., v resnici pa so le za 50 odst., kar pomeni, da je gospodarstvo kol celota upoštevalo
. M’1.cnllcc'	J.	PRIMC
Napredek, ki še ne zadovoljuje
Za boljši uspeh romskih učencev še veliko poglobljenega pedagoškega dela
ČRNOMELJ — V preteklem šolskem letu je obiskovalo osnovno šolo v črnomaljski občini 97 romskih otrok. V,primerjavi z letom poprej se število romskih učencev ni povečalo, več pa, jih je redno obiskovalo pouk (58) in podaljšano bivanje, se jih vključevalo v izvenšolske dejavnosti, v organizirano pripravo na šolo in obiskovalo vrtec.
Učni uspeh pa je bil kljub temu nek-ojiko slabši kot preteklo leto, saj seje zmanjšalo število odličnih in prav dobrih, vendar je tudi nekoliko manj neocenjenih. Med glavnimi vzroki za bistveno slabšo uspešnost romskih učencev je še vedno pogosto izostajanje od pouka. Šolsko obveznost je lani končalo 13 učencev, od tega so se trije vključili v srednji program usmerjenega izobraževanja, eden pa v skrajšani, ostali so se zaposlili ali ostali doma.
V črnomaljski občini sicer iz leta v* leto opažajo pri delu z romskimi učenci določene uspehe in napredek, čeprav po uspehu in po vključevanju v ostale dejavnosti mladi Romi še vedno močno zaostajajo za svojimi vrstniki. Velika ovira pri tem je nedvomno tudi prepočasno reševanje vprašanja zaposlovanja in življenjskih razmer, v katerih živijo Romi. Prav tako bo za doseganje boljšega učnega uspeha romskih otrok potrebno še veliko poglobljenega pedagoškega dela.
B. M.
12 KOVINARJEV NA REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU
ČRNOMELJ — Pretekli teden je bilo republiško tekmovanje kovinarjev. ki se ga je udeležilo tudi 12 . tekmovalcev ij črnomaljske občine. Čeprav se ni. nihče izmed njih uvrstil na zvezno tekmovanje, so bile njihove uvrstitve solidne, trije med njimi paso se uvrstili do 10. mesta, in sicer na 4. strugar Miloš Dragoš iz Belta, na 8. ključavničar Dušan Gajič, prav tako iz Belta. ter na 10. brusilec Martin Sprajcar iz Iskre.
„Vsi bomo pridobili!
M
Krajani Mirne bodo v nedeljo glasovali za samo-prispevek — Denar za igrišče, telefon, asfalt
MIRNA — V nedeljo bodo kra-	mestne potrebe, pa tako majhna,
jan. krajevne skupnosti Mirna	da se lahko zanese le na svoje
glasovali o podaljšanju samo-	moči. In krajani ne bi smeli poza-
pi lspevka. Potreb v krajevni skup-	biti, da smo trgovine, pošto, šolo
nosti je veliko, in kar preveč prostora bi, zavzelo, če bi našteli vsej ža kar bodo potrebovali de-nar. Nekaj bi ga zagotovo porabili za kritje zaostalih obveznosti, za urejanje pokopališča in mrliške vežice, za telefonijo. Asfaltno prevleko naj bi dobile nekatere ulice, na Mirni naj bi za otroke zgradili otroško igrišče, postavili naj bi javno razsvetljavo in še kaj.
Razpoloženje pred nedeljskim referendumom 'je kar' optimistično. sicer pa o tem najbolj zgovorno pričajo izjave krajanov.
tovarne in druge objekte največkrat zgradili s svojimi silami. In tega, kar smo zgradili, ne smemo prepustiti propadanju. Vaščani okoliških naselij pa naj vedo, da so pred leti solidarnostno dobili pomoč, zdaj pa jo bomo potrebovali tudi mi."
Pavlina Hrovat, Dana: „Vsak dinar po trikrat obrnemo, zato odločitev ne bo lahka. Toda če pomislim, kaj vse moramo na Mimi in v drugih krajih še narediti, potem sem gotovo za ta samoprispevek. Najbolj potrebujemo otroška igrišča, potem avtobusno postajališče, javno razsvetljavo. Nekaj denarja bomo potrebovali tudi za vzdrževanje objektov, ki smo jih zgradili v preteklih letih. Lahko bi rekla, da je ta samo-' prispevek nujen, saj sicer denarja od drugod ne bomo dobili."
Bojan Kolenc, upokojeni gostilničar: .Samoprispevek je v korist vseh. C'e bi se zgodilo, da ne bi bil izglasovan, potem ne vem, kako bomo živeli. Najbrž bomo Kodih po temi, po blatu. Kajti Mirna ježe tako velika, da ima skoraj
*
Milica Kos, prodajalka: .Zmeraj sem za napredek. In tega ne bo, če ne bomo sami poprijeli za delo. Re,s bo marsikomu težko dati denar za potrebe kraja, a brez Pluje se še čevelj ne obuje. Vsak bo po malem stisnil — pri teh cenah pa en odstotek gor ali dol tudi ne pomeni dosti — vsi pa bomo veliko pridobili."
J. S.
Trikrat večja izguba
Kočevsko gospodarstvo vse bolj odvisno od kreditov — Za OD so izplačali več, kot bi smeli
KOČEVJE — Kočevsko gospodarstvo je fio podatkih SDK (informacijo je sestavila ekonomistka Ivanka Mihor) doseglo v prvih treh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani za 64 odst. več celotnega prihodka (4,6 milijarde dinarjev) in za 47 odst. več dohodka (1 milijarda 245 milijonov). Kar 13 tozdov je izkazalo izgubo v skupnem znesku 137 milijonov dinarjev (indeks 305). Pri zgubarjih je zaposlenih 2.022 delavcev ali 30 odst. vseh zaposlenih v gospodarstvu.
Zgubarji krive za izgubo neskladje cen. pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala, sezonski značaj del in nerealizirane prihodke, ki znašajo pri njih 40 odst. izgube. Večina jih trdi. da že ob polletju ne bodo imeli izgube.
Kazalci gospodarjenja kažejo, da seje gospodarnost zmanjšala za S odst., donosnost se je povečala za 2 odst., akumulativna sposobnost za 30 odst. in reproduktivna sposobnost za 8 odst. Število zaposlenih seje povečalo za 5 odst. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca pa je bil 20.460 din (indeks 144),
Za obresti je šlo letos 185 milijonov dinarjev dohodka ali 62 odst. več kot pred letom dni, kar predstavlja 122 odst. sredstev za razširitev materialne osnove dela ali 33 odst. sredstev, razporejenih za osebne dohodke. To kaže na veliko zadolženost gospodarstva.
V prvih treh mesecih letos je gospodarstvo razporedilo za razširitev materialne osnove dela 151 milijonov
• Ob vsem tem je treba upoštevati, da so se v letu dni v Sloveniji povečale cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za 60 odst., cene na drobno za 57 odst. in cene življenjskih potrebščin za 56 odst.
dinarjev (indeks 179), za rezervni sklad pa 35 milijonov (indeks 213). Akumulacija je znašala torej 187 milijonov dinarjev (indeks 184). za reprodukcijo pa so namenili 376 milijonov (indeks 153). ' Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bi lahko porasla za 38 odst., v resnici pa so /a 45 odst., kar pomeni, da gospodarstvo ni upoštevalo rcsolucijskih smernic.
J. PRIMC
Sodražica
praznovala
Letos vrtec in asfalt proti Loškemu potoku Bronasta priznanja OF
SODRAŽICA — Proslava v počas-titev krajevnega praznika Sodražice (spomin na prvo osvoboditev), 25. maja in dneva mladosti je bila v domu TVD Partizan, na njej pa je udeležencem govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Mihelič. Poročal je. da je bilo v minulem obdobju v Sodražici veliko narejenega* letos pa bo dograjen otroški vrtec*, začela se bo gradnja stanovanjskega bloka, dokončano bo asfaltiranje ceste proti Loškemu potoku itd.
Na svečanosti so. podelili letošnja bronasta priznanja Ob. Prejeli sojih: Aloj/ Lunder, Anton Šilc. Cvetka Vesel. Marija Zbačnik in Stane Rigler. Hkrati so bile podeljene spominske plakete udeležencem pohoda Štirinajste divizije na Štajersko, ki žive na območju krajevnih skupnosti Sodražica in Sv. Gregor.
Za zaključek svečanosti je bil izveden še kulturni program. V njem so nastopili pevski zbor i/ Donita, ta-mburaški zbor, mladina in učenci osnovne šole.
- M. GLA VNONJ1Č
Praznik Gabra
Spominska soba dr. Petra Držaja v šoli
VELIKI GABER — Praznik krajevne skupnosti indan mladosti so letos Gabrčani praznovali še posebej slovesno. V osnovni šoli so uredili spominsko sobo dr. Petra Držaja, po katerem nosi šola ime, odprli so razstavo izdelkov trebanjskega združenega dela, vrste mladinske organizacije pa je okrepilo 26 gabrovskih pionirjev.
Na skromni, a zato tembolj slovesni prosiavi, ki so seje poleg gostov udeležili številni krajani, so v kulturnem programu sodelovali domači pevci in učenci osnovne šole. Tedaj so odprli tudi spominsko sobo dr. Petra Držaja, partizanskega zdravnika, v kateri bodo učenci lahko spoznavali delček bogate zgodovine NOB in. življenjske poti zdravnika, po katerem nosi šola ime. Poleg doprsnega kipa so v sobi razstavljeni tudi njegovi predmeti in dokumenti, med njimi zadnje pismo iz partizanov. Precej teh predmetov je šoli odstopila sestra dr. Petra Držaja, dr. Mara Marn-Držaj. nekaj pa sojih dobili izar-hi va C K ZKS, kjersojim napravili faksimile.	\
V tej šoli si prizadevajo, da bi učenci kmalu spoznali, kakšne so možnosti zaposlovanja v združenem delu. Da bi učenci dobili predstavo, kaj vse delajo v trebanjskih tovarnah, so v šolskih hodnikih pripravili razstavo njihovih izdelkov. Na proslavi so sprejeli tudi listino o pokroviteljstvu DO Polikem-tozda Kemija impex, ki ima v Velikem Gabru svoj obrat.
SPOMINSKA SOBA DR. PETRA DRŽAJA — V osnovni šoli v Velikem Gabru so uredili spominsko sobo dr. Petra Držaja.
Predsednik odgovoril na očitke
Na seji občinskega komiteja ZK Trebnje sprejeli programske usmeritve — Delegati so izvedeli, v katerih osnovnih organizacijah so komunisti nedelavni
TREBNJE — Na seji občinskega komiteja ZK Trebnje, ki je bila pretekli četrtek, so člani lahko slišali odgovore na vsa tista odprta vprašanja, ki sojih postavili na volilno-programski konferenci, hkrati so sprejeli programske usmeritve za delo v prihodnjem obdobju. Manj razveseljivih podatkov pa so lahko slišali o poslovanju gospodarstva v prvih treh mesecih letos.
Na volilno-programski konferenci je bila med drugim izrečena pripomba. zakaj ne povedo jasno in določno, v katerih osnovnih organizacijah so komunisti, ki se sicer zavzemajo za politiko ZK, v praksi pa delujejo drugače. Predsednik komiteja Ludvik Lovše je v uvodni razpravi, ko je odgovarjal na očitke delegatov, dejal, da so taki komunisti v Zdravstvenem domu Trebnje, Tesnilih, 1GK in v okoljih, kjer so bili kršitelji družbenega dogovora o delitvi dohodka. Idejno političnega izobraževanja pa se ne udeležujejo iz osnovnih organizacij ZK v krajevni skupnosti Trebelno, Dol. Nemška vas, GG Mokronog, GG Trebnje, Labod —tozd Temenica
in Krojaškega podjetja Trebnje. V Temenici že štiri mesece nimajo sekretarja OO ZK, podobno je tudi v KS Dol. Nemška vas, v eni izmed trebanjskih osnovnih organizacij pa novoizvoljeni sekretar ne opravlja nalog. Samokritično je ugotovil, da ne delujejo tudi komisije predsedstva komiteja. Ker je bilo slišati, da je kadrovanje za sekretarja potekalo tako rekoč za zaprtimi vrati, je med drugim navedel podatek, da je evidentiranje potekalo od lanskega junija dalje. Kar se kadrovanja tiče, težav še ni konec, saj mnogi sposobni komunisti ne prevzemajo odgovornejših nalog.
Ko je govoril o razreševanju razmer v trebanjskem zdravstvenem domuje
navedel, daje bila 22. maja razširjena seja predsedstva občinskega komiteja ZK, kjer je sodeloval tudi član predsedstva CK ZKS Franc Šali. Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Lojze Podboj pa je člane predsedstva obvestil, da reševanje razmer v zdravstvenem domu poteka v redu in bo ukrep družbenega varstva trajal manj kot šest mesecev.
Po uvodni razpravi, ki pa je bila osrednja točka dnevnega reda. so delegati sprejeli prograirfskc usmeritve in operativni program dela. Hkrati so se seznanili tudi z rezultati trebanjskega gospodarstva v prvih treh mesecih tega leta. Da bi ne prišlo do , zaostrovanja razmer, so vse osnovne organizacije skupaj s poslovodnimi organi in finančnimi službami dolžne sproti spremljati razmere.
J. SIMČIČ
Št. 22 (1816) — 31, maja 1984
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Jj
Gledalcev naj bo čim manj
V akciji NNNP napovedujejo Brežičani poslej več aktivnih udeležencev
BRKŽICLi — Nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti boljša, /ato so se priprave za ackijo „Nič nas ne sme presenetili” 1984/85 obrnile v novo smer, v množičnost.
„Do /daj smo imeli na vajah več gledalcev kot izvajalcev, /ato želimo v koordinacijskem odboru /a SLO in družbeno samozaščito doseči obraten učinek,” je v ra/govoru povedal sekretar OK SZDL Rudi Volčanjšek.
„1/ izkušenj v preteklih letih smo se naučili tudi tega,” je nadaljeval, ,,da moramo v akcijah doseči večjo povezanost predvsem znotraj krajevnih skupnosti. Do zdaj se je dogajalo, da sta na primer civilna zaščita ali štab TO odlično i/peljala svojo nalogo, DPO, komiteji za SLO in narodna zaščita pa so stali ob strani in so se akciji pridružili kvečjemu kot opazovalci. Samo z vključevanjem vseh tovrstnih organov in večine prebivalstva bomo lahko preverjali mobilizacijsko sposobnost in pripravljenost posameznih sestavin SLO ter ustreznost razporeditve poedincev. V praksi se namreč marsikaj drugače izkaže, kot na papirju.”
Na prejšnjih vajah smo opazili, da pristojnosti med DPO in komite-
ji za SLO niso bile dobro razmejene, glede usposabljanja prebivalstva pa so bile pripombe, da je preveč informativno. So tudi v tem smislu predvidene kake spremembe?
„So. Nejasnosti pri razmejitvi vlog in nalog DPO in komitejev ne bo več, občani pa bodo dobili predvsem več znanja za boljše funkcioniranje družbene samozaščite. Sindikat bo v akciji NNNP Odgovoren predvsem za oživitev samoupravne delavske kontrole, ki mora v slehernem kolektivu spodbuditi stabilizacijsko ponašanje, vplivati na ustvarjanje in delitev dohodka ter dosledno varovanje družbene lastnine. Sicer pa bodo v tozdih in KS sprejeli še svoje programe z občasnimi in trajnimi nalogami. Koordinacijski odbor za SLO priporoča le, naj za konec leta predvidijo tudi zaključne akcije, morda tu in tam celo nenapovedane. Občinski program akcije NNNP 1984/85 z usmeritvami in cilji so dobili povsod, za izpeljavo pa so razen komitejev za SLO odgovorni sindikati in druge DPO, svet za preventivo in varstvo v prometu, svet za varstvo okolja pri O K SZDL in SIS za požarno varnost.”
.i. ti;pply
Več bo njiv, mleka in telet
Na 460 hektarih bodočih niiv se bosta menjali setev koruze in pšenice — Meliora-
Na 460 hektarih bodočih njiv se bosta menjali setev koruze in pšenice cija ob Sromljici bo končana do pomladi 1985
BREŽICE — Ob Sromljici ta čas naglo dokončujejo regulacijska dela, ker bodo v prvih junijskih dneh začeli kopati odprte melioracijske jarke.
Zatem bo na vrsti polaganje drenažnih cevi. Da pa ne bi prišlo do škode, bodo počakali tako dolgo, da kmetje pospravijo seno. Vreme jim precej nagaja, zato zamujajo s košnjo.
Melioracija 460 hektarov zemljišč ob Sromljici bo veljala 130 milijonov dinarjev. Februarja letos je bila ustanovljena melioracijska skupnost. Do zdaj je podpisalo pristopne izjave 60 lastnikov in med njimi so vsi večji kmetje, stebri kooperacijske proizvodnje TOK Agraria. Zemljiških lastnikov je okoli 400. Dokler trajajo melioracijska dela, imajo čas, da se odločijo in stopijo v skupnost tudi tisti, ki oklevajo. Obotavljajo se predvsem zaradi komasacije, medtem ko so za hidro — in agromelioracije po mnenju inž. Romana Baškoviča,
referenta za melioracije pri TOK, ogreti vsi po vrsti. Toda zaradi velikih naložb je smotrna edinole usmerjena proizvodnja, zato naj bi na teh površinah sejali poslej le dve kulturi, koruzo za zrnje in silažo ter pšenico. S tem bi povečali količine mleka za oddajo in prirejo telet, predvsem pitancev do 200 kg za farmo v Globokem. Tej farmi so namreč namenjeni vsi presežki koruze in silaže.
Nosilec melioracijskih del na tem obsežnem območju je Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto s svojimi kooperanti. Denar za pridobitev novih plodnih površin
je zagotovljen. -Kmetje ta čas še sekajo drevje in grmičje, kolikor ga še niso pospravili. Nekateri zaskrbljeno sprašujejo, kakšna bo spremenjena podoba teh krajev, vendar inž. Baškovič zagotavlja, da bo krajina obdržala osnovni videz, le da bo bolj urejena. Meliroracija bo končana do prihodnje spomladanske setve.
J. TEPPEY
Nejasne kmečke pokojnine
Posavci opozarjajo na vrsto pomanjkljivosti
KRŠKO — Že večkrat odloženi rok za ureditev kmečke pokojnine še vedno ni df> kraja razjasnil vrsto nejasnosti, ki spremljajo to pomembno družbeno akcijo.
Da te nejasnosti kljub zdaj prestavljenemu roku do konca avgusta so. je pokazal minuli teden posavski posvet, ki gaje pripravil medobčinski svet SZDL. V dnevnem časopisju je bilo že moč zaslediti nepravilnosti iz nekaterih delov Slovenije ob možnih izplačilih najvišjih pokojnin. Posavci se zavzemajo za znižanje teh največjih pokojnin v prid najnižjih. Neupravičeno in v posmeh dosedanjim naporom bi namreč bilo, če bi bila najnižja pokojnina po novem nižja od sedanjega zavarovanja. Ponujene enači-ce so očitno zrasle predaleč od problemov na vasi, je opozoril kmet Franc Pribožič iz Dečnih sel. Zavzema se za tak sistem, ki bi zagotavljal socialno varnost mladim kmetom v
KO JE BIL DENAR, GOSTILNE ZAPRTE...
KRŠKO — Predvsem zaradi številnih delavcev iz vseli vetrov, ki so gradili k iško nuklearko, so morali krški gostinci bolj zgodaj zapirali lokale. ..Ko smo imeli denar, nismo smeli sedeli v gostilnah ilo polnoči, zdaj. ko ga nimamo, pa bomo lahko celo do 2. are zjutraj, " je komentiral sprejetje občinskega odloka o podaljšanem poslovalnein časa delegat Račič.
ELEKTRIČARJI
ZAHTEVALI
SESTANEK
SEVNICA — Delavci Elektra Krško, delovodstva v Sevnici, so minuli teden zahtevali' sestanek z vodilnimi delavci do ponedeljka. Ta dan je ta sestanek tudi bil. Nezadovoljni so zaradi vrste stvari, meddru-gim tudi zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki jih letos niso povišali. O razmerah med temi delavci so se seznanili na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta.
invalidskem varstvu, ko se le-ti hudo poškodujejo pri delu na kmetiji.
Moti tudi to, da manjka izračunov, koliko bo to stalo. Doslej niso bile upoštevane pobude za pokojninsko varstvo kmetic. Zakonec naj bi imel enake možnosti za dokup let.
In kako nasploh poffcka pristopanje kmetov k novemu pokojninskemu varstvu v Posavju? Najmanj zavarovanih je v brežiški občini (128), kar je le 3—5 odst. vseh. V sevniški občini so prešli polovico s 626 zavarovanci, v krški jih imajo 190 med združenimi kmeti in 420 drugih.
A.ŽELEZNIK
M
DOBRO PRIPRAVLJENI — V soboto in nedeljo je imela enota protizračne obrambe teritorialne obrambe občine Krško uspešne vaje. Preverjanje usposobljenosti je dalo zelo dobre rezultate, najsi je šlo za streljanje v razne cilje v zraku ali na zemlji. Komandant enote, v kateri so pripadniki iz Dolenjske in Posavja, Štefan Šunta in komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Krško Ernest Breznikar sta pohvalila prizadevnost ..rezervistov" in vzorno sodelovanje z enoto PZO garnizije Cerklje. (Eoto: P. P.)
Bo breme pravično razdeljeno?
Predsedstvo občinske konference SZDL Krško: „Brez povečevanja proizvodnje in storilnosti ne bo stabilizacije!” — Kako razbremeniti gospodarstvo
Leskovčani
praznujejo
Športne, kulturne prireditve — Bronasti znaki OF
LESKOVEC PRI KRŠKEM — Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in društva ter osnovna šola heroja Milke Kerin iz Leskovca so pripravile pester spored za praznovanje krajevnega praznika, ki ga letos petič slavijo v spomin na vrnitev izgnancev.
Pričelo se je že v soboto z nogometnimi srečanji, v nedeljo pa so se krajani množično odzvali pozivu na odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Razstava domačih kmečkih specialitet in , razstava izdelkov šole, vrtca ter delavnic pod posebnimi pogoji sta imeli tudi veliko obiskovalcev. V vaški skupnosti Vepiše so prav tako v nedeljo pripravili manjšo slovesnost ob pričetku gradnje kanalizacije.
Skupne svečane seje skupščine KS in krajevne konference ŠZDL Leskovec sta se udeležili tudi delegaciji iz pobratene KS Lovas in pobratenega gasilskega društva iz Gradešičev. Ob koncertu pihalne godbe Celuloze so zaslužnim krajanom izročili bronaste znake OF. Dobili so jih Rezi Arh, Gusti Danko, Stanko Lekše, Atite Sli-škovič, in Janez Kerin. V popoldanski paradi mladosti so nazorno prikazali bogato dejavnost cicibanov, pionirjev in mladincev, ki imajo v tej krajevni skupnosti izvrstne mentorje.
Jutri. 1. junija, ob 16. bodo pionirji na rokometnem turnirju tekmovali za pokal KS, ob 18. uri bo šahovsko tekmovanje pionirjev in odraslih v TVD Partizanu, v nedeljo pa tekmovanje v namiznem tenisu.
KRŠKO — V družbenopolitičnih organizacijah moramo nenehno spremljati in ocenjevati razpoloženje ljudi in dajati spodbude z dobrimi zgledi, so poudarili na seji predsedstva občinske konference SZDL v Krškem 24. aprila.
Vso pozornost so posvetili družbenopolitični aktivnosti pri uresničevanju najpomembnejših stabilizacijskih ukrepov v tem letu. Delavci zahtevajo, kot je povedal predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Dular, da pri razbremenjevanju gospodarstva ne bi smelo biti izjem. Bo torej tudi nadgradnja imela 70-odst. osebne dohodke, če bodo imeli take tudi delavci v materialni proizvodnji?
V tovarni ..Djuro Salaj" so pripravili podrobne stabilizacijske ukrepe. Ti obravnavajo predvSčm skrb za ustvarjanje čimvečjega dohodka, pridobivanje deviz in ureditev likvidnostnega položaja. Osnovno bitko pa krški papir-
~ZLATI ZNAK SEVNIČANKI
LJUBLJANA — Prejšnjo srednje v dvorani skupščine SRS prejela zlati znak ZSMS prof. Romana Ivačič iz Sevnice. Profesorica angleščine je vsa leta vzorna mentorica mladih.
ničarji, zaenkrat zelo uspešno, vodijo za plan. Vedo, da se ne obeta nič dobrega, če ne bodo proizvodnje nenehno povečevali, moti pa jih, da se tega očitno ne zavedajo marsikje v Jugoslaviji, tam, kjer veliko govorijo o delitvi, a malo ustvarjajo. Nesprejemljiva
• Na osnovi republiškega programa za zmanjšanje obremenitev gospodarstva bodo skušali kaj storiti tudi v krški občini. Po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Vinka Baha naj bi organizacije združenega dela predvsem z notranjimi rezervami in s samo-razbremenjevanjem pripomogle k hitrejšemu razvoju. Do 15. junija naj bi v občinskem izvršnem svetu dobili sliko, kaj morajo storiti za razbremenitev gospodarstva. Iz kolektivov pričakujejo resne analize.
je praksa, da izgubarji smejo močno povečevati cene svojih
izdelkov, nihče pa si ne prizadeva ugotoviti, ali niso rdeče številke predvsem posledica slabega dela. Naposled kaže ..prevetriti” vso družbeno režijo in preveriti, kaj gospodarstvo res potrebuje in zmore, ne pa odškrniti nekaj dinarčkov učiteljem in še komu kar počez.
P. PERC
NASTOP V GRADU
SEVNICA — Že nekaj let poteka vjako zadnjo nedeljo v maju v tem mestu srečanje gasilskih godb Slove nije. Letos bo ob kongresu slovenskih gasilcev to srečanje v Mariboru. V soboto ob 16. uri bosta vgradu vseeno nastopila sevniška gasilska godba in mešani pevski zbor Jutranjke. Za zabavo bo igral ansambel Jevšek
Nazorna izvedba odpora
Ogledna vaja enote JLA v tesnem stiku s prebivalstvom—Usposabljanje članov sevniške ZRVS
Rudnik dušijo samo posojila
Rudnik nekovin na Blanci: odlog za posojila? Kupci prihajajo
VRH NAD BOŠTANJEM — V soboto'je bil tod tudi vrh programa strokovnega usposabljanja rezervnih vojaških starešin sevniške občine.
Začel se je s streljanjem na strelišču nad Rad no. nadaljeval s pohodom do gostilne Martina Dolinška in nadvse učinkovito zaključil z ogledno vajo pešadijske enote J LA iz Novega mesta. Med tem kombiniranim pohodom so starešine lahko preverili vse pridobljeno znanje s predavanj in ostalega izobraževanja, kjer poleg omenjene enote JLA tesno sodelujejo tudi z. letalci iz. Cerkelj.
Starešina Gajič je s svojimi sodelavci in vojaki med ogledno vajo. napadom nit namišljeno utrjeno sov-
ražno postojanko na ..začasno zasedenem ozemlju” nad vasico Vrh, opozoril na vse sestavine našega splošnega ljudskega odpora. Rezervne vojaške starešine sevniške občine pa so lahko videli nazorno izvedbo nalog iz svoje izpitne snovi. Z vpogledom v sam način poveljevanja preko megafona so lahko sledili radijskim zvezam enote JLA med delom. Na koncu sta predsednik občinskega izvršnega sveta Janko Rebernik in predsednik občinskega združenja ZZB Slavko Štrukelj seznanila vojake z gospodarskim utripom občine in njeno preteklostjo med NOB.
A.ŽELEZNIK
BLANCA — Po 8. avgustu sc bo iztekel zakonski rok za sanacijo blanškega rudnika. Lipniki in soustanovitelji se bodo nazadnje morali odločiti, ali mu bodo pomagali s tako imenovanim odlogom za posojila ali razglasiti stečaj.
Znano je. da po zaključnem računu niso krili izgube. Sanacijski odbor na čelu z Lojzetom Molorctom meni. da čez rudnik ne kaže narediti križ. preden bi sploh lahko zaživel. Za letos imajo, denimo, sklenjenih pogodb /a dobavo prane kremenčeve mivke za 22.000 ton. Končno prihajajo na Blanco tudi večji porabniki, l edni so nakladali na vagone mikvo za ajdovsko Primorje, pomembnejši kupec je tudi koprski Stavbenik. Na Blanci so računali, da hodu več mivke odkupile tudi asfaltne baze. Če bi prihodnje leto
prodajo dvignili na 50.000 ton in leta 1987 na 70.1X8) ton, bi po mnenju Lojzeta Motorcta že lahko od plače.
• Sedaj imajo zanimivo ponudbo Metalurškega inštituta, da bi uspešne laboratorijske poskuse za pridobivanje mivke za steklarje in livarje preskusili tudi na polindust-rijski liniji. Za to pa bi morali položiti 270 tisočakov, ki jih seveda nimajo, čeprav morajo steklarji surovino večidel uvažati.
vali posojila in sedanje obresti. Račun pove. dti bi letos s prodajo 22.01)0 ton zaključili leto le še s tremi milijoni izgube. Druge obveznosti, saj je zaposlenih le sedem ljudi, so zanemarljive.
Kakšna bo torej ta odločitev? Na Blanci, razumljivo, pričakujejo odlog posojil. Vseh posojil za naložbo je bilo okrog 70 milijonov dinarjev, kratkoročnih je okrog 20 milijonov dinarjev. Za takšno dejavnost Se tisti dolgoročni z iztekom 1. januarja. 1987. komaj zaslužijo to ime. Oh zaželenem odlogu za tri leta na Blanci menijo, da bi z boljšim poslovanjem vsako leto ostajalo nekaj za sprotne izboljšave.
A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
ALI KOMISIJE NISO ZA VSE? Pri disciplinskih postopkih se nedoslednosti kar vrstijo. Do kraja jih navadno izpeljejo le proti delavcem v proizvodnji, do pisarn pa ne sežejo. V majhnih kolektivih jim gredo te stvari še slabše od rok. Tam zaradi domačnosti, solidarnosti in strokovne nerazgledanosti sploh ne ukrepajo, da se drug drugemu ne bi zamerili. Kako neki bi bilo, če bi bil eden od njih lastnik oziroma zasebni obrtnik?
TUDI POTIHEM ZVIŠUJEJO CENE. Kaže, da čakajo tržno inšpekcijo polne roke dela. Nekateri obrtniki do zdaj namreč sploh niso predložili skupnosti za cene zahtevkov po zvišanju, v praksi pa kljub temu uveljavljajo nove cene.
VARČEVANJE TUDI V KRAJEVNIH URADIH? Zadnjo besedoo tem bo sicer imela občinska skupščina, vendar je pričakovati podporo zmanjšanju družbene režije. Gre predvsem za racionalizacijo dela na manjših krajevnih uradih, oziroma za prerazporeditev delavcev, tako da bi z enim zaposlenim obvladovali delo dveh krajevnih pisarn.
MLADOST NA IGRIŠČIH
BREŽICE — Z nastopi osnovnošolske in srednješolske mladine so 25. maja zaključili niz prireditev v počastitev dneva mladosti v brežiški občini. Osrednja prireditev je bila popoldne pred praznikom na igrišču srednje šole: Šodelovali so učenci iz vseh osnovnih šol in pridružili so se jim tudi srednješolci. Gledalce je najbolj navdušil športni program. Naslednje dopoldne so ga ponovili vsak na svojem igrišču. V Brežicah se je slavnostni nastop srednješolcev nadaljeval s športnim srečanjem srednjih šol trgovinske dejavnosti Slovenije.
ODPRTA POT ŠTIRINAJSTE
SEVNICA — Minuli petek je bil na Lisci slavnostni sprejem učencev sedmih razredov osnovnih šol sevniške občine v ZSMS. Sevniški planinci so hkrati izročili namenu svoj del poti v spomin na legendarni pohod XIV. di-.j vizije. Pot vodi iz Sedlarjevega prek 30 vrhov vsč do Ljubnega, seveda tudi prek Lisce. Zbranim je govoril udeleženec zgodovinskega pohoda general Miha Butara — Aleks. Kdor se zanima za to pot, lahko vse potrebno gradivo dobi pri planincih.
Me novice jj
VPOGLED V POVELJEVANJE — Kolikor ni bilo vidno v naravi zaradi dobrega maskiranja vojakov, so med ogledno vajo vojakov JI.A rezervni starešine lahko sledili njihovi radijski zvezi in nazornim pojasnilom. (Foto: Alfred Železnik)
VRAČILO VELENJSKIH RUDARJEV — Krški papirničarji in velenjski rudarji vse bolje sodelujejo, posebno od tedaj, ko so bili Krčani na udarniški akciji v velenjskem rudniku. Prejšnji teden so v sindikalni dvorani Celuloze odprli razstavo umetniških slik rudarjev, tudi za kulturni program so poskrbeli Velenjčani! V soboto so rudarji delali na lesnem skladišču Celuloze. Udarniško!
FOTO STUDIO BODOR — Tak je naslov ..tvrdke” Mirande Bodor, ki bo ob občinskem prazniku v starem mestnem jedru (poleg Valvasorjeve knjižnice!) odprla stelje. Fotografa (vsaj količkaj resnega) Krčani že dolgo pričakujejo.
BO TRŽNICA REŠILA RIBARNICO? — Šele pred kratkim odprta ribarnica nikakor ni uspela prav ogreti Krčanov, da bi se pogosteje odločali za cenejšo in bolj zdravo ribje meso. Ako ne bi bilo vrlih Brežičanov, kamor bi lahko prodali še več. bi v ribarnici še bolj tenko piskali. Obrati družbene prehrane in hotel Sremič doslej niso pokazali pravega zanimanja za ribarnico, morda pa se bo kaj obrnilo na bolje, ko se bo ribarnica preselila na novo tržnico in bo bolj pri roki in na očeh.
ZA LEPŠE OKOLJE —Turistično društvo Krško se je znova vključilo v republiško tekmovanje za najlepše urejen kraj. Zato pozivajo vse krajane občinskega središča, pa tudi delovne kolektive, naj poskrbijo za čim lepšo ureditev svojega okolja.
Sevniški paberki
VEČ ..ROCKOVCEV" — V petek zvečer je bilo pri taborniškem domu četrto srečanje posavskih rock in pop ansamblov. Sodelovalo je 10 ansamblov. katere je ta večer poslušalo okrog 600 ljudi. Občutno manj gledalcev, 287, ob tudi manj ansamblih, je bilo na sobotnem srečanju narodnozabavnih ansamblov. Blagajni tabornikov v prid so bili številni dobitki sevniških kolektivov in obrtnikov na srečelovu.
..LOVIJO" POLETJE — Minuli teden so se na gradbišču sevniškega bazena srečali vsi odgovorni za gradnjo tega objekta. Gradbinci Betona še vedno molčijo o roku dograditve. Kljub prizadevanjem 15. junija ne bo nič. čeprav jim pri gradnji spremljevalnih prostorov ne manjka veliko.
SPET KRAJA ROŽ — Ljubiteljema cvetja, upokojenemu sevniškemu čevljarju Stoparju m njegovi ženi. so svojčas že pokradli rože, v noči s sobote na nedeljo pa sta bila še ob perunike. Kateri ..ljubitelj” cvetja tako nesramno pobija veselje starim ljudem?
tura
in
tarn-
anje
iijUCŽ.
Spet bolj skromen kulturni „šopek”
Letošnji dnevi mladinske kulture v novomeški občini so zelo okrnjen prikaz dejavnosti mladih — Zakaj ZSMS pri organizaciji stoji ob strani?___
NOVO MESTO — V novomeški občini se od začetka minulega tedna vrstijo kulturne prireditve, ki jim je organizatorica, ZKO, dala skupni naslov „Dnevi mladinske kulture 84”. Podobno kot lani sodelujejo tudi letos mladi ustvarjalci in poustvarjalci, posamezniki in skupine, nastopajoči pa so otroci iz vrtcev ter učenci osnovnih in srednjih šol. Vsekakor je moč zapisati, da postajajo ti dnevi tradicionalna oblika kulturnih manifestacij mladega rodu v novomeški občini. Dodajmo pa, da predvsem šolske mladine, saj mladi iz delovnih kolektivov, čeprav bi nemara imeli kaj pokazati, ne nastopajo, razen če niso vklučeni v katerega od instrumentalnih ansamblov.
KOLESARJI MK NAGRADILI BRALCE — Kolesarska karavana Mladinske knjige seje v ponedeljek, 28. maja, dopoldne na svoji 1000 km dolgi poti po Sloveniji ustavija pred poslovalnico Mladinske knjige na Glavnem trgu v Novem mestu. Člani odprave so daljši postanek izrabili za propagando za vožnjo s kolesom in za knjige, ki jih izdaja Mladinska knjiga, delili propagandno gradivo te založbe in s knjigami nagradili izžrebance izmed sodelujočih na kvizu, ki so ga mimogrede izvedli. Kolesarji so se potem odpeljali proti Metliki. (Foto: J. Pavlin)
Kot kažejo prireditve, so oblike mladinske kulturne dejavnosti kaj raznolike. Mladi recitirajo, igrajo v lutkovnih skupinah, plešejo, gojijo folkloro, nadaljujejo tradicijo tamburašev, nastopajo v instrumentalnih skupinah, prepevajo, filmajo, slikajo, in še bi lahko naštevali. Prevladuje zanimanje za glasbo in temu ustrezen je tudi program letošnjih dnevov mladinske kulture. Rockovskih in podobnih skupin, ki se zlagoma prebijajo, je v samem Novem mestu že za dober ducat (na dnevih jih-sodeluje kar šest).
Vsi programi v Posavju ostanejo
Za dva programa na brežiški srednji šoli malo prijav, zato jih še sprejemajo — Manj __________kot	polovica	osmošolcev	se	bo	šolala	v	Posavju
BREŽICE — Naravoslovno-matematična tehnologija in pedagoška usmeritev sta Posavju potrebna programa, zato ukinitev edinih dveh programov v regiji na Srednji šoli Brežice z najzahtevnejšo 5. stopnjo srednje izobrazbe ne pride v upoštev.
primanjkljaj enak presežku v elektroniki, zato bodo s preusmerjanjem znotraj programov število uskladili, V Srednji tekstilni šoli Sevnica imajo za skrajšani program 25 prijav, za srednji program 112 prijav in so dobili soglasje za tri, namesto razpisanih dveh oddelkov.
V programe, ki jih izvajajo v Posavju, je drugje iz Posavja vključenih 81 učencev in je od 416 učencev vključenih v te programe v regiji 19,5
Tako je sklenil koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje pri medobčinski gospodarski zbornici za Posavje in še dodal, da so v Posavju potrebni tudi vsi drugi programi, ker jih imajo Posavci v primerjavi z drugimi regijami zelo malo. Predvsem zaskrbljuje podatek, da se bo le 48,9 odst. generacije učencev šolalo v svoji regiji. Na razpisanih po 60 prostih mest za naravoslovnomatematično tehnologijo in za pedagoški program (učitelj!) je bilo le po 43 prijav. Za ekonomsko usmeritev — program trgovinska dejavnost —je že 59 prijav in obstoj šole ni vprašljiv. Sicer pa podatki o prijavah za vpis v prvi letnik v posavske srednje šole kažejo, da interes za usmeritve v Srednji šoli Brežice že tretje leto upada v vseh treh posavskih občinah, najizraziteje pa v krški.
V Srednji šoli Krškosešteviloprijav iz leta v leto bolj ujema s številom razpisanih mest, razen za skrajšani program, kjer je le pet prijav. V elektro usmeritvi je v programu elektro-energetik
odstotkov. Največ jih je vključenih v Celje. Ljubljano in Kranj v programe
Letno ostane v Posavju doma od 70 do 80 osmošolcev. Skušali bodo ugotoviti, kaj delajo, saj po oceni zbornice kmetijske organizacije v Posavju za štipendiranje mladih bore malo storijo. Pri brežiškem šolskem centru bodo skušali že prihodnje leto speljati oddelek grmske kmetijske šole.
kovinarstva in strojništva, tekstilni konfekcionar in elektroenergetiko.
P. P.
Razred zase predstavljajo kajpada učenci glasbene šole Marjana Kozine, ki so pripravili dve prireditvi: klavirski in harmonikarski večer.
Kljub naštetemu so ..Dnevi mladinske kulture 84" manj pestri, siro-mašnejši od prvih tovrstnih manifestacij, ko so bili programi bolj vseobsegajoči in prireditve vsaj približni odraz dejavnosti, ki jo goji mladina. Resda je bil del te dejavnosti prikazan na aprilski občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, vendar to skupaj s prej omenjenim ni vse, kar daje vsebino kulturnim društvom, ki delujejo na šolah. Če bi znali organizatorji nekoliko bolj odpreti vrata v ta društva in pridobiti mladino za sodelovanje še kako drugače kot z razpisom, bi o dnevih mladinske kulture bržkone govorili in pisali drugače, kot moremo zdaj. Očitno je, da je domet ZKO, kar zadeva mladino, še hudo prekratek in da pravega obraza ti dnevi še ne bodo dobili tako kmalu. Upamo si zapisati, da ne prej, dokler ne bo kot soorganizatorica nastopila tudi občinska konferenca ZSMS in s svojim organizatorskim ter z drugimi potenciali dneve ne le pomagala izpeljati, ampak jim z ustrezno animacijo mladih dati tudi pestrejšo vsebino.
Če se manifestacija zdaj ne posreči, kakor si jo zamislijo organizatorji, je to bržkone posledica razkoraka med hotenjem ZKO in ZSMS. Zato bi v prihodnje kazalo nekaj truda posvetiti vprašanju, kako odpraviti to dvo-tirnost, ki se kaže že v načinu obrav-
Ze desetič „lgraj kolo
Na tradicionalni folklorni prireditvi v Mokronogu bo nastopilo šest folklornih skupin — Tudi razstava
Še en nastop ob 20-letnici
Zaključni koncert v ribniški glasbeni šoli
RIBNICA — Tukajšnja glasbena šola je minule dni proslavila lep jubilej: dvajset let obstoja in uspešnega dela. V dosedanjih obdobjih so iz nje izšle številne generacije učencev, ki so v letih šolanja dobile prvo znanje iz harmonike, kitare, violine, klavirja in drugih instrumentov.
V počastitev dvajsetletnice seje zvrstilo več glasbenih nastopov in drugih prireditev. Nedavno so pripravili zaključni koncert učencev iz vseh razredov, ki v tem šolskem letu obiskujejo glasbeno šolo. Izvajanje solistov in skupin so poslušali številni obiskovalci, še posebej starši učencev.
M. G.
MOKRONOG — Na ploščadi tukajšnjega gradu se bo v soboto, 2. junija, ob 20. uri začela tradicionalna folklorna prireditev, ki jo domače Kulturno društvo Emil Adamič oziroma njegova folklorna skupina prireja že desetič. Sodelovalo bo šest slovenskih folklornih skupin. V mokronoškem kulturnem domu bodo ta dan pripravili razstavo ročnih del cicibanov, šolarjev in odraslih krajanov.
Folklorna skupina Bistra iz Borovnice, ki jo vodi Andrej Verbič, se bo na tem srečanju predstavila z dolenjskimi plesi in belokranjskim kresovanjem. Plese iz kamniškega območja in iz Lupoglava bodo plesali folkloristi iz Kamnika pod vodstvom Francija
Poljanška. Skupina kranjske Iskre, katere umetniški vodja je Jože Ševik, bo prikazala plese z Goričkega in s Primorskega. Folkloristi metliškega društva „lvan Navratil" bodo izvedli Zelenega Jurija, kakor so ga naštudirali pod vodstvom Staneta Križa. Skupina boštanjskega kulturnega društva Anton Umek — Okiški bo izvedla prekmurske plese, ki se jih je naučila pod vodstvom Petra Simončiča. Z izvirnimi gorenjskimi plesi o nastopila skupina Mali vrh iz Nemilja — Pod-blice. ki deluje pod vodstvom Albina Lotriča.
Pred osrednjo, večerno prireditvijo bodo folklorne skupine obiskale nekaj krajev v trebanjski občini in prikazale nekatere plese iz svojih programov.
KOMUNISTI O ZKO
ČRNOMELJ — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Črnomelj je na nedavni seji obravnavalo delo občinske Zveze kulturnih organizacij. Znano je, da je znotraj ZKO preslabo povezovanje, preskromna dejavnost društev, da je v ZKO neustrezna kadrovska sestava, medsebojni spori in nezaupanja, da imajo prevelik vpliv posamezniki ali skupinice, zaprti pa so za pobude od zunaj, ni množičnosti in širšega vključevanja, kvaliteta je slaba, ipd. Zato je bila dana naloga komunistom v svetu za kulturo pri OK SZDL in v aktivu ZK pri sisu za kulturo, da temeljito ocenijo razmere na področju kulture ter za odpravo navedenih slabosti predlagajo ustrezne ukrepe.
Skrajšan program izbral rojake
Galerija Krško spet odprla vrata — Prvi razstavljalec je grafik Rajko Čuber, bre-staniški rojak — Mlademu ustvarjalcu napovedujejo še lepe dosežke
KRŠKO — Tukajšnja galerija, ki deluje pod okriljem Valvasorjeve knjižnice, si celo v najboljših časih za kulturo in razstavno dejavnost ni mogla privoščiti kaj več kot pet ali šest likovnih prireditev na leto. Ker ni ogrevana, je bila v obdobju mrzlih mesecev zaprta, tako da je razstavna sezona vsakokrat trajala le borega pol leta.
Če upoštevamo, da vsaj dva poletna
IGRA V STRANSKI VASI
STRANSKA VAS — Člani gledališke skupine z Ruperčvrha so minulo nedeljo v tukajšnjem kulturnem domu ponovili predstavo komedije Toneta Partljiča ..Tolmun in kamen". Pod režijskim vodstvom Vide Rataj, ki sc tudi sama ukvarja s pisanjem gledaliških besedil, so igralci to sodobno slovensko komedijo predstavili na zgledni ljubiteljski ravni.
FINANČNI NAČRT IN VOLITVE
NOVO MESTO — V mali dvorani tukajšnjega Doma kulture se bodo v sredo. 6. junija, spet sestali delegati obeh zborov občinske kulturne skupnosti. Najpomembnejše opravilo bo sprejem denarnega načrta te skupnosti za leto 1984. Kot je razvidno iz predloga, bo na voljo nekaj nad 65,2 milijona dinarjev prihodkov. Skupščina bo zatem sprejela sporazum o svobodni menjavi dela in se v zvezi s tem seznanila z delovnim programom skupne službe za sise s področja družbenih dejavnosti. Na seji bodo opravili tudi volitve. Tako naj bi novi predsednik skupščine postal Roman Čclesnik iz Škocjana, njegova namestnica pa Vida Rataj iz. KS Birčna vas.
meseca zajame zatišje, v katerem zanimanje za mnoge oblike kulturnega življenja močno pojenja, so za intenzivno likovno dejavnost uporabni tako rekoč le štirje meseci. Ob normalnih razmerah bi bilo vodstvo galerije v nemajhni zagati, kako načrtovati razstavni program in kdaj imeti otvoritve, da bi bil dosežen največji učinek tudi v javnosti, ker pa takih razmerni, ni treba drugega, kot pametno razporediti razstave, ki jih skromna finančna sredstva še omogočajo. Nekaj problemov je ob omejenih možnostih le z izbiro razstavljalcev.
Za letos so se odločili, da bodo iz sicer neizmerne slovenske ponudbe izbrali likovne rojake, seveda ustvarjalce, ki so se že prebili, kot pravimo. Eden takih je tudi 27-letni Rajko Čuber, akademski slikar iz Brestanice, ki nadaljuje študij na specialki za grafiko pri Dolenjcem in še posebej Novomcščanoin dobro znanem prof. Bogdanu Borčiču, sicer priznanem akademskem slikarju in odličnem grafiku.
Razstavo Čubrovih stvaritev so v tukajšnji galeriji odprli minuli petek
ŠENTVID PRIČAKUJE
ŠENTVID PRI STIČNI — Na letošnjem XV. taboru pevskih zborov, ki bo 17. junija v tem kraju, bo nastopilo 267 zborov z. okoli 7.980 pevci. Eden od dirigentov, ki bodo zborom dirigirali ob skupnih pesmih, bo tudi Slavko Rauch iz Novega mesta.
zvečer s programom, ki so ga izvedli učenci krške glasbene šole. To je prva predstavitev ustvarjalnosti tega brestaniškega rojaka v krški občini. Gre za avtorja, kije prvič stopil v javnost leta 1981, do danes pripravil osem samostojnih razstav in sodeloval na štirinajstih skupinskih, se z razstavljanjem predstavil občinstvu v številnih krajih na Slovenskem, ..prestopil" pa tudi že republiške meje.
Rajko Čuber, čeprav še mlad, nikakor ni več novinec za razstavišča. In tudi ne za kritiko, ki je njegove dozdajšnje nastope v javnosti pohvalila.
Za razstavo v krški galeriji — odprta bo do 8. junija — je Čuber izbral barvne grafike, ki na prvi pogled spominjajo na dela danes že pokojnega Marka Šušteršiča in deloma tudi na dela Bogdana Borčiča, njegovega profesorja na specialki za grafiko.
To ..podobnost" omenjamo, da bi tudi tisti, ki si razstave ne bodo ogledali. a jih zanima ta zvrst umetnosti, vedeli, za kaj gre. Sicer pa dokazujejo eksponati, daje Rajko Čuber zrela ustvarjalna osebnost, ki ve, kaj hoče. Umetnostni kritik Aleksander Bassin, ki je imel na otvoritvi razstave uvodno besedo, meni, da je iz njegovih del razvidna poetizacija kot izrazilo poudarjena razsežnost likovne govorice, značilne za najmlajšo slovensko generacijo.
Vsebinsko je te grafike, ki se močno približujejo slikarstvu, še posebej
zavolj barvne zamolklosti, težko razvozlati, saj so hudo abstraktne, polne nekih nedoločljivih znamenj, nekakšnih grafitov. Vendar pa avtor prav s. tako ..pisavo" dosega draž, celo izziv gledalca. Dejali bi, da .besedila" sicer res ne moremo prebrati, da pa je način, kako je napisano, tisti, ki izziva.
I. Z.
nave in v pojmovanju ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Različnost je seveda dobrodošla, ni pa na mestu taka polarizacija, da ostajata dva, ki bi zavoljo svojega poslanstva morala sodelovati, vsak na svojem bregu.
I. ZORAN
NA 27. SREČANJU SPUSTILI ZASTOR
BOHINJSKA BISTRICA — Tu se je minulo soboto s skupščino Združenja gledaliških skupin Slovenije končalo letošnje, že 27. srečanje gledaliških skupin, na katerega zaključni, republiški prireditvi najboljših so sodelovali tudi Brežičani oziroma njihov amaterski oder.. Na skupščini so tudi določili skupine, ki bodo zastopale slovenske gledališke ljubitelje na drugih srečanjih. Tako bo njihov zastopnik na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru Oder treh herojev iz Pirnič, na teden malih odrov v Novi Gorici pojde Prešernovo gledališče iz- Kranja, na zvezno srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin v Trebinju pa gledališče MI iz Murske Sobote.
BREŽIŠKO DRUŠTVO LIKOVNIKOV ZA DVAJSETLETNICO
BREŽICE — Jubilej so počastili za dan mladosti z otvoritvijo društvene razstave v galeriji Posavskega muzeja. Prireditev so združili s koncertom akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja. Društvo združuje 22 članov, ki so prikazali svoja dela na 22 razstavah v Sloveniji in na Hrvaškem. Doslej je društvo sodelovalo na šestih republiških revijah Zveze likovnih skupin Slovenije.
Trije naši v filharmoniji
Učenci dolenjskih glasbenih šol na republiški glasbeni reviji
LJUBLJANA — V dvorani Slovenske filharmonije je bila 21. maja L revija mladih glasbenikov Slovenije, ki jo je Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije pripravila v okviru 16. mladinskega kulturnega tedna v Ljubljani. Na reviji so dolenjsko regijo med desetimi solisti in komornimi ansambli regijskih društev glasbenih pedagogov zastopali: kitarista Ervin Čirič in Anton Črnugelj iz črnomaljske glasbene šole kot duet kitar in violinistka Barbara Smolej iz krške glasbene šole. Za la nastop so bili izbrani pred tedni natlrugem regijskem tekmovanju glasbenih šol v Novem mestu (v Kozinovi dvorani). Na reviji so nastopili tudi prvonagrajeni ansambli in orkestri s trinajstega tekmovanja učencev in študentov glasbe.
Socializem ni in ne more biti skupnost revnih asketov, marveč naj bi bil družba materialno in kulturno bogatih ljudi.
J. GORIČAR
Razstava ob 20-letnici
Na jubilejni razstavi v Posavskem muzeju dela pet-najstih članov brežiškega likovnega društva
BREŽICE — Dvajset let je od takrat, ko je skupina likovnikov, ki so delovali v raznih krajih v tej posavski občini in dokaj neorganizirano nastopali v javnosti, v Brežicah ustanovila svoj klub. Člani so bili pretežno ljubiteljski slikarji.
Klub se je kasneje preimenoval v društvo in v taki organizaciji so likovniki dočakali tudi jubilej.
Brežiško likovno društvo šteje več kot dvajset članov. Organizirano delo je mnoge, ki so več let stali ob strani, spodbudilo, da so se včlanili. Tako se je ob jedru, ki ga predstavljajo starejši člani, zbrala skupina mlajših ustvarjalcev, med njimi tudi akademski slikarji, Nekateri so v društvo prišli od drugod, kjer so bili člani likovnih skupi n (npr. iz Krškega, Novega mesta).
„RUY BLAS” V CELJSKI GLEDALIŠKI IZVEDBI
NOVO MESTO — Minuli teden je tu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in v Domu kulture dvakrat uprizorilo romantično tragedijo „Ruy Blas"francoskega avtorja Victo-rja IlugojA Delo je režiral Andrej Hieng. Za letošnje abonente obeh redov, A in B, je bila to že osma abonmajska predstava.
Dvajsetletnico organiziranega likovnega dela je društvo počastilo z razstavo del svojih članov, ki so jo odprli minuli četrtek v Posavskem muzeju, na otvoritvi pa je nastopil tudi aJcademski pevski zbor ..France Prešeren" iz Kranja.
Občinstvu se s to pregledno razstavo, ki bo na ogled še nekaj časa, predstavlja petnajst. slikarjev: Ivan Burčar, Blaž de Gleria, Davor Grgiče-vič, Dušan-Filipčič, Bojan Horvatič, Janez Kebe, Tugo Lebič, Milena Lipej, Anton Miklavžin, Nikola Mi-Ijanovič, Andrej Oberč, Dominika Pečarevič, Cveto Prevodnik, Zdenka Salmič — Pojatina in Viktor Zemljak.
EKSTEMPORE MLADIH
BRUSNICE — V soboto, 2. junija, bo tu enodnevni ekstempore učencev likovnikov z osnovnih šol v novomeški občini. Prijavljenih je več skupin mladih talentov, še posebej dobro bodo zastopane šole, s katerih se učenci že leta udeležujejo likovnih manifestacij republiškega in celo zveznega pomena. Udeleženci ekstempora bodo več ur risali in slikali pod vodstvom mentorjev. Razstavo njihovih izdelkov bodo popoldne odprli v prostorih brusniške osnovne šole. S to
?rireditvijo se bodo končali letošnji nevi mladinske kulture, ki jih je pripravila novomeška ZKO.
Artičanom še zvezna »medalja”
Prosvetno društvo „Oton Župančič” v Artičah dobilo plaketo „25. maj”, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Zveza mladine Jugoslavije za dan
mladosti
ARTIČE — Ni še tako dolgo, kar smo za tukajšnje prosvetno društvo, imenovano po pesniku Otonu Zupančiču, zapisali, da predstavlja zavoljo razvejenosti svoje dejavnosti, skrbi za kakovost, množičnosti v sekcijah, številnih prireditev, svojskega načina razreševanja gmotne problematike, vključenosti v življenje krajevne skupnosti in še česa zgled ne samo za brežiško občino, ampak tudi za posavsko in dolenjsko regijo, hkrati pa, da je primer, vreden širše slovenske pozornosti.
Kdor pobliže pozna to društvo, ravnanje v njem in ve, da ni v kraju nikogar, ki bi stal ob strani ali na kulturno dejavnost celo gledal zviška kot na nekaj manjvrednega, ker pač nihče ne dobi plačila za trud v katerikoli sekciji.se tudi ne bo začudil ob uspehih, ki jih Artičani dosegajo že več desetletij.
Tradicija dobrega društvenega dela ni bila nikoli zares pretrgana, še zlasti pa ne v letih po vojni. Za to so poskrbeli sami, in sicer tako, da so v dejavnost pritegnili vse, od šolarjev do najstarejših krajanov. Daleč naokoli ni nikakršna skrivnost, da se artiško prosvetno društvo ponaša z največjim številom mladine v svojem aktivnem članstvu. Mladi pojo v zborih, plešejo v folklorni skupini, sestavljajo tamburaško in bobnarsko skupino, nastopajo
v gledališki skupini, somed flavtisti in delavni vfoto-kino sekciji. Tako se tradicija res ne more prekiniti.
Če je res, da seže dober glas v deveto vas, priznanja tudi za artiško prosvetno društvo niso mogla izostati. Za dolgoletne uspehe na področju ljubiteljskega kulturnega dela mu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila letos svoje najvišje priznanje — odličje Svobode z zlatim listom. Enako priznanje je takrat dobil tudi Miha Haler, član tega društva, organizator in pevovodja.
• Slovenski zlati ..medalji” za kulturo seje minuli teden pridružila^ še ena, zvezna. Artiško prosvetno društvo „Oton Župančič” je tokrat prejelo plaketo „25. maj”, najvišje priznanje Zveze mladine Jugoslavije, ki ga podeljujejo za dan mladosti. Drugi slovenski dobitnik tega priznanja je Mladinski tehniški center iz Ljubljane. Ob tem, kar smo zapisali, ne pomeni zvezno mladinsko priznanje Artičanom nobenega presenečenja, čeprav so ga sami morda tako sprejeli. Zato tudi prihod plakete v Artiče ni mogel povzročiti daljšega praznovanja, bil je le trenutek slavja, na katerem so sklenili, da bodo delali še z večjim veseljem in trudom kot do zdaj.
I. ZORAN
9/v J|
tl/rc«Uuitwr loia/
SREČANJE MLADIH VARČEVALCEV
IB. maja smo se srečali mladi varčevalci Temeljne dolenjske banke Novo mesto. Odpeljali smo se v Črnomelj, kjer smo si na Gričku ogledali spomenik padlim borcem. O dogodkih med NOB v Beli krajini nam je govoril Radko Polič. Mladi varčevalci smo šli tudi na Mirno goro.
DAMIJANA ZAGORC OŠ Grm Novo mesto
DARILO AGROSTROJA
Pred dnevi je velik tovornjak pripeljal pred našo šolo robnike za igrišče, ki jih je daroval pokrovitelj šole, obrat tovarne Agrostroj. To darilo nam veliko pomeni, saj bi sami robnikov ne mogli kupiti. Zdaj težko pričakujemo, kdaj bodo začeli urejati novo rokometno igrišče. Direktor Agrostroja, R. Prosenec, in.naš učitelj telovadbe sta za krajevni praznik že zakoličila prostor za igrišče. Okoli igrišča bo atletska steza.
JOŽE RADOVAN OŠ Šentrupert
„GUGALNIK” V BREŽICAH
V četrtek, 17i maja, smo si občani brežiške občine lahko ogledali predstavo Novaka Novaka ..Gugalnik", s katero so se predstavili brežiški gimnazijci. Za uspešno predstavitev, polno smeha, smo jih nagradili z obilnim ploskanjem.
MOJCA FLORJANIČ OŠ Brežice
AKCIJA V NASADU
Učenci sedmega razreda smo se udeležili delovne akcije v Vrbini pri Brežicah, kjer smo v nasadu gozdnega gospodarstva pleli. Denar, ki smo ga zaslužili, bomo porabili za izlet.
IRENA ŠUŠTER1Č OŠ Globoko
OGLED DREVESNICE
Ko smo imeli naravoslovni dan, smo obiskali drevesnico v Mokronogu, kjer nam je nek tovariš razložil, kako gojijo drevesa. Nato smo šli v zdravstveno postajo in si ogledali zobno ambulanto in prostore splošnega zdravnika.
ANDREJKA RUPERCIČ OŠ Šentrupert
TEK V BREŽICAH
Tudi letos smo se udeležili teka mladosti v Brežicah. Najboljši trije iz vsake skupine so prejeli lične diplome. Letošnji tek mladosti je bil že 16. po
vrsti'	ALENKA	CIZL
OŠ Artiče
pisma
in
odmevi
Gimnaziji v slovo
V globoki žalosti vam sporočamo, da se je iztekla življenjska pot najplemenitejše Novomeščan-ke, rojene v letu gospodovem 1746.
Vse svoje življenje je posvetila bistrenju duha bodoče slovenske inteligence, vendar ji je zadnja leta plemenito poslanstvo otežk očala kronična finančna bolezen. Zadnji udarec je pokojnici zadalo usmerjeno izobraževanje.
Do ure pogreba,, ki bo v ponedeljek,4. junija 1984,od 8. do
12.	ure leži v mrliški vežici SŠPTNU.
Zahvaljujemo se vsem profesorjem in profesoricam za opravljene obrede.
Žalujoči: vsi njeni
m
TAKO KOT PRED 30 leti... so se vsedli nekdanji osmošolci novomeške gimnazije v soboto 26. maja na svoja mesta Obhajali so lep jubilej „od priznanja ene zrelobe”. V časih, ko so se nad novomeško gimnazijo zbrali morda najbolj črni oblaki, odkar jo je pred 238 leti ustanovila milostna cesarica Marija Terezija. Letos bodo mladi obiturienti v Sloveniji zadnjič pristopili k maturi - obletnice pa bodo, seveda, še ostale... (Foto: B. Babič)
Društvo zbližuje
Metliško društvo invalidov najstarejše na Dolenjskem
METLIKA — Pred osmimi leti so metliški invalidi prvi v dolenjski regiji ustanovili svoje društvo, ki šteje danes že 280 članov, od tega 40 podpornih. Kot se spominja Jože Vrtačič, ki je član od vsega začetka, ob novem letu pa je postal tudi predsednik društva,je bilo razlogov za ustanovitev kar veliko. ..Invalidi se v okviru društva zbližujemo, hodimo skupaj na izlete, ob novem letu obdarimo starejše člane, društvo pa naroča tudi drva in premog ter tako prihrani članom marsikatero pot," pravi zadovoljno Vrtačič.
Jože pove, da posvečajo veliko pozornost družabnemu življenju invalidov, zato petkrat do šestkrat na leto pripravijo izlete, kar pa še
Jože Vrtačič
ne pomeni, da razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi. „Ves denar, ki ga dobimo, je od članarine in republiške Zveze invalidov. Ta sredstva nam seveda ne zadostujejo, kljub temu da smo skromni," pove Vrtačif. Vendar se znajdejo po svoje — vsak primakne za izlet še svoj delež, s seboj pa povabijo tudi člane društva upokojencev.
Delo v društvu invalidov poteka, čeprav so razkropljeni po vsej občini, zelo usklajeno in tekoče. Za to gre velika zasluga poverjenikom. ki jih imajo malodane v vseh vaseh. Le-ti so kurirji društva in skrbe za obveščanje člataov ter povratno vodstva društva, pobirajo članarino, nudijo pomoč invalidom. Prav slednje so nekateri še kako potrebni, kar Vrtatič dobro ve, saj je bil dolga leta predsednik komisije za socialna vprašanja.
B.	M
Kviz konfekcionarjev
Mladi so dokazali, da poznajo svojo stroko
SROMLJE — Mesec mladosti so mladinci Laboda — tovarne oblačil zaključili na Sromljah v rekreacijskem centru. V soboto, 26. maja, so organizirali kviz na temo ..Razvoj slovenske tekstilne industrije" in k sodelova-
vodil Toni Gašperič, oktet Vitis pa je zapel nekaj slovenskih narodnih.
Mladi so dokazali, da razvoj svoje branže dobro poznajo, saj je bil zmagovalec določen šele po dodatnih ' vprašanjih. Sicer pa tekmovanje ni bil osrednji namen srečanja. Kot so povedali organizatorji, so veseli, da jim je uspelo zbrati in povezati mlade iz slovenskih konfekcijskih tovarn. Te že vrsto let na strokovnem področju uspešno sodelujejo, sedaj pa se žele povezati še v vzporednih dejavnostih. Tako naj bi bil kviz prva v vrsti prireditev.
’	L.	J
Alojz Skender
DOGODIVŠČINE OTROK
KOČEVJE — Avto-moto društvo Kočevje te dni razdeljuje šolarjem barvno slikanico ..Dogodivščine štiriperesne deteljice", ki z besedo in sliko opozarja otroke, kaj vse jim preti na cesti, prt kolesarjenju, igranju nogometa itd. Previdnosti ni nikoli dovolj. Slikanico je založila Avto-moto zveza Slovenije ob denarni pomoči Zavarovalne skupnosti Triglav.	A. A.
PRVA LABODOVA EKIPA — Prvo mesto na kvizu „Razvoj slovenske tekstilne industrije” je dosegla Labodova A ekipa. Pokal izroča glavni direktor Milan Bratož.
nju povabili ekipe sorodnih delovnih organizacij. Takosose po deset ih letih ponovno zbrali mladi iz Lisce, Jutranjke, Novoteksa, Beti, Mure in Laboda. V Betino ekipo je sicer posegla bolezen, brez predstavnikov na Labodovi prireditvi pa ta delovna organizacija vendarle ni bila, saj je kviz
IZPOPOLNJEVALI ZNANJE
KOČEVJE — Okoli 600 poklicnih voznikov se je udeležilo predavanj ob akciji ..Obnavljanje znanja in poznavanja novosti v cestnoprometnih predpisih", ki sta jo organizitala ZfAM in AMD Kočevje. Po vsakem predavanju so udeležence testirali iz znanja prometnih predpisov, varstva pri delu, poznavanja motornih vozil in iz vozniške etike. Rezultati so bili zadovoljivi.
Organizatorjema in predavatelju Ivanu Krkoviču iz AVTA Kočevje so izrekli udeleženci priznanje in zahvalo za njihov prispevek k varnejši vožnji.
Za to akcijo so pokazali veliko zanimanja v.l lektru, ZKGP in Posestvu Snežnik, kjer so sklenili, da mora predavanja obiskovati vsak voznik službenega vozila. Pričakujejo, da bodo podobno sklenili atdi v drugih OZD, saj s tem prispevajo k varstvu svojega oz. družbenega imetja. ZŠAM namerava akcijo nadaljevati jeseni. Po nekaterih predlogih naj bi bila to sploh stalna naloga te organizacije, ki združuje poklicne voznike motornih vozil.
V. ILC
KOČEVJE — Na kočevskem pokopališču smo se 24. maja za vedno poslovili od Alojza Skend-ra, upokojenega trgovskega poslovodje in častnega člana Ribiške družine Kočevje.
Alojz Skender, rojen leta 1912 v Zdihovem, je bil kot dober trgovec in poslovodja zelo priljubljen med kupci. Poklicu je ostal zvest vse povojno obdobje do upokojitve. Sposobnemu delavcu so člani kolektiva in občani zaupali razne odgovorne dolžnosti v samoupravnih organih in političnih organizacijah.
Še posebno prizadevno je deloval v ribiških organizacijah, saj je bil med ustanovitelji Ribiškega društva Kočevje (leta 1955) in Ribiške družine Kočevje (leta 1959). Dokler mu je dopuščalo zdravje.
TELEVIZIJSKI SPORED1
L
1. vi.
petek
15.55 do 23.50 TELETEKST
5.10 POROČILA
15.15. SVETOVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU, prenos finalnih bojev
17.50	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	ČLOVEK NA KRASU, izobraževalna oddaja
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	MODROST TELESA, angleška dokumentarna oddaja
20.55 NE PREZRITE, oddaja o kulturi
21.10 URA Z AGATHO CRIS-
2.	VI.
sobota
7.45 do 11.15 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	CICIBAN , DOBER DAN: HOP, SE MEH RAZPOČI, SMEH IZ NJEGA SKOČI 8.20 ZGODBE O POLUHCU: POLUHEC NESE KOSILO OČETU
8.40	ZGODBE IZ NEPRICAVE
9.10 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: POTOVANJE SE ZAČNE, angleška dokumentarna oddaja
9.35	VČERAJ ZA JUTRI: NOVI TEMELJI, dokumentarna oddaja
10.10 MEDNARODNA OBZORJA
11.10 POROČILA
15.45 do 22.40 TELETEKST
TIE, oddaja iz angleške nanizanke
22.05	DNEVNIK
22.20	TRETJI KLJUČ, jugoslovanski film
Mlad zakonski par se vseli v novo stanovanje. Ona toži, da ima občutek, ko da bi ju nekdo opazoval. In res, neznanec začne v njunem poštnem nabiralniku puščati denarna darila... Kdo ju torej opazuje in zalaga z denarjem? Naj denar porabita, in če ne, komu naj ga vrneta? Režiser Zoran Tadič ne skriva, da se v marsičem zgleduje pri Hitchocku, to je bilo očitno že pri njegovem prvencu Ritem zločina, a tudi ob Tretjem ključu je vpliv velikega mojstra groze neizpodbiten. Glavni vlogi igrata Božidar Alič in Vedran a Medžimorec.
17.10	Test — 17.25 Dnevnik —
16.00 POROČILA
16.05	MLADOST PETRA VELIKEGA, oddaja iz sovjetske nadaljevanke
17.15	PRENOS FINALNE ROKOMETNE TEKME ZA TROFEJO JUGOSLAVIJE
18.30 ČUDEŽI NARAVE: INDIJSKI SLONI, kanadska poljudnoznanstvena oddaja
18.55 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ZADNJI AMERIŠKI JUNAK, ameriški film
21.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.55 ZLATI PRAH, zabavnoglasbena oddaja
22.40	POROČILA
15.00	Filmovnica — 15.30 Čevelj-
17.45	Majske igre — 18.15 Zd- | ravstveno izobraževanje — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja —19.30 Dnevnik — 20.00 Okno v glasbe- j no delavnico — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Zadnji ribič na Tisi (dokumentarna oddaja) —
21.50	Nočni kino: Detektiv (ameriški film) — 23.40 Kronika Ste-rijevega pozorja
ZAGREB 1
17.35	Video strani — 17.40 Poročila — 17.45 Majske igre —
18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Reka— 18.45 Aktualnosti — 19.30 Dnevnik — 20.00_ V tretjem rajhu (oddaja iz angleške nadaljevanke) — 21.05 N. Kalog-jera: Moji refreni (zabavnoglasbena oddaja) — 22.00 Dnevnik —
22.15 Paleta (kulturni magazin)
čki na asfaltu (jugoslovanski film) — 17.05 Predšolski otroci — '
18.00 Sedem sekretarjev Skoja i (zadnja oddaja nadaljevanke) — j
19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 V družbi z..-(glasbena oddaja) —20.30 Ljudje iz marmorja (dokumentarna oddaja) — 21.00 Poročila —„21.05 Športna sobota — 21.30 Štefan Lukian (oddaja iz romunske nadaljevanke) — 22.20 Kronika Ste-rijevega pozorja
ZAGREB 1
17.30 Kritična točka — 18.00 Poročila — 18.05 Koledar — 18.15 Glasbena akademija vam predstavlja — 18.30 Prisrčno vaši —
19.30 Dnevnik — 20.00 Zadnja pesem (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Od našega dopisnika iz Sidneya
3.	VI.
nedelja
8.40 do 13.05 TELETEKST
8.55	POROČILA
<■1.00 ŽIVŽAV, otroška matineja
9.50	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
10.25 M. Smoje: VELIKO MESTO
11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.10	do 22.45 TELETEKST
15.25 PRIMORSKA POJE, glasbena oddaja
16.55 POROČILA
17.00 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja
17.45	ŠPORTNA POROČILA
18.00 1NTERMEZZO, ameriški film
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 Miško Kranjec: STRICI SO MI POVEDALI
21.25 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
21.55 ŠPORTNI PREGLED
22.25 REPORTAŽA O TEKMOVANJU ZA EVROPSKI POKAL V KAJAKU IN KANUJU
22.40	POROČILA
9.00	Oddaje za JLA — 15.25 Prenos avtomobilskih dirk formule ena za veliko nagrado Francije jz Monte Carla — 18.25 Povsem osebno: Predrag Vranicki
— 19.10 Turistični vodič — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diamanti na nebu (angleška dokumentarna oddaja) — 20.50 Včeraj, danes,jutri
— 21.05 Intermezzo — 21.20 Zvezda čarobne sreče (2. del sovjetskega filma) — 22.40 Kronika Sterijevega pozorja
4.	VI.
ponedeljek
17.20	do 22.50 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40	ZGODBE IZ NEPRIČAVE
18.10	TEHNOLOGIJA OPTIČNIH VLAKEN in ROŽE VODA, filma z beograjskega mednarodnega festivala znanstvenih ih tehničnih filmov
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	VAM, glasba za mlade
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Polona Sepe: G LAS V SPO-MIN; Žare Lužnik: KORAKI, filma AGRFT
20.50 35 MM — FILMSKA DELAVNICA (ob avstrijskem filmu POČASNO UMIRANJE)
22.50 DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Zgodbe iz davnine — 18.15 Grafiki —
18.45	Glasbeni album — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovanja —
20.50	Zagrebška panorama —-
21.10	Ženska za pultom (oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke) —■
22.20	Koncert Radmile Bakočevič — 22.55 Kronika Sterijevega , pozorja
je bil član upravnega odbora RD in blagajnik. Tudi njegova zasluga je, da je ribiška družina uspešno delovala in da se je njeno članstvo povečalo v 30 letih od 10 na prek 200 članov. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, med drugimi red za ribiške zasluge, plaketo Ribiške zveze Slovenije itd. Bil pa je imenovan tudi za častnega člana RD Kočevje.
J. P.
5.	VI.
torek
1
16.35	do 22.50 TELETEKST
16.50 ŠOLSKA TV: KDO GOVORI V IMENU ZEMLJE
17.50 POROČILA
17.55	ZGODBE O POLUHCU: POLUHEC V SOSEDOVEM VINOGRADU
18.10	QUTERARE, prištinska
glasbena oddaja
18.40	PISANI SVET: OTROCI PRI DELU
19.05 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	N. Gordimer: ŠEST ČEVLJEV ZEMLJE,oddaja iz zahod-nonemške nanizanke
21.05 AKTUALNA ODDAJA
21.50	DNEVNIK
22.05 J. Cage — M. Cunningham:
VARIACIJE V, glasbena oddaja
17,25	Dnevnik — 17.45 Kdor hoče, ta zmore — 18.15 Čas knjige — 18.45 Musiča da camera —
19.30	Dnevnik —20.00 Pesmarica — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Slovenija v letu 1944 (dokumentarna oddaja) — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Jazz v studiu
6.	VI.
sreda
18.00	do 22.50 TELETEKST
18.15	POROČILA
18.20	CICIBAN, DOBER DAN— ŽIGA ŽAGA
18,40	OSVAJANJE MORJA: BITI USKOK, potopisna oddaja
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00. FILM TEDNA: PREHODI, tunizijski film
21.40	DNEVNIK
21.50	OMIZJE
17.25	Dnevnik — 17.45 Gusarji kapitana Kuka — 18.15 Govorimo o zdravju (izobraževalna oddaja) — 18.45 Prijatelji glasbe —
19.30	Dnevnik — 20.00 Mostovi prijateljstva (glasbena oddaja) —
21.05	Zagrebška panorama —
21.20	Koncert jugoslovanskih o-pernih prvakov — 22.05 Povodi in sledi (kulturna.oddaja)
7.	VI.
četrtek
1
16.45	do 22.05 TELETEKST
17.00 ŠOLSKA TV: KDO GOVORI V IMENU ZEMLJE
18.00 POROČILA
18.05 IGRAJMO SE GLEDALIŠČE: IGRALEC IN NJEGOV...
18.40	ČAS, KI ŽIVI— RAB, dokumentarna oddaja
19.15	RISANKA	*
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05 R. Gadney: KENNEDY.
oddaja iz angleške nadaljevanke
21.50	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Pešec v avtomobilu — 18.15 Znanstveni pogovori — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik —
20.00	R. Wagner: Rensko zlato (koncertna izvedba opere) —
PRILOGA
RTV Ljubljana je s 1. majem poskusno uvedla dva nova medija, in sicer teletekst in video strani. Dolenjska se je z video stranmi spoznala že prej, k nam seže tudi program zagrebške televizije, ki je to obliko informiranja javnosti uvedla pred ljubljansko. Video strani predvajajo v okviru rednega programa, navadno pred njegovim začetkom ali na koncu. Gre za okoli 15-minutne bloke novic in informacij, spoznamo se z RTV programom, novicami dneva, športom, vremenom, sporočili bank, komercialnimi obvestili itd. Gre za okoli 25 tipkanih strani informacij, ki jih, spremenjene v telepe, lahko preberemo s televizijskega ekrana. Gledalec na menjavanje in izbiro informacij seveda ne more vplivati.
Nekaj čisto drugega je teletekst. Gledalec informacije izbira sam, dostop do njih mu omogoča dekoder, posebna naprava, dodana nekaterim televizorjem. Ljubljanska RTV oddaja teletekst od 16.30 do 22.30, torej v času, ko so vklopljeni njeni oddajniki. Servis teleteksta ima tehnologijo (televiziji jo je posodilo Gorenje), ki omogoča za okoli 100 tipkanih strani informacij. Gre za okoli 350 osnovnih novic, vsaj enkrat dnevno bi aktualizirali 40 odstotkov sporočil. Gledalec, ki ima televizor z dekoderjem — računajo, da je
takšnih sprejemnikov v Sloveniji od 8 do 10 tisoč — lahko po kazalu izbere novico ali obvestilo, ki ga zanima. Največ televizorjev z dekoderji je na območju severovzhodne Slovenije, kupili so jih naši zdomci, ki spremljajo avstrijski teletekst. Ko smo že pri Avstrijcih, naj navedemo njihovo izkušnjo s teletekstom. V začetku leta 1980, ko so pri sosedih uvedli to obliko televizijskega medija, je bilo v Avstriji le 300 do 400 televizorjev, opremljenih z napravo za sprejem in dešifri-ranje signala teleteksta. Danes je takšnih sprejemnikov v Avstriji že 300.000, v zahodni Evropi pa pkoli 15 milijonov. Kot zanimivost naj dodamo, da so v začetku leta 1983 začeli poskusno emitiranje teleteksta tudi na Madžarskem.
Uredništvo teleteksta RTV Ljubljana se je že dogovorilo z indok centri v Mariboru, Ljubljani in Kopru o vsestranskem sodelovanju. Podobne dogovore imajo s Turistično zvezo Slovenije, AMZS, RSNZ, gospodarsko zbornico in nekaterimi novinarskimi hišami. Zelo pomembno bo sodelovanje s Turistično zvezo Slovenije. Oddajanje teleteksta za hotelske goste, podnaslovljeno v tujem jeziku, bo turistom dalo sprotne in bogate informacije o možnostih, ki jih imajo med bivanjem pri nas.
Kar se tiče jezika informacij, je pomembno, da tehnologija omogoča, da gledalec oddajo, ponujeno v slovenščini, lahko sproti spremlja podnaslovljeno v srbohrvaškem, madžarskem, italijanskem, albanskem, angleškem in drugih jezikih. Žal, tehnologija, ki je na voljo, še ne sprejme in oddaja posebnosti naše abecede — šumnikov. Pri video straneh s tem seveda ni zadreg.
Posebej velja opozoriti na možnost, ki jo teletekst daje slušno prizadetim in gluhim. Zanje bodo, če bo le mogoče, pripravili nekaj strani, ki bodo prilagojene njihovim potrebam in zmožnostim sprejemanja. Avstrijski teletekst, ki velja za enega najbolj razvitih v Evropi, ima sporočila posebej pripravljena, za ljudi z okvarami sluha.
Tretja oblika novega televizijskega medija, ki pa je naša televizija za razliko od video strani in teleteksta še ne ponuja, je videotekst. Ljudje radi zamenjujejo videotekst in teletekst, še raje pa video strani in videotekst. Videotekst se bistveno razlikuje od obeh. To je poseben informacijski sistem, v katerem uporabnik s pomočjo hišnega računalnika vstopa v zaprt sistem, povezan s ptt linijami. Kaže, da se bo videotekst razvil v posebno obliko obveščanja
proti plačilu, in ne kot sredstvo množičnega obveščanja. Gre preprosto za to, da bo imel gledalec možnost iz bank podatkov dobiti želene na dom oziroma ekran. Videotekst je še stvar prihodnosti.
V sedanjih okoliščinah je za nas vsekakor najpomembnejše uveljaviti teletekst in video strani. Posebno zadnjih, ki so na neki način animator javnosti za popularizacijo teleteksta, ki zahteva televizor z dekoderjem. Danes namreč zanesljivo niso časi, ko bi se zaradi nekaj dodatnih informacij, dostopnih tudi po drugih poteh, kar tako odpovedali sicer še čisto dobremu televizorju, ki pa nima dešif-rirne naprave.
Poskusno uvajanje dveh novih mediftev ljubljanske Radiotelevizije je treba vsekakor pozdraviti. Svetu velja slediti v dobrem in naprednem. Upamo pa seveda, da bo RTV Ljubljana kaj napravila tudi za 130.000 svojih gledalcev in poslušalcev v Beli krajini, delu Posavja in Dolenjske, kamor televizija kljub plačani naročnini še vedno ne seže. Morda bi bili ti ljudje zadovoljni tudi s programom brez video strani, da o teletekstu niti ne sanjamo?
M. BAUER
* ■"»	'•••v*'-
TELEUI
Ufi
ALfi nou
□BRfl
V neobvezen premislek
23 POSAMEZNIKOV
Osrednji slovenski dnevnik Delo je 22. maja letos objavil poročilo o podelitvi Tomšičevih nagrad, odličij, ki jih novinarska stanovska organizacija vsako leto podeljuje za dosežke in delo v slovenskem novinarstvu. Poročevalka nekje v sredini zapisa, potem ko je naštela vse glavne in manj glavne nagrajence, omenja, da „so-triindvajsetim posameznikom podelili diplome in srebrne plakete za petindvajsetletno delo v novinarstvu”. Nato spoštovana kolegica preide na razčlenjevanje in obnovo besed, ki jih je na slovesnosti izrekel Franč Šetinc.
V vsem Delu, ki je imelo tisti dan 14 strani, torej niso našli skromnega prostorčka, kamor bi vtaknili imena in priimke triindvajsetih novinarjev, stanovskih kolegov, ki se v novinarstvu trudijo že četrt stoletja. Enako je ravnala ljubljanska RTV, ki pa svojih bratov po kruhu vsaj ni zmerjala s posamezniki, besede, ki je zadnje čase bliže političnim členom kazenskega zakona kot pa družbenim priznanjem.
Ravnanje Dela in ljubljanske RTV ne moremo odpraviti s preprostim in vedno dobrodošlim rekom, daje kovačeva kobila pač vedno bosa. Kovač, ki ravna tako nespretno in predsvsem nevljudno, ali ne zasluži kobile, ali ne zna podkovati ali pa ne spoštuje svojega dela.
Najbrž je moja reakcija čustvena, približno namreč vem, kaj je 25 let v novinarstvu. Primer pa je poučen in primeren za vprašanje, koliko
ljudi vsak dan namenoma alt po naključju užalimo v časopisih, po televiziji in radiu. Zdi se namreč, da so sredstva javnega obveščanja vsak dan bolj suha politika. Načela in politično leporečje so nam bliže in bolj sveta kot ljudje in življenje, zaradi katerih načela in politika sploh so. Ali to ni žalitev, podobna tisti, ki se je pripetila 23 kolegom novinarjem? In dogaja se vsak dan.
Morda je to misel najbolje razvil Goran Mitič, dopisnik RTV Beograd iz ZDA; ko je povedal, da seže vse življenje sprašuje, ali je za človeštvo bolj važen Henry Ford, ki je med ljudi množično uvedel avto, ali Charles de Gaulle, ki je visokostno vladal deželi po imenu Francija.
Ali se vam ne zdi, da smo (ne samo v časnikih, ampak tudi v življenju) dali preveč na stran tisto komponento ljudi, ki ne delajo nič drugega kot svoje delo? Zaradi njih se ta svet sploh vrti.
Moral pa bi se vrteti tudi zanje.
MARJAN BAUER
oč *H
5? S 'd o
© a
0.2, i-H f,
'S s > S® d
Nojevo jajce ima enako prostornino kot dva ducata kokošjih jajc. Da bi gaskuhali v mehko, mora vreti 40 minut, če pa hočete z njim postreči v trdo, se mora kuhati kar uro in pol. Odrasli človek lahko mirno stoji na nojevem jajcu, lažji osebki pa lahko po njem celo poskakujejo.
•
Kamela lahko zdrži brez vode dva tedna. V tem času se njena teža zmanjša tudi do 25 odstotkov. Ko se kamela spet dokoplje do vode, lahko v desetih minutah popije tudi' do 130 litrov vode.
•
Sta samo dva načina zoper plešavost, ki je genetsko pogojena. Ena od poti do obilnega naglavnega okrasa je kastracija, druga pa uživanje ženskih hormonov. V obeh primerih pacient izgubi prav vsako zanimanje za bujno lasišče.
•
Švedski kralj Gustav III. je nekoč ukazal, naj obsojenega na smrt spravijo na drugi svet z velikimi količinami kave. Kralj je menil, daje kava močan strup. Obsojenec je preživel, od takrat Švedi podobno kot druga ljudstva menijo, d,a ..strupene” kave ne gre zametavati.
V Franciji.je živela družina po priimku 1792. Na začetku tega stoletja je Jean 1792 dobil štiri sinove, ki jih je krstil po rojstnih mesecih.
•
Grški junak Agamemnon je končal življenje popolnoma nejunaško. Od sveta se je poslovil med kopanjem v lastni kopalnici. Ni se utopil, njegova žena Klitemnestra ga je dvakrat s sekiro udarila po glavi.
Lord Kelvin, znameniti angleški fizik, je napisal razpravo, v kateri mu je z zapletenimi matematično-fi-zičnimi računi uspelo dokazati, da je nemogoče zgraditi napravo, težjo od zraka, ki bi letela.
•
Starogrški zgodovinarji poročajo, da je bil veliki dramatik Aishil ob življenje na kaj
čuden način. Naglavomujez velike višine padla želva, ki sek je izmuznila iz orlovih krempljev.
Ko je leta 1912 britanska potniška ladja Titanic po % trčenju z ledeno goro potonila v Severnem Atlatniku, so se mnogi spomnili, da je nekaj let predtem Anglež Mor- • gan Robertson objavil roman Futility. Ogrodje zgodbe je brodolom potniške ladje Titan, ki se na svojem prvem potovanju zaleti v ledeno goro v Severnem Atlantiku. Leta 1939, ko še niso poznali radarja, je krmar neke resnične ladje prebral Futility, dva dni zatem pa za krmilom dobil slutnjo. Bliskovito je spremenil ladjin kurz in se za las izognil ledeni gori, ki se je prikazala iz megle. Ladji je bilo ime Titanium.
VOJAŠKI KOTIČEK
LETALCI PRAZNUJEJO
Saveletri v Italiji začel šolati kader, ki naj bi sestavljal prve letalske enote NOVJ.
Posebno svečano je bilo 22. aprila v enoti, ki sledi borbenim izročilom 1. lovske eskadrilje. Prvega julija bo praznik v enoti, ki živi in dela po izročilih 2. lovsko-bombarderske eskadrilje. Oživeli bodo tudi spomini na 18. avgust, dan, ko je bila na otoku Visu ustanovljena eskadrilja za zvezo z Vrhovnim štabom NOVJ, in 21. september, ko je bila na letališču Zaluže-ni pri Banjaluki ustanovljena eskadrilja, ki naj bi iz zraka pomagala 5. udarnemu korpusu.
Štiridesetletnica ustanovitve letalskih enot NOVJ bo dostojno obeležena tudi v enotah, ki slede izročilu 422. letalskega jurišnega polka, ustanovljenega 4. 'decembra v Novem Sadu; 423. letalskega jurišnega polka, ustanovljenega 9. decembra v Rumi; 112. lovskega polka, ustanovljenega 15. decembra v Velikih Radin-cih; ,113. lovskega polka, ustanovljenega istega dne v Rumi; 421. letalskega jurišnega'polka, ustanovljenega 20. decembra v Lačarku, in 111. lovskega polka, ustanovljenega 25. decembra v Novem Sadu.
Slovesno bo tudi 29. decembra, na dan us-
tanovitve; 11. lovske divizije v Rumi, 42. jurišne divizije v Novem Sadu, 9. območne letalske baze v Novem Sadu in petih bataljonov letaliških služb za oskrbovanje letalskih enot na letališčih Novi Sad, Ruma, Lačarak, Veliki Ra-dinci, Bački Brestavac, Sombor, Klenak, Gospodinjci, Kalrnovac, Nadafj, Šabac in Zemun.
Na proslavo jubileja se pripravljajotudi člani padalske desantne enote, ki sledijo izročilu 1. padalskega bataljona NOV in POJ, ustanovljenega 14. oktobra 1944 v Italiji.
Jubilejno leto je tudi praznik okoli 500 nekdanjih borcev 1. mladinskega letalskega bataljona,. ustanovljenega maja 1944 v Bosanskem Petrovcu, in več kot 3.000 pripadnikov mladinskega letalskega centra, ustanovljenega oktobra 1944 v Beli Cerkvi. Kadri, ki so se šolafi v teh dveh enotah, so bili desetletja v prvih vrstah razvoja in modernizacije vojnega letalstva in protizračne obrambe.
Pomembno mesto med' letošnjimi jubileji ima tudi 25. maj, dan, ko je sovražnik pred 40 leti izvedel močan zračni desant na Vrhovni štab NOV in POJ v Drvarju. Lep je tudi spomin
	7«		—■—-	
^Tn— .E,		... j		p n
na 4. in 5. julij 1944; dneva sta povezana s prvim letom vrhov.nega poveljnica NOV in POJ Josipa Broza—Tita s Kupreškega polja. Letos je tudi jubilejno leto najrazličnejših letalskih pomožnih služb, med njimi tudi zelo pomembne meteorološke, številnih letalskih zalednih enot in 66 letalskih tehničnih delavnic.-29. oktobra bodo obeležili spomin na ustanovitev štaba letalstva NOVJ, ki je kasneje prerasel v poveljstvo VL in PZO. Takrat se je začel tudi prvi radiotelegrafski tečaj.
V jubilejnem letu Jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe bodo o nastajanju in razvoju jugoslovanskega vojaškega letalstva posneli nekaj dokumentarcev, priredili rastave opreme in orožja, fotografij in dokumentov, letalskega maketarstva, filatelistične razstave‘z letalsko tematiko, razstavo likovnih del o letalstvu ter prikaze novatorstva in racionalizatorstva vVL in PZO. Veliko je tudi letalskih udeležencev vojne, ki šo pripravljeni armadnim in javnim .sredstvom obveščanja posredovati zanimive in dragocene podatke o delovanju naših letalskih enot v vojni, posebno v zaključnih akcijah za: končno osvoboditev domovine.	••	;
LJUBOMIR KRSTIČ
Letošnje letojez'a pripadnike vojnega letalstva in protizračne obrambe v pravem pomenu besede leto mnogih jubilejev. Iz zgodovinskih dokumentov o nastajanju in razvoju jugoslovanskega vojaškega letalstva je razvidno, da so bile v vojnem letu 1944 ustanovljene številne letalske enote in ustanove, katerih izročila dostojno negujejo povojni letalski rodovi. To potrjuje tudi podatek o aktivnostih in pripravah na letošnjo obeležitev 40-letnice ustanovitve velikega števila enot in ustanov. Po njihovih borbenih izročilih živijo in delajo številni pripadniki VL in PZO. Zdaj pa nekaj več o letošnjih letalskih jubilejih.
Kolektiv vojaške akademije je svečano proslavil 20. januar, dan, ko se je pred 40 leti v
lom
K V * »
priloga, dolenjskega lista i
Afera S lov in
PRAVICI IN JAVNOSTI JE
ZADOŠČENO
Pred dobrimi štirimi leti, ko je bila javnost s skopo informacijo delavcev krške UNZ prvikrat obveščena o nepravilnostih pri odkupu in prodaji vina v brežiškem Slovinu, so mnogi dvomili o uspehu preiskave. Dvom se je v teh letih še okrepil, nekaj po zaslugi resdolgot-rajne preiskave, največ pa zaradi vztrajnih zanikanj obtoženih in bolj ali manj prikrite želje Slovina in brežiških družbenopolitičnih organizacij, da bi javnost zvedela čim manj o teh dogajanjih. Poleg tega ješloza močno načet ugled enega vodilnih proizvajalcev vin 4>ri nas, ki je prav v tistem času na velikem mednarodnem sejmu vin v Ljubljani svojega bizeljčana okitil z laskavim nazivom Šampion leta. Po drugi strani je vinska afera pustila sledove v gospodarskem in družbenopolitičnem življenju brežiške občine.
In tačas, ko je javnost ugibala o usodi prvih ugotovitev krške UNZ in tamkajšnje službe družbenega knjigovodstva, je preiskava stekla na dolgo in zavito pot. Število enajstih prvotnih osumljencev se je še povečalo, zoper nekatere pa je bil postopek ustavljen. Kar 400 prič je bilo zaslišanih, zbranih precej izvedenskih mnenj, narejenih nič koliko analiz o možni pridelavi v vinogradih in potem primerjanih s kasnejšo prodajo vina itd. Na podlagi tako zbranega gradiva je pričel tožilec sestavljati obtožnico. Vložena je bila lani. O njej smo dovolj obširno že poročali. Naslednjih nekaj mesecev temeljitega dela je potreboval sevniški sodnik Lojze Vidic, da se je, kot se je kasneje izkazalo, zares vestno pripravil na maratonsko sojenje.
Celih 27 dni obravnav, razvlečenih od 30. januarja do srede prejšnjega tedna, ko.so bile izrečene sodbe, je skupaj z okoli 500 gosto tipkanih strani zapisnikov obravnav prineslo veliko zanimivega, predvsem pa spoznanje, da je v naši pravni zakonodaji še marsikaj nedorečenega. Pa ne zato, ker je moral namestnik temeljnega javnega tožilca v svoji sklepni besedi zaradi prekoračitve absolutnega zastaralnega roka šestih let črtati iz obtožnice vsa očitana kazniva dejanja iz let 1977 in 1978, pač pa so na to kazali nekateri dogodki v dokaznem postopku pred sodiščem.
Kakor koli že, najpomembnejše je vendarle dejstvo, da se je uvodoma omenjeni dvom med obravnavo izkazal kot popolnoma neutemeljen, da je dogajanje v brežiškem Slovinu, resda verjetno v bistveno manjšem obsegu, obelodanjeno in krivci kaznovani. In še nekaj se je nehote vsiljevalo poslušalcu vseh treh obravnav: da verjetno početje, kot so ga odkrili v brežiškem Slovinu, med tovrstnimi delovnimi organizacijami ni osamljeno, seveda v nekolikanj drugačnem obsegu in obliki.
In sedaj k sodbam. Po treh dneh posvetovanja se je petčlanski senat brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto odločil za zaporne kazni, poleg tega paše za stranske denarne kazni, saj je bila večina kaznivih dejanj storjena iz koristoljubnosti. Izvzeta sta seveda Franjo Jager in Karel Recer, ki sta bila oproščena.
Najprej nekaj o Vladimirju Kovačiču, v spornih letih vodji laboratorija v brežiškem Slovinu. Senat ga je obsodil na 1 leto in 6 mesecev zapora, na plačilo
30.000	din in povrnitev stroškov postopka, ki znašajo kar 428.115,20 din. Sodišče je namreč ugotovilo, daje Kovačič v letih 1979 in 1980 odredil najmanj 24 spornih tipizacij vin ?a najmanj 2 milijona 804.100 litrov
vina, ki je bilo zaradi nedovoljenih primesi in posegov navadno namizno vino brez geografskega porekla. Z lažnimi nalepkami je tako šlo v prodajo 913.100 litrov kot kakovostni rdeči bizeljčan, 198.300 litrov kot kakovostni beli bizeljčan, 253.100 litrov navadnega vina je bilo prodanega kot cviček z geografskim poreklom in kar 1 milijon 439.600 litrov kot plešivičko namizno vino z geografskim poreklom. S tem je Kovačič, kot pravi obsodba, zavedel kupce v zmoto glede izvora vina.
In kako je senat ta dejstva dokazal? V prvi vrsti se je oprl na dejstva, ki nedvoumno kažejo, da so zaseženi Kovačičevi zasebni zapiski tudi dejanski nalogi za tipizacijo, ali bolje rečeno, mešanje in delanje posameznih vrst vin, medtem ko predstavljajo dejanski tipizacijski nalogi na ustreznih obrazcih ljubljanskega Slovina le formalno in navidezno podobo. Kako si drugače tolmačiti dejstvo, da je Kovačič v svoji knjigi vodil podatke v dveh kolonah, ene označene s kratico DE ali DEJ, kar predstavlja ..dejansko" in druge s kraticami KN, KNJ, KNJlZ, kar pomeni ..knjiženo"? Da je tako, nakazujejo tudi nekatere Kovačičeve zabeležke v tej knjigi, kot: ..Plešivica 70 hi se zamenja za smederevko, ki pa je knjižno stočena v sod C 5", ali pa ..napolniti še 15.000 litrov brez zaščitnih znamk", nato pa še dodatek: ..ostanek vina, cca 5.000 litrov, se prekleti v Brežino kot cviček letnik 1976". Leta 1979 je najti Kovačičev pripis pod tipizacijo za bizeljsko rdeče
vino z dodatkom črnine iz soda C 37: „Od tega se prekleti za Vinag Maribor 600 hektolitrov kot bizeljsko rdeče", da naprej ne naštevamo.
Več kot očitno je torej, da je šlo za operativne odredbe, ki vsebujejo nič koliko nalogov za pretoke, le da se je precej teh naredilo zgolj knjigovodsko. Način, kako je bilo to mogoče knjigovodsko izpeljati, sta sodišču prikazali izvedenki Dana Potokar in Jelka Tomše. Obravnava je tudi pokazala, da so vino v Slovinu dosladkavali z raztapljanjem sladkorja v vodi, pri tem pa so strokovnjaki, npr. inž. Protner in dr. Sikovčeva, sodišču v en glas zatrdili, da takšno vino sploh ne bi smelo v promet.
Morebiti še odgovor na stališče obrambe, da je vse zgoraj napisano skorajda neverjetno, saj morajo vsa kvalitetna, zaščitena in vina z geografskim poreklom skozi izredno strogo kontrolo in preizkuse. Izvedenci in priče pa so zatrdili, da komisija za preizkus vin nobene od nepravilnih tipizacij ne bi mogla prepoznati za nedopustno, saj nedovoljene primesi v teh vinih ne izstopajo po okusu. Poleg tega je primerjava z zapisniki ocenjevalnih komisij v Mariboru večidel nemogoča, saj povzorčevalec razen v dveh primerih ni vpisoval serijskih številk vin v zapisnik o povzorčenju...
Sodišče ob vsem tem sicer meni, da je za to početje vedel tudi takratni direktor brežiškega Slovina Edvard Verstovšek, saj je za to dovolj razlogov. Prav tako je tudi dokaz za to, da je za Kovačičevo ravnanje vedel
Karel Recer. Ker pa obtožbi ni uspelo dokazati, kako sta Verstovšek in Recer s povsem konkretnim ravnanjem pomagala Kovačiču, kar pač zahteva zakonodaja v primeru kaznivega dejanja preslepitve kupcev, je moralo sodišče za ta del obtožbe izreči oprostilno sodbo.
Zato pa je senat Verstovška spoznal za krivega, daje izrabil svoj položaj odgovorne osebe in po Jastre-barskem ter Plješivici kupoval vino in ga kot bizeljsko belo vino z geografskim poreklom prodajal svoji delovni organizaciji. Seveda je pri prodaji uporabljal lažne prijave letnega pridelka vin. Sodišče ga je zaradi tega obsodilo na 10 mesecev zapora, plačilo 10.000 din denarne kazni, odvzem protipravne premoženjske koristi in povrnitev stroškov kazenskega postopka.
V času, ko so se v Slovinu dogajale vse te nepravilnosti, je bil Anton Vogrinc pomočnik vodje komerciale. Hitro se je vključil v delo in pričel od neugotovljenih vinogradnikov kupovati vino in ga pod imeni drugih proizvajalcev vina z območja Bizeljskega prodajal, dražje seveda, brežiškemu Slovinu kot bizeljčana. Sodišče je imelo v tem primeru še posebno težko nalogo, saj zaradi neugotovljene indentitete prodajalcev ni moglo izračunati Vogrinčeve protipravno pridobljene premoženjske koristi in tudi ne izreči njenega odvzema. Antona Vogrinca je obsodilo na 7 mesecev zapora in denarno kazen 20.000 din. Senat je namreč po prevzemnicah ugotovil, da je Vogrinc na ta način v letih 1979 in 1980 Slovinu prodal preko 25 tisoč litrov vina.
Najbolj pa je svojo preprodajalsko mrežo razpredel Milan Herakovič iz Kostanjevice. Zaradi nedovoljene trgovine ga je sodišče obsodilo na 2 leti in 6 mesecev zapora, 50.000 din denarne kazni, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi in vrnitev stroškov postopka, ki znašajo zanj blizu 200.000 din. Z izjavami številnih prič in drugimi dokazi je sodišče nedvoumno ugotovilo, da je Milan Herakovič v letih 1979 in 1980 na območju Dolenjske in Plješivice kupoval od kmetov različno vino, ki ga je potem dražje in pod tujimi imeni in potrdili prodal Slovinu. Tako je leta 1979 prodal preko 100.000 litrov takega vina kot rdečega bizeljčana in blizu 34.000 kot cviček, leta 1980 pa 73.000 litrov kot bizeljsko rdeče vino, 11.500 kot belega bizeljčana in 52.000 litrov kot cviček; poleg tega je novomeškemu Hmeljniku za cviček prodal 19.000 litrov slabšega vina. Prav ob Herakoviču je potrebno dodati, da je veliko prič, ki jih je sodišču predlagal v potrditev svojega zagovora, podalo krive izpovedi, in ne bo presenečenje, če bo tožilec po pravnomočnosti sodbe še za kakšno vložil obtožnico zaradi lažnega pričanja.
Še beseda, dve o Viktorju in Ivanu Lipeju. Oba sta Herakoviču proti plačilu dobavljala tuje registracije in prijave letnega pridelka vina, s pomočjo katerih se je potem manj kvalitetno vino prodajalo za kvalitetno. Ivan Lipej je zategadelj obsojen na 1 leto zapora, Viktor Lipej pa zaradi številnih olajševalnih okoliščin, predvsem pa slabega zdravja, na 1 leto in 2 meseca zapora, pogojno za dobo 4 let, povrniti pa mora tudi protipravno pridobljeno premoženjsko korist.
Poleg Recerja je bil popolnoma oproščen Franjo Jager, ki mu je bilo očitano, da je Verstovška in Kovačiča nagovoril k odkupu vina nekega njegovega sorodnika. Logično nadaljevanje tega je, da sta bila tudi Vestovšek in Kovačič oproščena tistega dela obtožbe, po katerem naj bi za odkup vina Jagrovega sorodnika izrabila svoj položaj.
Za konec še to, da mora protipravno pridobljeno premoženjsko korist, nastalo s prodajo manj kvalitetnega vina za kvalitetno, povrniti tudi Slovin. Stališče izvedenca, naj se znesek izračuna v razliki med ceno deklariranega vina in ceno ustreznega namiznega vina, kakršno je vino v prodaji po nepravilnih tipizacijah tudi bilo, nima opore v kazenskemzakonu SFRJ in tudi ne v sprejeti sodni praksi. Tako bo moralo znesek ugotoviti sodišče s posebnim sklepom.
Sodba še ni pravnomočna.
BOJAN BUDJA
Naša edina tanin k a
ČISTILNA NAPRAVA BO MORALA DELOVATI BREZHIBNO
Resda sevniški Jugotanin že lep čas ne buri več duhov zaradi vosokih izgub, edina preostala taninka v državi pa tudi po ženitvi z ljubljansko Belinko še vedno hudo onesnažuje okolje. Prava mora za Šmarčane, Sevničane in tudi Boštanjčane ni sicer več občasno sikanje pare, temveč predvsem nevšečni rjavkasti prah, ki uhaja v zrak iz ciklonov, kjer sušijo lesni prah, pomembno kurivo tovarniškega kotla.
Kakšne so možnosti, da ta prah ne bo več onesnaževal okolja? Direktor inž. Ivan Mirt govori o dveh letih, kolikor jih še imajo, da tja do vključno leta 1986 uresničijo lani zastavljeni načrt tehnološke ureditve tovarne.
Čiščenje dimnih plinov in preprečevanje uhajanja prahu namreč ni niti malo preprosta naloga. ..Opraviti je potrebno meritve, kar je več ali manj pri kraju, izdelati načrt, predvsem pa najti primernega izvajalca, da bo čistilna naprava tudi resnično delala," govori inž. Mirt. V Jugotaninu so tehtali že različne rešitve. Način, da bi nevšečne prašne delce prestrezali z vodno prho,
ne prihaja v poštev, ker bi problem onesnaževanja iz zraka samo prenesli v vodo. Strokovnjaki tudi menijo, da bi bili elektrofiltri neuspešni. Prašni delci, ki jih bi bilo treba prestrezati, so premajhni. Še najprimernejša se jim po dosedanjih spoznanjih zdi gradnja filtrov iz posebne tkanine. Izdelovalec čistilne naprave se bo moral zagristi tudi v rešitev izpuhov iz ciklonov, kjer je težko držati temperaturo nad rosiščem. Po nekaterih zamislih naj bi naprava začiščenje imela dvojne stene, ki naj bi jih ogrevali s paro. To prinaša spet visoke temperature in dodatne zahteve za tkanino iz posebnega materiala, ki bo te temperature zdržal. V tovarni pravijo, da bodo nalogo zaupali le skrbnemu izvajalcu, ki bo brezpogojno zagotavljal, da bo napra-
va tudi delovala, če ne bo uspeha, bi moral napravo razdreti, odpeljati in povrniti stroške. V dveh naših tovarnah se ubadajo s takimi napravami, v Gostolu in krškem šopu. Za to napravo nameravajo nameniti 40 milijonov dinarjev.
V Jugotaninu se ubadajo tudi z drugimi vprašanji. Sevniški Beton ima do 16. junija rok urediti novo lesno skladišče. Vse dotlej zadržujejo vse letošnje dobave lesa, surovine za tanin in furfural. Skladišče vse do danes ni bilo deležno večje pozornosti. Lesene cepa-nice so pač prihajale bodisi po cesti ali železnici, na tovarniškem dvorišču so jih zlagali v skladovnice ali kupe. Težaki in stroji so se borili z blatom in vsakr-kšnim vremenom. Za nameček je tako malomarno us-
kladiščen les izgubljal kakovost. Sedanji fazi gradnje lesnega skladišča z asfaltno prevleko in kanalizacijo — vrednost del je ocenjena na 30 milijonov dinarjev — naj bi sledila linija za krojenje lesa. Znano je namreč, da prihaja v tovarno vse več hlodovine namesto nekdanjih cepanic, gozdarji pač nočejo več izgubljati časa z njimi. Zato potrebujejo v Jugotaninu še več prostora. V sodelovanju z vodarji imajo v načrtu prestaviti strugo Sevnične. Ves les bi spravili v prostor med tem potokom in železniško progo, daleč v sedanjo gmajno. Radi bi namreč skladiščili po 75.000 ku-bikov lesa. Na tem skladišču naj bi nato zgradili cepilno linijo z dvema cepilnima strojema in bagrom, ki naj bi les donašal in odnašal Velikanski „polip" naj bi vse skupaj zlagal do višine dvanajstih metrov. Z vsem tem bi se šele ognili ozkemu grlu na samem začetku proizvodnje. Potlej naj bi v lesnem skladišču v štirih izmenah noč in dan (enako, kot teče proizvodnja) delalo le devet ljudi. Ta faza je hudo draga, stala naj bi 200 milijonov dinarjev (novih, kajpak). Upajo, da bodo za sovlaganje imeli razumevanje tudi usnjarji, ki se ponovno zopet bolj zanimajo za tanin. Načrte je izdelal ljubljanski investicijski biro po italilanskem vzorcu.
Tehnološka ureditev tovarne predvideva še več drugih posegov. Zamudno ročno polnjenje vreč s taninom naj bi nadomestili z avtomatičnim. Zagatna je preskrba tovarne s tehnološko vodo. Sedaj jo zajemajo iz Sevnične, kar pa je zaradi njene hudourniške narave precej zapleteno. Ko potok naraste, dere vse, od blata do listja. Takrat morajo tovarno celo ustaviti, kar je za proizvodni in zakroženi proces velika škoda. Za obratovalno dovoljenje je med zapisanimi pogoji tudi izgradnja črpališča za mazut in furfural. Seštevek pod vsemi naložbami v načrtu sanacijskega obdobja 1983 — 1986 da 390 milijonov dinarjev. Minulo jesen opravljena namestitev parnega akomulatorja v vrednosti 50 milijonov dinarjev je uspešno za njimi. To bo slednjič omogočilo tudi obratovanje parne turbine za pogon lastnega električnega agregata.
a: Železnik
priloga	dolenjske
----------------------  mm*----------------------
Do konca tega srednjeročnega obdobja naj bi v Sloveniji zgradili 58 tisoč stanovanj. Razmerje naj bi bilo 60: 40 v korist družbene gradnje. Toda doslej smo zgradili le 27.919 stanovanj v letih 1981—1982, lani le še nekaj več kot 5 tisoč stanovanj, torej krepko zaostajamo za načrti. In kar je presenetljivo, za poznavalce pa že zdaleč ne, je, da se na škodo družbene gradnje stanovanj vse bolj širi zasebna. Tako je kljub inflaciji (ali pa morda prav zaradi nje?), kljub pomanjkanju parcel, ki so za nameček še drage, tako je kljub družbenim smernicam. Na pobudo koordinacijskega odbora za uresničevanje stanovanjske politike pri PRK SZDL pripravlja Zveza stanovanjskih skupnosti SRS akcijski program za pospešeno gradnjo stanovanj v naslednjih dveh letih srednjeročja. Kaj bo ta akcijski program lahko spremenil v večinoma stihijski stanovanjski občinski politiki, kar velja zlasti za zasebno stanovanjsko gradnjo? Vanjo so namreč prav tako vložena velika družbena sredstva, vendar pa nihče ne ve, koliko je teh stanovanj vgradnji, kdaj bodo končana, in podobno. Sicer pa si poglejmo poročila naših novinarjev, ki so skušali zvedeti kaj več o stanovanjski gradnji pri nas.
 — .
Akcijo so pripravili: Ria Bačer, Andrej Bartelj, Mirijam Bezek, Pavel Perc, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Železnik. Gradivo je za objavo priredil Jože Simčič.
'     /
STANOVANJSKA ZADRUGA S 1400 ČLANI
Kako narašča zanimanje za stanovanjsko gradnjo in kako načrti o stanovanjski gradnji v družbenem sektorju zgorevajo v stiku s prakso, kaže tudi primer stanovanjske zadruge Šentrupert. Ta je nastala pred leti samo zaradi 30 zadružnikov v Šentrupertu, potem pa seje počasi razširila na vso občino. Zdaj zajema še novomeško in sevniško občino, v njej pa je že 1400 članov. Kaj bolj zgovornega podatka o plimi zasebne stanovanjske gradnje, ki narašča kljub vse večji inflaciji in vse dražjemu materialu, skoraj ni mogoče dobiti. Vendar zadrugi, ki ima toliko članov in je njen obstoj povsem v skladu z zakoni ter je seveda samoupravno organizirana, še ni uspelo vzpostaviti pristnih stikov s stanovanjskimi skupnostmi. Volja sicer je prisotna, vendar za zdaj še niso našli prave oblike sodelovanja. Vse kaže, da stanovanjske skupnosti ne zmorejo vsega dela, kar je videti tudi po tem, da skoraj nimajo pojma, koliko zasebnih graditeljev je na posameznem območju, koliko zasebnih hiš bo zgrajenih, koliko stanovanj v družbeni lasti bo sproščenih za stanovanjske prosilce.
V skladu z dogovorom z Zvezo stanovanjskih skupnosti naj bi zadruge pridobile večjo vlogo pri evidentiranju stanovanjskega fonda občanov in naj bi bile tako dopolnilo stanovanjskih skupnosti. Pomembnejšo vlogo naj bi dobile tudi pri pridobivanju dokumentacije, pri projektih. Zakaj zasebna stanovanjska gradnja se vse bolj širi, doslej se je izkazala tudi kot bolj racionalna — to priznavajo tudi v trebanjski stanovanjski skupnosti — lahko pa bi stanovanjsko gradnjo še pocenili. Medtem ko velja zdaj kvadratni meter stanovanja v družbeni gradnji kar 40 tisoč dinarjev, je v zasebni domala pol cenejši. Seveda bi morala zadruga — za zdaj edina na območju Dolenjske — dobiti tudi gradbene komplekse. Doslej je dobivala v tej smeri le obljube.
RAZLIČNE VIŠINE POSOJIL
In če pogledamo še drugo stran zasebne stanovanjske gradnje, se moramo ozreti tudi po kreditiranju zasebnih graditeljev. V črnomaljski občini so za to gradnjo namenili za 9,5 milijona dinarjev kreditov, posameznik pa bo dobil največ 200 tisoč dinarjev. Prosilcev za te kredite je veliko, letos se jih je prijavilo 100. V krški občini namenjajo iz blagajne stanovanjske skupnosti 27 milijonov za zasebne graditelje. V novomeški občini so podeljevali od 190 do 510 dinarjev posojil, zanje pa je zaprosilo 94 občanov. V sev-niški občini so postavili dokaj stroge pogoje, hiša mora biti dokončana vsaj do tretje faze (pod streho), pa so vseeno dobili 210 prošenj. Razdelili bodo 11 milijonov dinarjev za zasebnike, okoli 3 milijone za obnovo starih hiš, 14 milijonov dinarjev pa za nakup zasebnih stanovanj. Torej je tudi po prošnjah za stanovanjske kredite razvidno, da se zasebna stanovanjska gradnja vse bolj širi.
Ljubljanska banka — Temeljna posavska banka v Krškem je lani odobrila posojila 1.667 prosilcem. Za stanovanjsko komunalno dejavnost je šlo iz bančnih blagajn 296 milijonov dinarjev posojil. Sklenili so tudi 418 pogodb o namenskem varčevanju za stanovanjsko gradnjo, sklenili pa so tudi 147 pogodb o vezavi domače in tuje valute. Teh posojil so odobrili za 39 milijonov dinarjev. Podobno je v drugih temeljnih bankah, vendar natančnejših podatkov nismo dobili.
fn kaj lahko rečemo potem, ko smo obiskali vse dolenjske, posavske občine ter Kočevje in Ribnico? Zaostajamo za načrti, gradimo dru-gačfe, kot predvidevajo družbene smernice, opazno pa je, da se povečuje število zasebnih graditeljev. Res je, da je zasebna stanovanjska gradnja cenejša (na delež graditeljev pri tem seveda pozabljamo), vendar je še preveč prepuščena sama sebi. Po drugi strani pa taka gradnja pomeni hud napad na že tako majhen slovenski prostor, kjer se borimo za vsak meter plodne zemlje. Kaj bo jutri? Ali bo Dolenjska eno samo naselje zasebnih hiš? To se malokdo vpraša.
BO
DOLENJSKA ENO SAMO NASELJE ZASEBNIH HIŠ?
V brežiški občini gradnja stapovanj zaostaja za načrti in potrebami. Obseg se zmanjšuje zaradi velike inflacije in pomanjkanja parcel za zasebne stanovanjske graditelje. Samoupravna stanovanjska skupnost bo letos zgradila nov stanovanjski blok s 36 stanovanji, ki pa so že vsa prodana. Večino stanovanj v tem bloku so pokupile delovne organizacije in nekaj zasebniki. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine je za zdaj še pod 50 tisoč dinarji. Stanovanjska skupnost daje posojila tudi zasebnim stanovanjskim graditeljem; lani so za te namene namenili okoli 15 milijonov dinarjev, letos bo ta vsota za 2 milijona večja. Podobno kot lani bo tudi letos okoli 150 prosilcev za te kredite, kar pomeni, da sleherni med njimi dobi okoli 100 tisoč dinarjev.
V črnomaljski občini si sicer prizadevajo, da bi prevladala družbena gradnja stanovanj, vendar
jev praksi drugače. Tako ravnajo tudi v delovnih organizacijah, saj s krediti za zasebno stanovanjsko gradnjo hitreje rešujejo stanovanjska vprašanja. Sicer pa bodo v tem srednjeročju zgradili 202 družbeni stanovanji in 154 zasebnih stanovanj. V letošnjem letu bo v Kanižarici dograjen blok z 18 stanovanji, na Čardaku bodo dogradili 46 stanovanj, aprila pa so začeli graditi blok s 33 stanovanji. Koliko zasebnih hiš bo letos v občini vseljivih, v stanovanjski skupnosti ne vedo. A tako ni samo v Črnomlju, s podobnim nepoznavanjem zasebne stanovanjske zadruge se lahko ponašajo tudi drugod.
Prostorskega plana še niso sprejeli, pa je vseeno na voljo še nekaj gradbenih parcel. Parcele so na voljo v Kočevju pri Črnomlju, pripravljajo tudi zazidalni načrt za Drago. Uradna cena za kvadratni meter komunalno urejenega zazidalnega zemljišča je 99 dinarjev, kar je skoraj še enkrat več kot v brežiški občini.
gradnjo. Zdaj ni niti ene komunalno urejene parcele. Urejajo sicer kompleks na Bregu revolucije, vendarso težave z lastništvom. Ljudjese zanimajo tudi za nakup stanovanj v blokih, čeprav je cena od lani poskočila od 30 tisoč dinarjev na 40 tisoč dinarjev. Za taka stanovanja se zanimajo zlasti zdomci.
Novomeška občina je med tistimi, kjer se lahko pohvalijo, da so skoraj že uresničili srednjeročni načrt stanovanjske gradnje. Do konca lanskega leta so namreč zgradili že 477 stanovanj, med katerimi je tudi 88 solidarnostnih. V istem obdobju je bilo zgrajenih tudi 564 zasebnih hiš. Družbeno usmerjena gradnja je potekala večinoma v Novem mestu, saj so 11 družbenih stanovanj zgradili le v Žužemberku. Lani so iz združenih sredstev za gradnjo stanovanj dodelili delovnim organizacijam dobrih 89 milijonov dinarjev posojila za gradnjo 88 stanovanj.
RIBNICA NE POZNA STANOVANJSKIH PROBLEMOV
V ribniški občini gradijo letos 29 družbenih stanovanj, vsako leto pa se lotijo tudi obnove 70 do 80 stanovanj. Sicer pa v tej občini, menda edini na širšem območju Dolenjske, ne poznajo stanovanjskih problemov. Vse prošnje rešujejo sproti. Temu je vzrok velika zasebna gradnja hiš in sproščanje družbenih stanovanj. Tudi z gradbenimi zemljišči ni težav, vsaj naslednjih pet let jih ne bo. Precej stanovanj bodo dobili tudi z obnovo starih hiš, podstrešij. Kvadratni meter stanovanjske površine pa velja brez komunalnega prispevka okoli 30 tisoč dinarjev.
V sevniški občini je razmerje med zasebno in družbeno stanovanjsko gradnjo 1:1. V družbeni gradnji bo letos dokončanih 26 stanovanj. Za zasebne graditelje pa primanjkuje gradbenih parcel, saj zdaj ni na voljo niti ene. Pred nedavnim so v Sevnici le prodali devet stavbišč, komunalno opremljanje pa je za vsako stalo okoli 40 tisoč dinarjev.
Fond družbenih stanovanj v trebanjski občini že zdaj ni kdove kako bogat, kaže pa, da tudi v prihodnjih letih ne bo bistveno bogatejši; ne toliko zaradi vse dražje družbene gradnje, kar je posledica gradnje majhnih enot z okoli 20 do 50 stanovanji, ampak tudi zaradi tega, ker v trebanjski občini že po tradiciji gradijo več zasebnih hiš. Tako naj bi do konca tega srednjeročnega obdobja zgradili vsega skupaj 328 stanovanj, kar 250 pa naj bi jih zrastlo iz zasebne pobude. Stanovanjska področja se bodo usmerjala predvsem v naseljih Trebnje, Mirna, Velika Loka, Mokronog, Šentrupert. Prav zaradi varovanja kmetijskih zemljišč, racionalizacije gradnje pa naj bi stanovanjsko gradnjo v naslednjih letih preusmerili v družbeno stanovanjsko gradnjo. Vsaj tako je zapisano tudi v osnutku spreme/nb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981—1985. Ni kaj, lep primer birokratske logike. Na eni strani piše, da bodo do konca srednjeročnega obdobja gradili največ zasebnih hiš, na drugi pa, da bodo tokove stanovanjske gradnje preusmerjali v zasebni sektor.
KOMUNALNI PRISPEVKI ZA KOMUNALNO NEUREJENOST
Tudi v kočevski občini prevladujejo zasebni graditelji hiš, vsako leto je okoli 70 do 80 novih, medtem ko bodo letos v občini dogradili 34 družbenih stanovanj. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine je bila do nedavnega okoli 36 tisoč dinarjev, v novejših blokih pa bo že skočij 40 tisoč dinarjev, kar v primerjavi z drugimi niti ni drago. Tudi tu ni niti sledu o kakšnem usklajevanju med zasebnimi graditelji in stanovanjsko skupnostjo. Še več težav imajo zasebni graditelji, ker morajo plačati okoli 300 tisoč dinarjev komunalnih prispevkov, zemljišče pa je seveda komunalno neurejeno. Vsakič znova pade v vodo tudi predlog, da bi v občini ustanovili posebno institucijo, ki bi poskrbela za vse dokumente, ki so za gradnjo potrebni.
V Krški občini bodo letos zgradili 64 stanovanj v občinskem središču in 24 na Senovem. Podatkov o tem, kolikšen je delež zasebne stanovanjske gradnje, seveda nimajo. Znano pa je, da je za gradnjo v središčih vse manj zanimanja, po žolčnih razpravah med izvršnim svetom in stanovanjsko skupnostjo pa so se odločili za policentrični razvoj stanovanjske gradnje. To pomeni, da bodo poskrbeli za oddaljene krajevne skupnosti. Zaradi zakonov o zaščiti kmetijskih zemljišč lani niso opremljali stavbnih parcel, ostalo pa jih je še pet v Kostanjevici, kjer so veljale po 600 tisoč dinarjev. Kvadratni meter stanovanjske površine velja okoli 40 tisoč dinarjev in stanovanjska skupnost ne popusti pri ceni niti za dinar, čeprav je Pionir že poskušal, da bi zvišal ceno.
V tem srednjeročnem obdobju bi morali v metliški občini zgraditi 96 stanovanj v družbenem sektorju, a so jih do konca lanskega leta le 30. Če bodo letos začeli graditi blok s50stanovanji, potem bodo za načrtom zaostali za 10 stanovanj. Tudi v metliški občini je največ zasebnih stanovanjskih graditeljev, bojijo pa se, da bo družbene gradnje stanovanj še manj. Tako razmerje pa se ohranja, kljub temu da v občini primanjkuje parcel za zasebno stanovanjsko
9h3&£mhHSkII
čkanja ati pa domačih dobrot res ne izvažajo, vendar bi z njimi lahko popestrili turistično ponudbo. Še bolj tuje goste zanimajo stari običaji in navade kmečkega življa. Ko so julija lani slavisti, ki so se zbrali iz vseh koncev sveta na mednarodnem simpoziju v Ljubljani, prišli na ogled žetve na Smednik, gručasto vasico pri Raki, kar niso mogli prehvaliti izvirnega prikaza del, seveda pa je aktiv kmečkih žena prišleke pogostil tudi s pravo kmečko pojedino. Aktiv se s prodajo hrane in spominkov na takih prireditvah sam vzdržuje, prejšnja leta pa so kmeticam primaknili kakšen dinar še iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva. „Za vse prireditve spečejo kruh in nič ne zahtevajo, zato tudi lahko nekaj imamo," pravi Zivičeva, ki pozna kmečko ženo v dušo.
Za sleherno prireditvijo aktiva tiči obilo priprav. Če ne bi bilo razumevanja Agrokombinatovih pospeševalcev in vodstva, aktiv ne bi žel tolikšnih uspehov. Ko gre za tekmovanja, je treba imeti črno na belem zapisano, kaj prinaša več točk. Pospeševalci so tudi sodniki, ki ocenjujejo, denimo pri tekmovanju grabljic, ne le najboljši čas, ampak tudi kakovost in spretnost. Zato Bizjaku, Simčiču, Pircu in drugim ni bilo na Zdolah lahko oceniti spretnosti grabljic, saj so morali paziti na enakomernost raztresa po vsej košeni površini in povedati tudi, kaj mislijo o obliki, zglajenosti kopice — plasta in še o čem.
Gre za „igre”, ki kljub navidezni preprostosti vendarle učijo, kako so morali delati za preživetje še ne tako davno. Mehanizacija je kmetom resda precej olajšala delo, toda v hribovitih predelih bo i melo prednost in edino možnost za pridelavo hrane še vedno delo pridnih, žuljavih rok. Pomen in veličina aktiva kmečkih žena v Krškem je v čaščenju kulta dela. V zanosu marsikakšen obiskovalec tekmovanja žanjic, koscev in grabljic ni mogel v sebi zatreti želje, da ne bi na koncu preizkusil še sebe, svojega (ne)znanja.
PAVEL PERC
Živeti s preteklostjo
FILIP ŠVABSKA KAPA”
Filip je včasih v gozdu zlagal drva, zdaj pa trupla mrtvih Nemcev, ki jih je tistega dne pokosil s svojim mitraljezom. Polagal jih je lepo v pravilno vrsto. Nemci vedno ljubijo red...
„0 hudiča! Kapo so mi pa vso prestrelili!", je ugotovil Filip. Tam pa je ležalo veliko trupel in kap. Filip je pomerjal, dokler ni našel ravno prave, nemške. Tovariši so se mu smejali in ga od takrat dalje klicali „švabska Ijapa". Te kape ni več odložil do konca vojne. Le partizansko zvezdo je prišil narijo.
Tisti boj pri Lipi na Krasu je bil težak in je trajal več ur. Jurišni bataljon 31. divizije ki je bil ustanovljen decembra 1944, je nameraval v zasedi pričakati s manjšo sovražnikovo enoto. Ko je zasedal položaje, pa mu je prišel nasproti 7. bataljon divizije SS Prinz Eugen, ki je štel štirikrat več borcev kot partizanski bataljon. Kljub temu so ga partizanski jurišači zaradi presenečenja in nemške neprevidnosti po nekaj urah boja temeljito premagali.
Filip — „švabska kapa", je bil takrat star 22 let. Bil je mitraljezec, vodnik, komandir, sam ne ve več, kaj. Kdo pa je pravzaprav Filip?
V Kočevju in okolici poznamo vsi nekoliko čudaškega krepkega dolgina Filipa Krša z Mlake pri Kočevju. Je tako rekoč nepogrešljiv rekvizit vsake proslave. Vedno pride oblečen v partizansko uniformo. Prsi mu krasi mnogo odlikovanj. Le redki vedo, da si jih je Filip zaslužil v boju. Prelil je precej svoje krvi, še mnogo več pa nemške in drugih sovražnikov. Nekateri se nerodnemu dolginu celo posmehujejo, češ da si je tisti „pleh” kupil in se zdaj ponaša z njim. K temu gotovo
pripomore tudi Filipovo pripovedovanje o tako neverjetnih dogodkih, da se vsak vpraša, posebno še mlajši, kako si Filip sploh more zamisliti vse tiste neverjetne zgodbe. Ko jih pripoveduje, se najbrž vrne v preteklost in hoče prevpiti regljanje „mašinc", „brenov in ..Šarcev” ter treskanje bomb, min in granat. Vse to vnaša v njegovo pripovedovanje tako zmedo, da mu celo njegovi dobri znanci in prijatelji ne verjamejo vsega. Seveda pa so dvomi o teh zgodbah tudi posledica dejstva, da se je jurišni bataljon boril predvsem na območju Dolomitov, Trnovskega gozda, Krasa, Slovenskega Primorja, pa tudi Trst je osvobajal, manj pa na Kočevskem in Dolenjskem.
Filip Krš je bil takrat mladinec, kot so bili vsi drugi jurišači. Na sedlu Masore je jurišni bataljon branil prodor Nemcem, ki so nameravali zavzeti Vojskarsko planoto in priti za hrbet korpusni obrambi. Filip je skupaj z drugimi streljal po Nemcih, ki so napadali. Nemcem se je iztrgal pes. Klicali so ga nazaj: „Lux! Lux! Lux!" Pes pa se za klice ni zmenil. Dresiran je bil za napadanje mitraljezcev, zato je drvel naravnost proti njim. Mitraljezec Filip, po činu vodnik, je z brenom skušal razbiti napadajočo nemško skupino za bližnjimi skalami. Zagledal je tudi psa, usekal po njem in ga zgrešil. Potem psa ni več videl in je mislil, da so ga potolkli drugi. Ni opazil, da mu je prišel za hrbet.
Zavedal se je šele, ko je volčjak žviška planil nanj. Težki pes ga je tiščal k tlom in ga strašno grizel v glavo, vrat in ramena. Spustil je mitraljez. Zatulil je od bolečine in vstal, da bi se laže branil psa. Nemci pa so streljali nanj in zapeklo ga je v prsih. Zamajal seje, a se je še obdržal na nogah. Pobesnel je. Ves krvav je potisnil psu roko v gobec, z drugo pa ga ja zgrabil za goltanec. Padla sta v sneg in se zvalila v zaklon. Nekaj ju-rišačev je opazovalo njegov boj s psom, pomagati pa mu niso mogli, ker so se bali streljati v klobčič, valjajoč se v snegu.
Filip je vedel, da se bori za življenje. Napel je vse sile, da bi psa zadavil. Morda bi ga tudi zdelal. Na pomoč je prišel komandir Ažman in s pištolo od blizu ustrelil psa v hrbetnico, da je samo zacvilil in kot presekan na dvoje prenehal gristi. Takrat so tudi Filipu pošle moči, da je skupaj s psom nezavesten obležal v jarku.
Filipa so ranjenega odpeljali v partizansko bolnišnico Franjo. Enaindvajset ran so našteli na njegovem telesu. Dve sta bili od strelov, vse ostale pa od pasjih zob. Na vratu in rokah mu je pes odtrgal kose mesa, zob. Na vratu in rokah mu je pes odtrgal kose mesa, rane z razcefrano kožo so bile grde. Izgubil je mnogo krvi. Kljub smoli pa je imel tudi srečo, da so ga hitro pripeljali do bolnišnice, čeprav so okoli nješarili Nemci. Zdravniki so mu razkužili in zašili rane. Iz nezavesti se je prebudil prej, kot so zdravniki predvidevali. Hotel je živeti, njegovo močno in mlado telo pa mu je pomagalo zmagati v boju za življenje. Psov pa se Filip — „švabska kapa" še vedno boji.
Ko smo Filipa vprašali, kaj vraga je počel na Gorenjskem in zakaj je sploh tja zašel, je priznal, daje v Kočevju ob prihodu Italijanov leta 1941 pobegnil iz zapora in odšel na Gorenjsko, da ga ne bi spet zaprli.
Pa ni bil zaprt zaradi politike, ampak zato, kot pravi on, ker je kradel Šlajmarju ribe iz Rinže in jih prodajal. Šlajmer je imel namreč v zakupu ribolov v Rinži. Ob začetku vojne je bil star 18, 19 let, doma je bilo še več otrok, oče pa je imel poškodovano nogo in ni bil zaposlen.
Filip se je nato razgovoril, kako je bil ranjen še v dražgoški bitki, na Turjaku in v Železnih vratih (sedlu Masore). Tisto švabsko kapo da je snel nekemu oficirju, ki ga je podrl z mitraljezom pri Lipi, ko je Nemec pokulal iz kupole tanka. Takrat so zaplenili tudi 11 konj in poslali Filipa z njimi v štab korpusa. Nemci so seveda zaradi poraza pri Lipi organizirali takoj zasledovanje partizanov in Filip se jim je sam s konji izmikal in tri dni lizal le roso. Potem so Nemci z nekega tanka užgali ponjem in konjih. Konji so se razbežali, in ko je Filip v korpusnem štabu o tem poročal, so ga menda hoteli kar ustreliti.
Razlaga tudi, da govori tako ria glas, ker nima desne polovice pljuč. Odnesel mu jo je rafal. Levo polovico pljuč pa so mu prebodli Nemci z bajonetom, ko je na obeh straneh v-nekem boju zmanjkalo municije in so se začeli klati z bojoneti.
Pri občinskem vodstvu ZZB NOV v Kočevju smo se pozanimali, če je Filip spomeničar in če so vsa tista odlikovanja njegova. Zvedeli smo, da je bil Filip res hraber borec in da ima nekaj odlikovanj, vendar so nekatera podvojena. Udeležbe v NOB od 1941 nima priznane, ranjen pa je bil. Zaradi prestanih vojnih naporov je njegovo govorjenje res včasih nekoliko zmedeno in mu ne kaže verjeti prav vsega. Velika večina povedanega pa je resnica.
Zgodbo o Filipu Kršu — „švabski kapi” smo zapisali predvsem po njegovem pripovedovanju in po knjigi Toneta Svetine ..Ognjeni plaz", v kateri opisuje jurišni bataljon 31. divizije in njegove boje od ustanovitve do razformiranja (po zavzetju Trsta). Pisatelj pa je pomotoma priimek Krš spremenil v Krč. Da gre res za pomoto, se vidi iz seznama borcev jurišnega bataljona na koncu knjige, kjer ni nobenega Filipa Krča, ampak le Filip Krš, upokojenec iz Mlake pri Kočevju.
JOŽE PRIMC
Kmetice _____________________
KRČANKE ČASTE KULT DELA
„Nekoč se je predme postavil kmet in mi rekel, naj vendar pustim njihove babe pri miru. Naj bodo takšne, kot so bile!" je povedala Mariča Živič z Zdol nad Krškim. Stavek najbolje označuje njeno, očitno ne vedno odobravano, a družbeno koristno delo.
Marica je namreč pospeševalka kmečkih gospodinjstev pri temeljni organizaciji kooperantov krškega Mercatorja—Agrokombinata. Čeprav bi to lahko bila zgodba o njenem uspešnem sodelovanju in usmerjanju kmečkih gospodinj, skromna Zdolanka ne soglaša, da bi pisali o njej, marveč o aktivu kmečkih žena v Krškem. Marljive kmetice so seže nekajkrat pojavile tudi na televizijskih ekranih v priljubljenih Trefaltovih " Srečanjih.'Čeprav Marica Živič pravi, da se bo njeno poklicno delo pokazalo šele čez nekaj let, saj se v k me-• tijstvu tudi sicer pokažejo sadovi po daljšem obdobju, se je aktiv kmečkih žena že lepo uveljavil. Prireditve, kot so tekmovanja žanjic, koscev in grabljic, so vedno znova pravi kmečki praznik.
..Kmetica je ponavadi že na videz najmanj za deset, dvajset let bolj zgarana. Mlajše, ki se danes odločajo za kmetijo, so bolj samozavestne, saj vedo, da je njihovo delo vsaj toliko vredno kot delo njihovih vrstnic v mestu, v tovarnah," opozarja Marica.
Redni stiki poldruge stotnije kmečkih žena, povezanih v aktivu, bogatijo, najsi gre za strokovno ekskurzijo ali pa za razigrano čebljanje vavtobusu ob vrnitvi z izleta. ..Maričine ženske" sproščeno kramljajo o vzgoji otrok, pripravi hrane in se rade pohvalijo, da v skrinjah poprej niso imele toliko raznovrstne hrane. Strokovni nasveti in izmenjava izkušenj med kmeticami so precej pripomogli, da ima danes veliko kmetij zavoljo urejenega gospodinjstva drugačno vsebino in podobo. Pri Grubičevih v Dobravi pri Podbočju zametki kmečkega turizma spodbujajo tudi druge. Gostje se počutijo prijetno, domače pri Razumovih na Reštanju pod Bohorjem ali pa kje na Velikem Trnu,
kjer jim ne ponudijo zgolj domače dobrote, ampak gostje lahko tudi sodelujejo pri enostavnejših kmečkih opravilih.
Do kmečkega turizma, kot ga poznajo v Savinjski dolini in na Gorenjskem, je še dolga, trnova pot, saj marsikje gospodarji nimajo dovolj denarja niti za obnovo gospodarskih' poslopij, ki imajo zvečine še prednost pred obnovo domačij. V krški občini pa kljub temu ugotavljajo, da je nekaj že to, da ljudje živijo bolje.
Aktiv kmečkih žena v Krškem dokazuje, da se da marsikaj narediti brez uvoženih surovin, a z veliko dobre volje. Prtov, sirkovih metel, copat, cekarjev iz li-
Ples_______
MLADOST JE ČAR GIBANJA
Devet deklet je in Mojca, ki jih vodi. Zbirajo se v neprijaznih prostorih nekdanjega doma JLA v Novem mestu, kjer ure in ure vadijo, da jim kapljice potu zarišejo srebrnkast lesk na mladih čelih in licih. Za skladnostjo in gibkostjo gibov, za očarljivostjo in svežino plesnih kretenj stojijo ure naporov/veliko vztrajnosti in zagnanosti. In to dekleta vedo in ve Mojca. Zato se zbirajo in vadijo, poskušajo, popravljajo, kar jim ne gre... potem pa pride tisti trenutek, ko javno nastopijo. To so zelo kratki trenutki v primerjavi z dolgimi urami vaj, a vendar odtehtajo vse vloženo delo.
Ksenija Jankovič, Katja Pucelj, Manca Barbič, Renata Škerlj, Sabina Krašovec, Ladka Unetič, Mateja Turk in Mojca Božič — to so dekleta, ki jih v okviru novomeškega plesnega kluba vodi Mojca Hočevar. Predstavile so se že na letošnjem sejmu mode v Ljubljani, v spremljevalnem programu državnega prvenstva v standardnih plesih, ki je bilo v Novem mestu,
kakšnem filmu. Včasih si gremo z dekleti skupaj ogledat kakšen nastop. In tako se učimo in izpopolnjujemo. Rade bi dosegle čim večjo popolnost in usklajenost. To pa zahteva treninge, treninge in ponovno treninge.”
Ni dovolj, da samo vadijo v skupini. Dekleta morajo vaditi tudi doma po kakšno urico na dan, sicer se potem na skupnih vajah zatika. To pa pomeni, da mora vsaka kar precej časa žrtvovati za svojega plesnega konjička.
In starši? Dekleta pravijo, da jih razumejo in to razumevanje tudi pokažejo, še posebno, ko so videli, da njihove hčere znajo nastopiti, da i majo kaj pokazati od tistih ur, ki jih prebijejo na vajah poenkrat, dvakrat, pred nastopi pa tudi po trikrat na teden. Tudi v šoli jih ne prijemljejo pretrdo in podobno kot starši pokažejo razumevanje, če kdaj zaradi nastopa umanjkajo pri kakšni uri.
T oda še tako naklonjeni starši in še tako razumevajoča šola bi ne zalegli dosti, če bi v dekletih ne bilo dovolj energije in hotenj. Navsezadnje so one same tisti motor, ki giblje skupino in ji daje življenje.
„Ne gre samo za zabavo v prostem času, ples mi je potreba," pravi Ksenija. Katja pravi, da človek pač nekaj mora imeti, ona pa da ima ples v tej skupini, medtem ko Ladka pove, da se ji zdi, da ji je ples že tako prišel v kri in ji postal takšna potreba kot je hrana in spanje. „Ples je obsedenost," se nekako združijo v svojem mnenju dekleta in tako označijo predanost, ki jo čutijo do svojega razvedrila in dela.
Prostor imajo, volje dovolj. Toda kot vsakdo, ki je stopil na kakšno pot, vidi svoj cilj, tako tudi dekleta iz Mojčine plesne skupine gledajo naprej. Žele si več nastopov, več prireditev, kjer bi lahko pokazale, kaj znajo. Nočejo biti le nekakšen plesni okrasek. Zato tiho sanjarijo o samostojnem nastopu, celovečernem shovvu.
„Kdaj bo to, še ne vemo. Morda že drugo leto, če se ne bo kaj postavilo narobe," pravijo.
M. MARKELJ
popestrile so letošnji novomeški kulturni maraton, nastopile pa so še na nekaterih drugih prireditvah, kot je bila otvoritev Novoteksove trgovine Julija, na sprejemu štafete, na predstavitvi plesnega kluba Novo mesto v Ivančni gorici, Trebnjem, Krškem in še kje.
Sedanja skupina za sodobni ples, kot se imenujejo (dogovarjajo se, da bi si nadele naziv skupina Pa Ti), je že tretja, s katero poskuša Mojca Hočevar uresničiti svojo željo po dobri plesni skupini. Za prvi dve si je izbirala učenke zadnjih letnikov, zato sta ob odhodu srednješolk v Ljubljano prehitro razpadli, da bi kaj dosti naredili in pokazali. Zato se je odločila, da bo v sedanjo skupino privabila predvsem mlajše učenke. In res, če podatke o starosti deklet damo v statistični mlin, se kot povprečna starost pokaže rosnih 17 let.
Dekleta so se že prej ukvarjale s plesom. Bile so športne plesalke, ukvarjale pa so se tudi zgimnastiko, ki je pač tesno povezana s sodobnim plesom, ki zahte-
va precejšnjo telesno pripravljenost. Nekaj časa so dekleta svoja stremljenja povezovala z modno aerobiko, vendar je od aerobike ostalo le to, da se je izkazala kot primerno sredstvo za ogrevanje, medtem ko v samem plesu žele doseči kaj več.
Mojca Hočevar je kot vodja skupine pravzaprav nekakšen samorastnik. Prej se je ukvarjala s športnim plesom in gimnastiko, zanimal pa jo je ves čas tudi sodobni ples. Ko se je zaposlila pri Pionirju, se je začela intenzivneje ukvarjati s plesom in tako je naneslo, da se je lotila kar vodenja skupine. Plesni klub jo je enkrat poslal na izpopolnjevanje, v glavnem pa je odvisna od lastne iznajdljivosti in domiselnosti.
..Glasba mi pomeni zelo veliko," pravi Mojca. „Jekot nekakšen izziv za ples. Ni mi težko poiskati ustrezno koreografijo. Tu in tam se kaj novega naučim in vidim preko televizijskih nastopov znanih in manj znanih plesnih skupin za sodobni ples, kaj vidim kdaj tudi v
Zdravje___________
HIGIENA, ŠIBKA TOČKA VSEH ČASOV
o
r	'
Ljudje so že od nekdaj poskušali čim dlje ohraniti zdravje, telesno moč, delovno in obrambno sposobnost. Boleznim so se izogibali, kot so vedeli in znali. Higiena je bila skoraj edina preventiva, ki so jo imeli vedno na voljo. Ta preprečuje izpostavljanje organizma škodljivim vplivom. Higiensko obnašanje so pogosto določali verski zakoni. Medicina se ježe pri starih Grkih in Rimljanih ločila od svetišč. Razvila se je v samostojno vedo in poklic in je imela bogove le za zaščitnike. Na higieno ljudstva je pazila država, v   ./
Mesto Rim z milijonom prebivalcev je imelo na primer 22 vodovodov, mogočno mestno kanalizacijo in okoli 1000 prelepih javnih kopališč, v katerih so tudi telovadili ter krepili telo in duha. Zasebne kopalnice so bile v primerjavi z našimi sedanjimi kopalnicami-zelo razkošne.
Vse to pa rimskega imperija ni rešilo pred propadom. Vdiranje barbarskih ljudstev mu je spodkopavalo temelje. Temu so se pridruževale še bolezni, predvsem malarije, ter posledice dolgoletnega zastrupljanja s svinčenimi posodami. Takrat so bile te posode moderne, vendar zelo nehigienske, česar pa ljudje niso vedeli.
Barbari so bili o higieni slabše poučeni kot Rimljani. Zmagovita vojska hunskega kralja Atile se je leta 452 okužila z grižo, ko je pila nezdravo vodo v močvirjih okoli Mantove, kjer je ropala na pohodu proti Rimu. Tej množični okužbi gre verjetno dobršen del zaslug za uspešno pogajanje papeža Leona I. s kraljem Atilom, da bi slednji prizanesel večnemu mestu. Toda rimsko cesarstvo je propadalo naprej in s prihodom barbarov so hkrati s civilizacijo in kulturo izginjale tudi higienske norme in navade.
Z besedo higiena so nekoč mislili predvsem na to, da bi preprečili vdor bolezenskih klic v telo zaradi umazanih rok. Pozneje se je temu pridružil tudi odnos c!o drugih bolezenskih klic, do alkohola, do narkotikov, do onesnaževanja in uničevanja okolja, izpostavljanja radioaktivnim snovem, slabim socialnim in drugim škodljivim vplivom. Seveda pa samo s higienskimi ukrepi ni mogoče preprečiti niti vseh posameznih niti množičnih obolenj. Veliko je že to, dase človek zavestno ne izpostavlja tveganjem, ki načenjajo zdravje.
Kako težko je higiena prodirala v novo Evropo, nam osvetljuje način življenja okoli leta 1500. Kneginja Katarina Medici iz Firenc se je v šestih letih 90-krat selila s svojim dvorom, da so lahko počistili smrad in nesnago. Za higienske potrebe vsega'dvora, ki je štel nekaj sto ljudi, so porabili le vedro vode na dan. Pač pa so vitezi in dame uporabljali ogromno dišav, da so prikrili neprijeten telesni vonj zaradi umazanije.
KOPALNICA RAZKOŠJE CELO ZA DVOR
A
Na francoskem dvoru si je prva omislila kopalnico avstrijska princesa Marija Antoinetta. Vsi po vrsti so se zgražali zaradi nezaslišanega razkošja, ki si ga je privoščila, nikogar od njih pa ni motilo, daje bilo na dvoru 600 kuharjev. Nova rezidenca francoskih kraljev v versajskem dvoru v 17. stoletju ni imela nobenega stranišča. Brez stranišč je bil tudi dunajski Shoenbrunn, zgrajen v začetku 18. stoletja, čeprav je v obeh stanovalo ogromno ljudi. Na malo in veliko potrebo so hodili za debele zavese ob oknih. Seveda v nočne posode. Francoski kralj Ludvik XIV. je bil baje tako navdušen nad straniščem, ki si gaje dal zgraditi, daje kar v njem sprejemal poslance iz tujih dežel. *
Po drugi svetovni vojni se je iz gnojišč in stranišč še marsikje pri nas pretakala v vodnjake gnojnica in z njo
bakterije. To je povzročalo množična črevesna obolenja, na primer na Velikem Obrežu in v Globokem v brežiški občini, kjer je bil tifus endemsko razširjen. Po izgradnji vodovodov, v katerih vodo nadzorujejo in klorirajo, so te bolezni ponehale.
Tudi drugotni vdori bolezenskih klic v telo so bili večkrat usodni. Nekatere pokrajine so bile okužene s sifilisom, boleznijo, ki se prenaša s spolnim občevanjem. Pred njo tudi dojenčki niso varni. Matere jih okužijo pri porodu. Bolezen je izrazito kronična, napada različne organe in tudi možgane, povzroča duševno, telesno in socialno propadanje ter splošno bedo. S to boleznijo razlagajo znanstveniki propad nekaterih ljudstev. Vere in vzgoja so zaradi tega branile nekritično spolno občevanje, torej ne samo zaradi nezaželenega in nepreskrbljenega otroka in zaplet-Ijajev s tem v zvezi. Z uporabo sodobnih zdravil se je stanje bistveno spremenilo. Sifilis in druge spolne bolezni so v civiliziranih deželah praktično iztrebili.
PETA SPOLNA BOLEZEN
Mislili smo že, da je prišel srečni čas popolne spolne svobode, saj pri sodobnem standardu ni bilo več materialnih zadreg zaradi nezaželenih otrok, toda pri tem smo pozabili na čustvene preobremenitve in nevarnosti za duševno ravnovesje takih otrok. Zatorej je tudi premišljeno spolno ravnanje še vedno nehigiensko.
Potem, ko smo zavrgli preživele moralne predsodke, nas je nanje spomnilo še nekaj drugega. Pred kakimi petnajstimi leti so namreč odkrili virus zlatenice B, ki ga bolniki redno prenašajo s spolnim občevanjem, s poljubljanjem, z zobno krtačko, s transfuzijo in z nesterilnimi injekcijskimi iglami, kakršne na primer uporabljajo narkomani. Porodnice prenašajo bolezen na novorojenčke. Zlatenico B imenujemo danes tudi peto spolno bolezen. Na srečo ni v vseh primerih enako kužna in ne povzroča vedno jetrnih okvar. Toda zadnja leta ugotavljajo, da precej pogosto sproži raka na jetrih tudi takrat, ko v krvi ni znakov za prebolelo okužbo.
Virus zlatenice B je v hujši kužni obliki prisoten v severnih predelih Evrope pri 0,5 odst. prebivalstva, pri nas v Sloveniji pa enem odstotku prebivalstva. V brežiški bolnišnici smo pri enem odstotku otročnic odkrili manj kužnega, pri alkoholikih pa dvakrat več. V južnih predelih Jugoslavije so virus B v kužni obliki po nekaterih navedbah našli pri 8 odst. prebivalstva.
V Afriki in nekatzerih predelih Azije je z virusom zlatenice B okuženih do 25 odst. ljudi. Vteh deželah je rak na jetrih tudi neprimerno pogostejša bolezen kot pri nas. Številke opominjajo na malomarnejše higiensko obnašanje. Virus najbrž širijo tudi žuželke, toda za marsikoga je slaba spolna higiena usodna in nepopravljiva napaka.
UMIVANJE TUDI ŠKODUJE
Higiena rok je danes pri nas dosegla visoko raven in trenutno se zaradi umazanije ni bati večjih posledic. V zadnjih letih opažamo celo, da uporabljajo ljudje preveč detergentov za umivanje kože in s preostrimi praški in šamponi uničujejo njen zaščitni sloj. Ko ostane koža brez zaščite, tudi kreme ne pomagajo dosti. Torej je tudi pretirano umivanje nehigiensko.
Tudi pretirano odišavljanje in uporaba maž in barv za kožo nista priporočljiva, ker zapirata pore ali kožo celo poškodujeta, da se hitro naguba in izsuši. Med olepševalne posege sodi med drugim še-sončenje, s katerim prav tako ne smemo pretiravati. S porjavitvijo se koža brani pred opeklinami. Pri črncih v Afriki se je temna barva kože razvila zato, da jih je obvarovala pred poškodbami. Ljudje, ki so izpostavljeni sončni pripeki, na primer kmetje in mornarji, imajo zelo grobo in poškodovano kožo na vratu in obrazu. V medicini imenujemo to ..mornarska koža”. Z obleko vedno pokrita in pred sončnimi žarki zavarovana koža postane do pozne starosti bela, tanka, mehka in voljna. Sončena koža pa zaradi števhnih drobnih brazgotin zgodaj ostarT
Izpostavljanje soncu lahko povzroči eritematodes, bolezen, ki počasi uničuje številne telesne organe. Bolezen je neozdravljiva in se lahko vleče zelo dolgo, lahko pa se že v nekaj letih konča s smrtjo. Preveč sončenja torej ni zdravo in sodi k nehigienskemu obnašanju.
Med oblike nehigienskega vedenja, ki načenjajo telesno zdravje, prištevamo tudi alkoholizem. Ta se je v zadnjih dveh desetletjih zelo razširil. V brežiški bolnišnici se je. od leta 1961 do 1976 zdravilo zaradi alkoholne zmedenosti ali delirije 718 bolnikov. Nekateri so se vračali celo po večkrat. Med detiranti je bilo 1,5 odst. polnoletnega prebivalstva v občini, vsak dvajseti pa je tako daleč zabredel v alkoholizem, da je vprašljiva njegova pridobitna sposobnost. Polovico alkoholikov boleha za jetrnimi boleznimi. Življenje alkoholikov je po naših statistikah za trinajst let krajše kot pri drugem prebivalstu, delirij pa je smrtonosen za 4 do 22.odst. bolnikov.
Dr. HERMAN TEPPEY
Pri starih Novomeščanih
14 G2
FILME
SMO GLEDALI VSAK DAN
Darka Jesenko, upokojena sodna uradnica iz Novega mesta, resda nima več.kot 73 let, zavoljo nenavadno zanimivih spominov iz časa njene doraščajoče dobe in v medvojnem času pa spada v vrsto tistih še redkih Novomeščanov, ki nosijo s seboj del stare mestne zgodovine.
Še danes stanuje v hiši, ki je bila last njenih staršev, znanega mizarja Matka Matoviča. Izjemno sposoben mož, ki je v naše kraje prišel iz Vel. Lašč, ja zraven ženske bolnišnice odprl prvo strojno mizarsko delavnico na Dolenjskem, imel pa je v Novem mestu tudi prvi kinematograf. V času nemega filma so v Malo-vičevem kinu „Meteor"od leta 1924do novembra 1931 vrteli še danes nepozabne filme, ob katerih so se ljudje glasno jokali ali pa se bučno smejali.
„V družini nas je bilo 8 otrok: štirje fantje in štiri dekleta. Oče je bil zares podjeten človek, vsi smo ga globoko spoštovali, imeli pa smo ga tudi zares radi. Otroci smo morali doma še kako pomagati, ne glede
danes. Se danes pa dobro vem, da je bilo največ obiskovalcev pri filmu Bela sestra, izreden obisk smo imeli pri Notredamskem zvonarju pa pri Mata Hari.Ti-tanicu, medtem ko je mladina uživala ob Tarzanu, filmih Stana in Olia pa v Patu in Patachonu. Predstave so bile običajno ob petkih, sobotah in nedeljah, če je bil film za mladino, tudi ob ponedeljkih.
S predvajanjem filma smo v družini nehali konec leta 1931, ko se jeza licenco, ki so jo vsako leto podeljevali na glavarstvu, potegoval Sokol. Imeli so skoro prazno čitalnico, razen tega je že začel zvočni film in za to tehniko bi morali pri nas vse spremeniti in spet veliko investirati. Tako se je novomeški kino preselil k Sokolu.”
Darka Malovič, ki se je malo pred vojno poročila s sodnikom Tonetom Jesenkom, je moža izgubila v nenavadnih okoliščinah. Kot svaka in sodelavca znanega predvojnega revolucionarja Marjana Vivode, so ga Italijani najprej odpeljali na Rab, ko pa je prišel domov in so 1943 Novo mesto po partizanski osvoboditvi znova zasedli Nemci, so ga odpeljali. „Trije domobranci so prišli vhišo3. novembra 1943, rekli so,dagapeljejo na zaslišanje v gimnazijo, kjer je bila tudi komanda črne roke, odtlej je izginila za njim vsaka sled. Da so ga ubili, vemo, ne vemo pa, ne kje ne na kakšen način.”
S tem pa še ni bilo konec žalosti Jesenkove Darke. Malovičeva hiša je bila pri bombardiranjih skoro vsakič poškodovana. „Ob prvem bombardiranju 14. septembra 1943 smo bežali iz hiše proti šancam, mama in sestra pa sta bili pri tem ubiti. Oče, ki ga je nalet avionov zatekel še pred hišo, je bil hudo ranjen, ko je nanj padel težak steber. Prav na hišo pa je padla bomba pri zadnjem bombardiranju, ampak tedaj ni bilo žrtev pri nas. Z očetom sva bila na srečo zunaj. Takrat so šla vsa vrata, okna, stropi, tako da se še dfnes v stanovanju pozna. Da bi lahko hišo vsaj za silo popravil, je oče potem prodal razno pohištvo, opremo od pogrebnega zavoda in vse mizarske stroje."
Jesenkova Darka se je za stalno zaposlila šele po drugi vojni. Bila je uslužbenka na sodišču vse do upokojitve leta 1966. Kot pravi sama, pa njeni živci še niso imeli počitka. Ko so gradili v neposredni bližini novo restavracijo Metropola, so pol leta minirali in ropotali. Vsa hiša se je tresla.
Zadnje čase v dokaj prostornem Malovičevem stanovanju, kjer je bilo včasih tako živo, ne sameva več: družbo ji dela sestra—vdova po sodniku Meršolu. V dvoje jima je na starost lažje in ni dolg čas. Obe živita v spominih. Kakšne mizarske mojstrovine pa je mojster Malovič nekdaj delal, gostje še danes lahko vidijo v njunih stanovanjih. Kljub bombardiranju so postelje še danes take, da se nikjer ne majejo, omare se dobro zapirajo, zaradi starinskega; izrezljanega stila pa so tudi vrednost posebne vrste.
na to, če je kateri že imel poklic in delo. Poleg mizarstva in kina smo imeli pogrebni zavod. Jaz sem še kot otrok v kinu pomagala prodajati vstopnice, pa tudi pri gradnji kinodvorane smo vsi pomagali. Nekdanjo delavnico smo spremenili v dvorano, ki je merila 16,6 x 5 metrov, tla so se proti zadnjemu koncu dvigovala, da so lahko dogajanja na platnu vsi videli. Imeli smo dva izhoda in vse po predpisih. Vstopnice za kino so bile takrat po 8, 6, 5 in 3 dinarje. Domači smo gledali filme vsak dan, ker so nas agenti kar obletavali, pred projekcijo za publiko pa je bilo potrebno film pregledati, če ni strgan, kakšna je vsebina, itd.
Vstopnice so bile za tiste čase zelo drage, tako da mladina ni tako redno hodila k predstavam kot dan-
prebrali smo
iz izložbe
bojevniki za mir
Ta mesec, natanko 13. maja, je poteklošti-ridest let, odkar je Tito kot vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije izdal odlok o ustanovitvi Oddelka za zaščito ljudstva, ki je postal poznan predvsem po svojem kra-tičnem nazivu Ozna. S tem zgodovinskim datumom je zabeležen formalni rojstni dan enotne varnostne službe v vsej naši državi, čeprav se je služba v nekaterih svojih elementih in oblikah začela razvijati sočasno z oboroženo vstajo, njene korenine pa je mogoče poiskati celo v predvojnem ilegalnem delu Komunistične partije Jugoslavije, ko so si komunisti v boju s policijskim obveščevalnim aparatom stare Jugoslavije nabirali dragocene izkušnje v razvijanju varnostno informativne službe.
Vsekakor gre za primerno založniško potezo Mladinske knjige, ko je ta mesec poslala na tržišče obsežno delo „Bojevniki za mir”, v katerem trije avtorji: Dragan Markovič, Nik-
ola Milovanovič in Džuro Rebič ob pomoči sodelavcev Milana Gombača, Dušana Bravničarja, Sava Predje in Bojana Berfingarja opisujejo razvojno pot jugoslovanske varncr stne službe od njenih prvih zametkov pa vse do sedanjih oblik služb in zasnov družbene sampzaščite.
Avtorji so se pri pisanju naslonili na številne dokumente, na voljo Jim je bilo bogato arhivsko gradivo, uporabili so pričevanja in spomine udeležencev. Tako so sestavili pripoved o dramatičnih obračunih med protirevolucionarnimi silami in našo varnostno službo med vojno in po nji. Dokumentarno, mestoma tudi suhoparno pripoved prekinjajo reportažni zapisi o posameznih dogodkih, citiranja avtentičnih zapisov in dokumentov in tako je branje dveh obsežnih knjig ves čas dovolj napeto in zanimivo.
■ V prvi knjigi, ki nosi naslov „V plamenih vojne”, je zajeto obdobje priprav na oboroženo vstajo, nastajanje varnostno obveščevalne dejavnosti med vojno in njene formalne ustanovitve ter nato obdobje razpadanja enot domačih izdajalcev ter obračuna z njimi. Za slovenske bralce so v prvi knjigi posebno zanimiva poglavja, ki govore o sloviti Varnostno obveščevalni službi (VOS) in o obračunu s sovražniki osvobojene Slovenije.
Druga knjiga z naslovom „Hladna in posebna vojna” govori o boju z zunanjo in notranjo reakcijo, ki je poskušala zrušiti novo Jugoslavijo, socialistično samoupravno družbeno ureditev in preprečiti njeno samostojno pot v socializem. Avtorji so popisali dogodke v času informbirojevskega pritiska na našo državo, delovanje nam sovražne emigracije vseh barv in prepričanj, teroristična dejanja, do katerih je prišlo na naših tleh in v drugih državah zoper naše predstavnike, in nazadnje še nedavne dogodke na Kosovu, ko je dvignila glavo albanska iredenta.
Obe knjigi sta opremljeni z dokumentarnim slikovnim gradivom, drugi pa je dodan še imenski pregled z razlago.
M. MARKELJ
boj
pod olimpom
Pred kratkim so v ljubljanski tiskarni, ki nosi imeTonetaTo-L' jnšiča, natjsnili v 4.000 izvodih zajetno knjigo pričevanj o Slovencih, ki so se med drugo svetovno vojno znašli po muhasti igri usode na makedonskih, grških in albanskih tleh ter se tam vključili v partizanski oziroma osvobodilni boj. Gre 1 zazbornik „Boj pod Olimpom”, ki sta ga skupaj izdali založbi Borec v Ljubljani in Lipa v Kopru. Naslov je sicer izrazito j simboličen, izbran po gorstvu v severovzhodni Tesaliji, grški pokrajini, ki meji na Makedonijo, a tudi kar zadeva vsebino, ustreznejšega ta zbirka verodostojnih pričevanj m spominov preživelih udeležencev skoroda ni mogla dobiti.
i Zdi se, da je največja vrednost tega zbornika v tem, da | jasno odgovori na vprašanje, ki ; se zastavlja že ob podnaslovu ..Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941—1945", in sicer: kako to, da se je znašlo toliko naših fantov in mož na tujih tleh in tako daleč od domovine v času, ko se je bilo treba izkazati doma. Nič neznanega ni, in zbornik to le potrjuje, da je vrtinec burnih let mnoge potegnil tja, kamor si je | vsak najmanj želel: tega, da je moral kot prisilni mobiliziranec obleči okupatorsko uniformo, onega spet, da je bil vpoklican ! pod tujo zastavo, ker je pač njegova ožja domovina tedaj pripadala državi napadalki. Nekateri, ki so se tako ali drugače izmi-, kali služenju v fašistični in nacistični vojski, poudarjali lastno narodno zavednost in pripadnost, so se znašli v zaporih in taboriščih daleč od doma. Zvečine so tako usodo doživljali primorski Slovenci, nekaj pa je bilo tudi istrskih Hrvatov in Slovencev iz drugih slovenskih pokrajin, na primer iz Štajerske. Prisilno razkropljeni tako rekoč po vsem svetu so iskali priložnost, da bi se znebili ..prisilnega jopiča" ter orožje obrnili proti tistim, ki so jim ga vsilili.
O vsem tem, o Slovencih, ki so imeILsrečo, da so se otresli prisilnega služenja, potem pa poiskali partizane ter se skupaj z njimi borili proti skupnemu sovražniku, je beseda v zborniku. Naši ljudje se niso ie
vključili v osvobodilni boj, marveč so nekateri izmed njih bili celo njegovi organizatorji in voditelji. Tako so na primer v makedonski vasi Bistrenci organizirali osvobodilno gibanje in zatem partizansko enoto pa slovensko četo v makedonsko-kosovski brigadi, drugi pa na grškem otoku Kefaloniji v Jonskem morju ustanovili slovensko partizansko četo v sestavi grške osvobodilne vojske ELAS, ali pa sodelovali v albanskih partizanskih enotah, nekateri med njimi pa prišli z otoka Samosa prek Turčije v Palestino in Egipt ter tam oblikovali slovensko četo. Vse je, kjerkoli so že bili, prevevala močna želja in tudi odločenost, da bi čimprej prišli v NOV Jugoslavije in se v njej bojevali za osvoboditev naših narodov in narodnosti.
Knjigo napolnjujejo daljši in krajši sestavki o boju Slovencev na omenjenih območjih, o njihovih nenavadnih doživet-Ijih in tudi o žrtvah. Še zlasti iskrena so pričevanja samih udeležencev, pretežno v obliki spominov. Najvep takih zapisov govori o primorskih Slovencih, njihovem življenju pod krutim fašizmom, preden jih je pot zanesla čez morje in privedla' v osvobodilni boj. Delo v marsičem dopolnjuje dosedanje orise in prikaze našega narodnoosvobodilnega boja, tako rekoč na novo pa delež Slovencev v osvobodilnem boju v Makedoniji, Grčiji in Albaniji. Kot je razvidno iz knjige, ta delež ni bil majhen.
_ Na koncu povejmo še, da imajo vsa besedila v tem zborniku pristen pečat osebnega pričevanja oziroma pripovedovanja, kot je zapisal recenzent Rado Bordon, da so napisana doživeto, prepričljivo in v preprostem, tekočem , in čistem jeziku. Čeprav gre za skupinsko delo, gre zasluga za omenjeno še posebej dvema soavtorjema: Albertu Kiunu in
Tonetu Gošniku, nekdanjemu glavnemu in odgovornemu uredniku ter direktorju Dolenjskega lista, ki sta gradivo uredila in pripravila za tisk. ^
zabloda
stoletja
Čoro Skodlar, slikar pa široko razgledan poznavalec umetnosti, je s knjigo „Zabloda stoletja” (izšla je v zbirki Polemika pri Partizanski knjigi) storil nekaj ..nezaslišanega”: ko da bi s stare, ničemur podobne bajte trgal skodle, da bi se pokazala njena ničvrednost, tako je z dokajšnjo prepričljivostjo razkril življenjsko in slikarsko bedo Jožefa Petkovška. S tem . je kajpak na laž postavil mnoge umetnostne zgodovinarje, ki Petkovška že dolga desetletja uvrščajo v vrh slovenskega slikarstva.
Da okoli slikarja z Verda ni vse čisto, je Skodlar opozarjal že precf pričujočo knjigo, toda nihče ni hotel ugrizniti v na moč kislo jabolko. Zdaj Nace Šumi, Anica Cevčeva ali Tomaž Brejc, ki (po Škodlarjevem prepričanju) še zmeraj nekritično povzemajo ugotovitve drugih, zvečine že pokojnih umetnostnih zgodovinarjev (npr. Iz. Cankarja, F. Mesesnela, F.
/ Steleta), ne bodo mogli iti mimo očitkov, kakršnih bi na Slovenskem stežka našli še kaj. Torišče za žolčno polemiko je torej pripravljeno; začela se je tako Tekoč že pred meseci, ko je bil v Književnih listih Dela objavljen odlomek iz „Zablode stoletja”.
Skodlarjeva dognanja kažejo Petkovška kot diletanta, ki si je slikarsko ime pridobil na nepošten način. Talenta, da bi postal ..pomemben slikar”, Petkovšek ni imel, zato mu tudi nobena šola ni nič pomagala. Bivanje v Benetkah, Muench-nu ali Parizu je izkoristil v glavnem za to, da je navezal nekaj znanstev v slikarskih krogih, denar (razprodajal je podedovano kmetijo) pa je ob uživaškem životarjenju porabil tudi za nakup več kopij znanih sjik, sam pa je ustvaril le ne,kaj umetniško brezvrednih del, pa še pri teh’so mu najbrž pomagali tuji slikarji. Kot svoje je podpisoval prve in druge, pred dokončno osamitvijo v umobolnici pa je zažgal veliko gra-
diva, ki-bi dokazovalo njegovo nepošteno početje.
• Skodlar je to slikarsko mize-rijo razkril tako, daje podrobno razčlenil dela, ki so jih pred dvema letoma razstavili v ljubljanski Narodni galeriji. Dognal je, da gre večidel za slike drugih umetnikov, kolikor pa je Petkovškovih, so brez umetniške vrednosti. Drugačne tudi ne morejo biti, saj med natančnim prikazom slikarjeve življenjske poti Skodlar ni našel niti kančka umetniške nad-arjenos'ti, zato pa toliko več dejstev, ki govorijo, na kako nepošten način je „kmečki delomrznež” udejanjal „blod-no misel, da bo pomemben1 slikar”.
Nesreča in sramota za slovensko slikarstvo in kulturo sploh je to, da so Petkovšku nasedli in mu še nasedajo umetnostni zgodovinarji, ki so prvi poklicani ločevati zrnje od plev. Da ne bi kazal samo plevela, je Skodlar besedilu o
zablodi s Petkovškom dodal „Poskus predstavitve slovenskega umetnika”. Govori o Ferdu Veselu kot velikem mojstru slovenskega realizma, čigar ustvarjalnost še ni bila deležna obširne monografije.
D. R.
cerkveni
maček
Številnim knjigam, ki jih je Karel Grabeljšek ob siceršnjem pisateljskem delu (to obsega romane pa novele in črtice) namenil mlademu bralstvu, se je pridružila še ena, ..Cerkveni rnaček”, ki jo je izdala Partizanska knjiga.
Gre za roman, sestavljen iz dvajset ali kaj posebej naslovljenih poglavij, ki kot zaokrožene zgodbe govorijo o raznovrstnih utrinkih iz pisateljevega otroštva. Slednje je po kosih obdelano od prvih ko-
rakov do let, ko se je zvedavi junak začel osamosvajati, pri čemer je bil hudo občutljiv za krivice in nepopustljiv, kadarje šlo za njegov prav.
Prizorišče dogajanja je Gra-beljškova rojstna Vrhnika, ko.t nekakšna os, okoli katere' se vse vrti, pa tamkajšnja cerkev svetega Pavla, v katere soseščini je bila pisateljeva domačija. \Mem okolju je deček rastel v glavnem ob materi; očeta tako rekoč ni poznal, saj je odšel za srečo v Ameriko, nato pa ga je pobrala prva svetovna vojna. Če je otrok lačen ali kako drugače tepen že od malih nog dalje, potem se še s toliko večjo vnemo zamoti v igrah. Teh se mladež v bližini cerkve, ki je mamila z obredi, zvonikom, zvonovi, bo-
m
žjimi potmi ali štanti, ni nikoli naveličala. Sredi iger-pa je tudi Karel prej kot slej trči I ob robati svet odraslih. Marsikaj je moral postoriti, da je za kratek čas premagal revščino, ob goljufivosti odraslih (opravka je imel z duhovniki, čudaki, vojaki itd.) pa je hrepenel po boljšem, pravičnejšem življenju.
Slikanje razpoloženj, občutij, razkrivanje nravstvenih vprašanj — to je glavno vodilo Grabeljškovega' pripovedništva in v polni meri velja tudi za pričujočo knjigo, ki je (iz)po-vedno še toliko neposredne-jša, ker je pisatelj za malega človeka izbral sebe, z vsemi revami pa tudi radostmi, kakršne prinaša še ne povsem doživeto življenje.
S
Tatjana Gorišek (v sredini) med člani mešanega zbora iz Loke pri Zidanem mostu.
zbor —
most med ljudmi
Znano reklo, kako je dovolj, da pridejo skupajžetrijeSlovenci, pajetu zbor, govori o ljubezni do petja, za res kakovostno delo pa je treba še kaj več. Glasbena pedagoginja Tatjana Gorišek iz Loke pri Zidanem mostu je v tej vasi pred slabimi petimi leti tamkajšnjo pevsko tradicijo razširila še na mešani zbor. „Nismo bili skupaj še dva meseca, ko je prišlo vabilo za sodelovsnje na posavski pevski reviji v Krškem. Šli smo in kajpak tudi zapeli,” opisuje drobec iz začetkov, ki je še podžgal voljo pevcev.
Od vsega začetka je namreč v tem pevskem kolektivu veliko volje za delo. Že leta prihajajo na vse vaje in nastope štirje pevci iz Razborja, Žirovnice, po eden iz sosednjih Radeč, eden pa se vozi celo iz Ljubljane! Ni denarja, da bi se na nastope po drugih krajih vozili z avtobusom. Bonom navkljub se dostikrat zapeljejo kar s svojimi avtomobili. Tudi niso kaj dosti pomišljali, ko je bilo treba narediti praktikable. Tisti pevci, ki so bili bolj vešči obrtniških del, so $e kar sami lotili posla.
Tatjana od vsega začetka vnaša v delo z zborom sestavine strokovnega dela. Pevci so to z zanimanjem sprejeli. „Če me kdaj zanese in pri vaji takoj preidem na posamezne pesmi, me pevci kar sami opozorijo, češ dajmo se
vpeti,” govori o teh prizadevanjih o tem', kako je v zboru začela z vokalno tehniko. Na kakovostno rast vpliva tudi izbor pesmi. Zborovodkinja Goriškova vedno pazi na to, da pride v spored znanih in spevnih pesmi tudi kakšna zahtevnejša umetna pesem. Znana je polem, da pri izboru vedno znova sega tudi v zakladnicg številnih jugoslovanskih avtorjev. Med pesmimi, ki jih prepeva loški mešani zbor, so tudi skladbe italijanskih renesančnih avtorjev.
Goriškova ni zamerljiva ob strokovni kritiki. Med sicer vse premalo številni- ' mi zborovodji je dosti takih, ki ne prenesejo nobene kritike. Pač pa ima pomisleke ob sedanji množičnosti posavskih pevskih revij. To je sicer ko-' ristno za širjenje ljubiteljskega petja, ne pripomore pa kaj dosti h kakovosti. ..Nekatere revije so bile zadnje čase razbite na več krajev. Pevci niso mogli več niti poslušati drug drugega, kar bi • lahko, če bi bilo vse skupaj v večji dvorani. Menim, da je treba najprej izvesti občinske revije, širša srečanja naj bodo krona za uspehe na njih," meni Goriškova.
In delo z mladimi? Goriškova poučuje glasbeni pouk na osnovni šoli v Radečah, Čeprav bi v programih glasbene vzgoje kazalo še vedno dosti popraviti, meni, da je napredek vseeno več kot
očiten. „V času mojega glasbenega šolanja, vključno s srednjo glasbeno šolo, ne morem našteti več kot tri primere, da bi pri pouku v šoli poslušali glasbena dela,” pravi. Tu je svoje pripomogla tudi boljša tehnična opremljenost šol. Pač pa opozarja na preveliko praznino med osnovno šolo in nadaljnjim šolanjem, delom ter domačim krajem. Mladina se porazgubi med seboj, čeprav je res, da je bolj izobražena. Tu nastane še dodaten problem, ker manjši kraji ponavadi ne premorejo zborovodij in drugih strokovnih delavcev, ki jih je dovolj okrog večjih mest in hkrati glasbenih središč.
Takšnih težav na srečo v Loki ne poznajo. V sedanjem mešanem zboru se na rednih torkovih vajah (pred nastopi, kajpak, vadijo po večkrat na teden) dobiva 15 deklet in žena ter 18 moških pevcev. Doslej so vedno uspeli dobro zajemati sveže glasove iz dijaških vrst, ki se sicer vozijo na šolanje na vse strani. Prav. amaterski zbor je torej uspel premagati omenjeno vrzel po osnovni šoli. To bi bilo lahko za Loko prav usodno, saj je v vasi le podružnična šola do četrtega razreda.
Za uspešno delo je loški mešani pevski zbor minulo leto prejel občinsko, priznanje sevniške občine — medaljo Dušana Kvedra Tomaža.
A. ŽELEZNIK
D. R.
priloga	dolenjske
dl
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
Načinov, kako ljudje služijo kruh, je veliko. Nekaterim gre delo lažje od rok, .drugim težje, ene veseli bolj, druge manj. Prav naša domovina je znana po tem, da si mnogi poleg vsakdanjega kruha služijo še dodatek, ki za nekatere pomeni potico, za druge pa le manjkajoči kos k vsakdanjemu kruhu. Za nekatere je torej dodatni zaslužek stopnica k boljšemu standardu, za druge nuja. In šetretji so, ki jim delo poleg -službe sicer ni nuja. Po nadpovprečni življenjski ravni ne hrepenijo, delo, ki ga sicer jemljejo resno kot del službe, jim je preprosto v veselje.
Med slednje šteje tudi Tone Plut z Mladice pri Semiču, zaposlen v orodnem skladišču tamkajšnje Iskre, ki ga po vsej Beli krajini poznajo kot vaškega muzikanta in humorista. Že kot majhen deček je Tone občudoval strica, vaškega godca in humorista, ki je postal njegov vzornik. Želel je, da bi tudi sam igral na diatonično harmoniko. Takrat možnosti za strokoven pouk katerega koli drugega glasbila v tistih krajih ni bilo. Četrt stoletja je tega, kar je prvič kot 12-letni deček prijel v roke harmoniko, ki mu jo je posodil sosed fant. Njegov edini, a zanesljiv učitelj je bil izostren posluh. Tone izhaja,, iz glasbene družine: tudi očetov stric je igral harmoniko, oče je znan po igranju na bršljanov list, brat pa igra v ansamblu Slavček.
Pri 18 letihsi jeTonekupilsvojinštrument, takrat pa je spoznal tudi Počevega Tonija, ki je imel trobento, in začela sta igrati skupaj. Prvi „nastopi” so bili navadno po gostilnah in zastonj, ko pa so ju ljudje spoznali, so ju začeli vabiti na ohceti. Od leta 1965, ko sta prvič zaigrala na svatbi, do danes sta zabavala že okrog 300 parov mladoporočencev in njihovih svatov po vsej Beli krajini in celo v Ljubljani. „Ko so naju ljudje spoznali, je šel med ljudmi sloves o nama, kot bi pihnil v kurje perje," hudomušno pove Plut.
Vloga, ki jo ima na ohceti muzikant, ni lahka, kajti gostje od njega veliko pričakujejo. „Samo igranje še ni dovolj in svatje od muzikanta bolj kot dobro glasbo pričakujejo tisto, kar bo povedal. O tem, da sem glasbenik, ne morem govoriti, muzikant, ki zabava s harmoniko in jezikom, pa prav gotovo sem,” pravi Tone, ki ne more presoditi, ali je bilo muzikantom na ohcetih lažje pred dvema desetletjema ali jim je danes.
V začetku njegovega igranja so svatbe trajale še po dva dni, torej na nevestinem in ženinovem domu. Pravzaprav seje ceremonija začela že v petek s prevozom nevestine bale, kjer brez godcev ni šlo. Od muzikantove iznajdljivosti pa je bilo odvisno, ali je že takrat kakšno zagodel. Domači so morali skrbno paziti nanj, kajti kaj rado se je zgodilo, da je ukradel petelina ter ga podtaknil v eno izmed omar. Če mu je „podvig” kljub budnemu očesu domačih uspel, je s tem potrdil svojo spretnost.
Večkrat se je zgodilo, da so se, zlasti ženini z veliko mero treme, obračali k muzikantom po nasvete v zvezi s poročnim obredom. Muzikant pa je bil tudi tisti, ki je moral včasih ob „šrangi” kaj „zglihati” za nevesto, da jo je ženin lahko odpeljal iz vasi. Tudi dar je pripravil, kjer je bilo to še v navadi, če je bil starešina še neizkušen. Pred desetletjem in več pa je bil v tistih krajih običaj, da so šli zjutraj po svatbi muzikanti, ženin, nevesta in svati od hiše do hiše, zapeli in zaigrali, če pa se je kateri izmed mladoporočencev v vas priselil, se je s tem tudi predstavil sovaščanom.
Ohceti v majhnih kmečkih hišah, kjer je bila gneča, so danes zamenjale gostilne, hoteli in, zlasti na vasi, tudi gasilski domovi. Plut ve povedati, da sta v Beli krajini, kar se tiče svatb, najbolj priznani gostilni pri Veseliču v Podzemlju ter pri Badovincu na Jugorju. Sicer pa danes razlik med tem, če se poročata fant in dekle iz mesta ali iz vasi, skorajda ni. Mnogi vaški običaji so že pozabljeni. V vaseh, kjer pripravljajo hrano se doma, se ne morejo otresti le tega, da ne bi pripravili preveč jestvin. „Nekdaj so ljudje res hodili na ohceti zato, da so se do sitega najedli, danes pa iščejo predvsem razvedrilo,” ve iz izkušenj Tone. Zato mora tudi vedeti, kako najbolje razvedriti svate.
„V začetku se gostje le spogledujejo, ker se pač vsi ne poznajo med seboj. Toda vino in muzikanti jih ogrejejo. Muzikantu, kakršen sem jaz, je najlažje, če je med svati kdo, ki ga zna spodbuditi," pravi Plut, ki se na ohcetih najraje zanaša na trenutno razpoloženje ljudi. Del ..programa” ima sicer pripravljenega vnaprej, a ga ne sme vsiljevati, če za to ni primeren čas. Zato pa mora biti zelo spreten in tudi malo psihologa, da se prilagodi ljudem. Marsikaj mora preslišati, tudi opazke na svoj račun. Bolj kot po kvaliteti igranja je Tone znan po zdravem humorju. Njegovo vodilo je namreč: ..Zabavaj ljudi, toda glej, da nikogar ne užališ!”
Plutov Tone je prvi v semiškem koncu, ki se je začel ukvarjati z igranjem po svatbah, in danes priznava, da mu marsikdo to zavida. Da je v središču pozornosti, da veliko zasluži, letijo očitki. A le ni tako. Da s Tonijem Počem in kitaristom Marjanom Jelencem/ki se jima je pridružil pozneje, ne igrajo zastonj, je jasno. Toda stroški za drago opremo in inštrumente, mnoge neprespane noči in prosti čas, ki ga porabijo za vaje, tudi odtehta svoje. „Če hočem ljudem kaj povedati, moram zelo veliko brati, kajti ni mi vseeno, kaj bom rekel svatom in kakšen vtis bodo naredile nanje moje besede," pojasnjuje Tone.
Tone ni imel možnosti, da bi si izbral poklic, ki ga je veselil. Ve, da samo od igranja in zabavanja na ohcetih ne bi mogel živeti. Razveseljevanje ljudi, vedrina, ki jo privablja gostom, pa je pomemben del njegovega življenja. Ta kruh mu pomeni toliko kot puščavniku voda.
M.BEZEK
čimveč. V Ukrajini, ruski žitnici, so gradili ozkotirne železnice, saj so bila polja po cestah, ki so se ob vsakem nalivu spremenile v prava močvirja, nedostopna. V težkem delu in ob nemogočih delovnih pogojih so morali za Nemce tlačaniti tisoči internirancev iz vse Evrope. Tudi Franc je bil med njimi, le da se je njemu godilo nekoliko bolje, saj je bil šofer kamiona, ker pa ga je znal tudi sam vzdrževati, je bil deležen še posebnih privilegijev. Spominja se, kako je bil nekajkrat ob hujšem deževju tudi po štirinajst dni odrezan od sveta, ko je z vozilom obtičal v prostrani in razmočeni ukrajinski zemlji.
Po propadu Hitlerjeve Nemčije se je Franc znašel zopet v Franciji. Tokrat je delal za slovenskega trgovca Alojza Bervarja in za njegovo trgovino dostavljal strankam naročeno blago. Tudi do naših delavcev v tujini pa so prišli glasovi o razmerah v domovini, o novi družbeni ureditvi in o zanosu delovnih ljudi ob graditvi nove Jugoslavije. Oglasili so se tudi predstavniki nove jugoslovanske oblasti in govorili o tem, kako so prav zdaj domovini potrebni vsi za delo sposobni in zlasti tisti, ki so si v tujini nabrali znanja in izkušenj. Franc, ki je bil že prej aktiven v delavskem gibanju, je seveda hitro' sprejel ponujeno roko. Svoje stvari je naložil v avtomobil in se leta 1947 vrnil v domovino. Pristal je v Novem mestu, kjer je delal kot šofer v okrajnem skladišču. Svoj avtomobil je prodal okraju za smešno nizko peno. Pa takrat ni šlo za zšslužek, treba je bilo nekaj žrtvovati za lepšo bodočnost, in Franc je žrtvoval, kar je imel, čeprav so mu drugje ponujali tudi trikrat več.
Počasi pa so se stvari zasukale drugače. Francu je opešal vid in ni mogel opravljati več šoferskega dela. Zaposlil se je v okrajni delavnici, potem pa v tekstilni industriji, kjer je delal do začetka šestdesetih let, ko se je upokojil. Nekoliko je bil razočaran že takrat, saj se stvari niso razvijale tako, kot so jim agitatorji v Franciji predočali bodočnost in razvoj v Jugoslaviji. Vendar ni vrgel puško v koruzo kot mnogi njegovi tovariši, ki so se po prvih razočaranjih vračali v Francijo.
Sedaj pa mu je včasih že kar žal, da se ni vrnil. Zlasti, ko pomisli, koliko sitnosti je imel, da je dobil uveljavljeno pokojnino za leta v Franciji, ki mu po francoskem zakonu pripadajo. Pri tem pa ni imel toliko težav s Francozi, ampak z našimi pokojninskimi uradi, ki so bili pri uveljavljanju njegove pokojninske dobe in pri izplačevanju francoskega dela pokojnine bolj togi, kot je pričakoval. Skratka, počuti se prikrajšanega za nekaj let svojega dela, in to mu greni spomine na njegovo razgibano življenje, ko v sončnem nedeljskem dopoldnevu z vnukinjo sedi v senci pod jablano, študira francoske dokumente in dopise naših uradov in mu vse skupaj nikakor ne gre v račun.
TONE JAKŠE
Dvainosemdesetletni Franc Gole, upokojenec iz Velike Bučne vasi, ne skriva razočaranja, kadar nanese pogovor na njegovo pokojnino in na dolga leta, ki jih je preživel na delu v Franciji kot slovenski izseljenec. Rodil se je'v vasi Zagorica, ki je tedaj spadala pod občino Dobrnič. Kot večina kmečkih fantov je tudi on moral že zgodaj od doma. Najprej je, še pred prvo svetovno vojno, služil pri kmetu v bližini doma, po prvi svetovni vojni pa se je udinjal za kočijaža na Primorskem, ki je bilo tedaj pod Italijo. Vrnil se je le toliko, da je odslužil v Jugoslaviji vojake, potem pa se je odpravil v Francijo, v premogovnike blizu francosko-nemške meje. Dela je bilo takrat dovolj za vse, ki so hoteli delati, in če človek ni bil preveč nagnjen k lenarjenju in lahkotnemu življenju, se je dalo prihraniti kar lepe denarce. Težko delo v rudniku pa Francu le ni bilo najbolj všeč. Hotel je ven, na svetlo, zato se je usposobil za šoferja in prevažal gradbeni material za nemškega privatnika Kifarja. Takoje delal vse do druge svetovne vojne, ko so Nemci zasedli Francijo. Udobnega življenja je bilo konec, začel se je neizprosen boj za obstanek. Nemci so kmalu vrgli oči na Franca in ga internirali. Najprej je moral delati zanje kot šofer v Nemčiji, pozneje pa so ga poslali z nemškimi firmami v zaledje ruske.fronte, kjer so si Nemci z vsemi močmi prizadevali iztisniti iz ruske zemlje
VČASIH NE MOREM SKRITI
RAZOČARANJA
NAGRADA V KOPER
Žreb je med reševalci nagradne križanke iz 20. številke Dolenjskega lista izbral GREGORJA LAHAJNARJA izKo-pra. Za nagrado smo mu poslali knjigo „EmmanuelIe” pisateljice Arsanove. Bolj kot knjiga je poznan film, narejen po nji, vendar pa tudi branje prinaša dovolj razvedrila, dražljivega. Prihodnjič bo žreb podelil knjigo Karla Grabeljška „ Cerkveni maček”, ki je izšla prav pred kratkim pri Partizanski knjigi.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
prgišče misli
Vsak človek je nenapisana pesem juriša proti človekovi danosti in usodi.
0. DAVIČO Nikogar ni mogoče orisati z
eno samo zgodbo.
1. SEKULIČ Dostojanstvo je tisti neprecenljivi lek, ki ozdravi celo najhujšo in najnevarnejšo rano, rano smešnosti. 1. CANKAR
Človek se nikoli ne sme jeziti na resnico.	PLATON
>
PROSTOR
VHlSl
TROPSKI
PLAZII-EC
VRSTA
SOCVETJA
ZALO
08LECEN
MOŠKI
SOONO
TELO
ZVEZA
MED
KOSTMI
PLUG
OEVTERIJ
JEMALCI
MAMIL
ZBOR TREH GLASBENIKOV
' 2. IME ”
PREHOD MED DNE-.VOM IN. NOČJO
HLOD
KUM
ŽELEZOV
KRSEC
GORICA
AMER.
OTOČJE
ZOBATI KIT ENOROZEC
GR. PESNIK GL M SAUO. ARABIJE .
ANGL KEMIK (barv. slepota) GOSTIJA
PREDSTOJ-
NIK M. SA- FIZ ENOTA MOSTANA ZA SILO
VRSTA
GOBE
NOVO
SREBRO
CEŠCENJE
•PODOB
BRANE
OBLAK
POLET
INO.
DRŽAVA
KLEPANJE
TOK
NAZIV
CURZON
NATHANIEL
PRITISK
GR. CRKA
RECIPE
MINERAL
0V0L0MEC
PANČEVO
DEL OČESA
SVPIS.
OSEBA
PETA NA ČEVLJU
POTOMEC
DL
POMOTA
Elektronika zoper kraje
Vse večji nepoštenosti kupcev v velikih samopostrežnih trgovinah naj bi stopile na prste nove
naprave
V tihi vojni, ki že lep čas traja med trgovci v samopostrežnih trgovinah in tistimi, ki menijo, da so tam razstavljene stvari dosegljive tudi brez plačila, so strokovnjaki izumili novo orožje v prid poštenim. Na pomoč so poklicali sodobne elektronske naprave in sodobno tehnologijo.
Vsa skrivnost odkrivanja tatov v trgovinah je skrita v nalepki, ki na vsakem izdelku nakazuje ceno. Toda te nalepke so nekaj poseb-
Prezgodaj odtrgani sadeži
Ali se sploh zlorabljanje otrok širi? — Zlorab je več, kot jih lahko zabeleži statisti-ka — Koga mikajo nezreli sadeži ljubezni?
Pred kratkim smo v našem dnevnem časopisju lahko prebrali poročilo o gnusnem dejanju sedemnajstletnega fanta, ki je spolno zlorabil petletno deklico. Otroka, ki se je igral daleč od svojega doma, je zvabil vgrmovje, ga slekel in se nad njim spolno izživljal. Ob pomoči vaščanov Mačkovcev pri Domžalah so storilca že izsledili. Kakšne posledice pa bo dogodek imel na čustveno življenje dekletca, ostaja seveda odprto vprašanje.
Se huje se je dogajalo onstran Atlantika. V Denverju se je zunaj doma igralo triletno dekletce, plavooko, rožnatih ličk in zlatih las. Neznanec jo je zvabil v avto. Tri dni kasneje je nesrečno Lori našla skupina izletnikov daleč proč od njenega domu. Dekletce je bilo skrito v kanalizacijskem jašku, na sebi pa je imelo samo spodnje hlačke. Zdravnik je ugotovil podhlajenost in poškodbe zaradi spolne zlorabe. Najbrž je zločinsko početje čustveno pohabilo triletnega otroka za vse življenje. Podobno seje ameriška javnost razburila zaradi očitanih spolnih zlorab otrok v neki zasebni vzgojnovarstveni ustanovi v Kaliforniji.
Ali vse te vesti in številne druge pomenijo, da je zlorabljanje otrok zavzelo večjo širino kot pred leti, ali naj bi to pomenilo le, da zdaj o tem javnost več zve?
Strokovnjaki ne vedo pravega odgovora. Nekateri menijo, da se je zlorabljanje otrok v sodobni družbi povečalo hkrati z osvobajanjem družbe od vseh spolnih tabujev. Nekateri pa mislijo, daje za sodobno družbo sploh značilno izkoriščanje slabotnih in spolna zloraba otrok le na vznemirljiv način kaže siceršnje izkoriščanje. Eno pa je gotovo — spolno zlorabljanje otrok je mnogo bolj razširjeno, kot si ljudje mislijo dli so pripravljeni verjeti.
Čeprav ni zanesljivih statističnih podatkov, pa v ZDA strokovnjaki govore o 100.000 do 500.000 spolno zlorabljenih otrok vsako leto. Od tega strahotnega števila bo dejansko prijavljena le peščica primerov, storilcev pa bo kaznovanih še manj. Milijoni sedanjih odraslih državljanov so bili kot otroci spolno zlorabljeni, nekateri razmeroma neškodljivo, nekateri pa zelo kruto in grobo. Po podatkih, ki jih v svoji študiji navaja David l inkelhor z univerze v New Uamshireu, je bilo v otroških letih zlorabljenih 19 odst. žensk in 9 odst. moških od sedanjega odraslega prebivalstva. Pri tem meni, da je mogoče razmišljati o 2 do 5 milijonih ameriških žensk, zapletenih v incestna razmerja.
Po nekih drugih podatkih je mogoče sklepati tudi o tem, kdo so storilci teh kaznivih dejanj. Splošnemu prepričanju, da gre pri spolnih zlorabah otrok za „grde starce”, stojijo nasproti ugoto-vitve, da je le okoli 10 odst. storilcev starejših več kot 50 let. Kar tri četrtine storilcev izvira iz krogov, ki so otroku blizu: prijatelji, sosedje, znanci, sorodniki.
Največ spolnih zlorab pa se dogodi med otroki samimi.
Ni rečeno, da gre pri tem za spolne deviacije in za spolno motene osebnosti. Zlasti med otroki gre za začasne odklone v dozorevanju. Kadar pa nagnjenje do otrok in spolno izživljanje z otroki postane edini način spolnega vedenja posameznika, potem strokovnjaki govore o tako imenovani pedofiliji oziroma pedofilih. Psihiatrija pozna heteroseksualno in homoseksualno pedofilijo, znano pa je, da se pri nekaterih posameznikih združujeta obe, se pravi nagnjenje do otrok istega in nasprotnega spola. Znano je tudi, da pedofilija praviloma ni ozdravljiva.
Analiza statističnih podatkov o zapornikih in razgovori z. njimi so pokazali, da pride na heteroseksualnega pedofila okoli 73 žrtev in na homoseksualnega okoli 30'zlorabljenih otrok.
Nasploh naj bi pri storilcih tovrstnih dejanj šlo za šibke značaje, negotove osebnosti, ki čutijo močno potrebo po tem, da bi bili ljubljeni in da bi obvladali odnose z drugimi. Raziskovalka Sanilv Butler trdi, da dandanašnji ljudje iščejo manjše in mlajše
partnerje. In ker je kult mladosti postal bolj prodoren in ker so ženske postale bolj zahtevne, se nekateri moški od zrelih žensk odvračajo k najstnicam, v zgodnjih najstniških letih.
Kar 90 odst. storilcev je moških, toda ženske so kot pedofilke lahko zelo aktivne, le da jih družba ne obsoja. Kadar starejše ženske spolno zlorabijo dečke, ta dejanja družba jemlje mnogo manj resno, kot kadar gre za spolno zlorabo deklice. Toda tudi za dečka so prezgodnje spolne izkušnje z zrelo žensko lahko zelo travmatične.
Evropa ne pozna toliko študij iri analiz o spolnih zlorabah otrok kot v ZDA. Toda zadnja leta se na razvitem evropskem zahodu tudi o teh stvareh več razpravlja. V številnih evropskih državah so začeli zbirati podatke o tovrstnih dejanjih. Tako v Zahodni Nemčiji policija beleži 20.000 prijav spolnih zlorab otrok vsako leto, v Veliki Britaniji vsako leto sodišča obravnavajo po 300 nedovoljenih spolnih odnosov itd. Vse to kaže, da gre res za razraščanje tovrstnih spolnih prestopkov.
MiM
(Vir: Newsweek)
Kuga straši
Črna
smrt hodi ZDA
po
V srednjem veku je pol Evrope pomrlo zaradi strašne črne smrti, kot so rekli kugi. Zdaj te bolezni v Evropi ni več, pojavila pa se je v Ameriki.
Nenavadno toplo in vlažno vreme, ki traja v Ameriki že dve leti, je pripomoglo, da se je kuga zelo razširila, najprej na divjih živalih, zdaj pa prehaja tudi že na ljudi. Doslej so zabeležili štiri smrtne primere, več pa je tistih, ki so oboleli in jih zdaj zdravijo.
Prenašalec kuga so bolhe, ki žive na prerijskih in gozdnih živalih. Bolhe v suhem vremenu komaj obstanejo, medtem ko jim vlažno zelo prija.
Med obolelimi so predvsem taborniki in drugi ljubitelji narave, zato zdravniki svarijo ljudi pred stiki z divjimi živalmi in crkovinami, kajti ni mogoče dati zagotovila, da žival ali crkovina ni posejana s kugonosrftmi bolhami.
Kadar oprosti ženska človeku,' pred njo klečečemu, mu oprosti iz zaničevanja, nikoli iz ljubezni.
I. CANKAR
Velike samopostrežne trgovine, kot je tržaški Upim (na sliki), mikajo dolgoprstneže.
nega: na njih je odtisnjen elektronski vzorec, ki je za pogled neviden, dobro pa opazen za kontrolno napravo ob izhodu iz trgovine. Če kdo poskuša predmet prenesti mimo naprave, se sproži alarmna naprava in opozori varnostnike v trgovini.
Zadeva bi bila kaj malo prida, če bi se alarm oglašal tudi takrat, ko bi pošteno plačano stvar kupec nesel iz trgovine. Da se tatovi od poštenih kupcev ločijo, poskrbi majhen trik. Ko je določena stvar na blagajni plačana, blagajničarka čez nalepko s ceno in oznako trgovine nalepi samolepilno etiketo z napisom ..Hvala in priporočamo sel". Toda za to prijaznostjo je skrit zaščitnik, ki nevrtali-zira elektronski vzorec na nalepki.
Tako se alarmna naprava ne oglasi, kadar gre kupec s plačanim blagom iz trgovine.
Ker je mogoče tudi te naprave goljufati s trganjem oznak s ceno, so v velikih trgovinah uvedli dvojne vrste. V eni potuje nakupljeno blago, medtem ko mora kupec skozi posebna vrata do blagajne in svojega blaga. V teh vrat-cih-je naprava, ki dvigne alarm, če poskuša nepošteni kupec prinesti mimo kaj takega, česar ni oddal k drugemu nakupljenemu blagu.
Tatovi so zviti in večkrat bistri ljudje, zato tudi takšni ukrepi ne morejo trgovine v celoti zaščititi pred nepoštenimi ljudmi. Vsekakor pa s takšnimi napravami trgovci vsaj malo zmanjšajo pre-
cejšnjo škodo, ki jim jo leto ■/, letom povzročajo tatvine.
Kraj po trgovinah je namreč vsi več. Ne gre toliko za krajo zaradi potrebe, kot poudarjajo kriminologi in sociologi, marveč z, nekakšno „športno” tekmovanji in marsikdaj tudi za nekakšni zabavo, korajženje, kdo si up; več. V takih primerih gre zvečine za krajo predmetov, ki nimajo večjih vrednosti, vendar pa na koncu v trgovinah le prinesejo občutno izgubo. Kraje dragih predmetov so sicer redkejše, ker so pač bolj tvegane. Toda nepoštenost je, če gledamo z nravstvenega stališča, nepoštenost, pa naj gre za krajo šopka zobotrebcev ali fotografske kamere.
MiM
(Vir: Readers Digest'
Trdne vezi?
Ločitev po japonsko
Res je, da se je število ločitev na Japonskem v primerjavi s šestdesetimi leti podvojilo, vendar je Dežela vzhajajočega sonca kljub temu med tistimi državami sveta, kjer je zakonskih razvez najmanj. Ali pomeni to, da so Japonci odkrili skrivnost, kako ohraniti zakon?
Pod tem statističnim površjem se ne skrivajo srečni zakonski pari, marveč nekaj povsem drugega. Nedavna raziskava, ki jo je izvedel neki japonski časopis, je pokazala, da kar četrtina poročenih Japonk razmišlja o razporoki, vendar se le drobec od njih odloči za to dejanje.
Zena, ki se loči, je na Japonskem izgnana iz družbe, enako usodo pa doživljajo tudi njeni otroci. Kot ločenke se težko ali sploh ne morajo nikjer zaposliti, iz zakona pa po ločitvi tudi ne prinesejo nič premoženja. Japonski zakoni sicer prašijo, da se družinsko imetje v primeru ločitve razdeli na moža in ženo, vendar se kaj takega skoraj ne dogaja. Ločena žena dobi simbolično odpravnino in z njo se konča vsaka materialna obveza ločenega moža.
No, tudi za moške ločitev n prinaša nič dobrega. V poslovnem življenju je ločenec zaključil kariero. Ločence imajo Japonci za neodgovorne ljudi.
Velike državne zgradbe so vselej grajene iz kvadrov trdote in krivice, njihovi temelji so vselej ometani s krvjo.
S. ZWEic
Življenje mora biti res potno nerazveseljivih razmer, da se človeku zdi dolgo.
J. HELLER
Janez Trdina
Črtke in povesti iz narodnega življenja
REVNA NEVESTA BOGATA ŽENA
Zopet sem sešetal po Žabjeku obtevsz:pielepem vremenu. Iz žepa vzamem češko knjižico, ki temeljito popisuje rusko floro. Preberem pet listov, silen ropot, ki mi zagiušuje ušesa, me predrami naenkrat iz zabave: bil je grom, kisejezačel razlegati iz temnih oblakov, z navadno hitrostjo nagomilavših se nad lukenjskim gradom. Skočim in bežim proti Prečni, ali ker se dežju to pot ni mudilo, še dobre četrt ure naprej in pridem srečno pod streho prijazne krčme, prav ko so jele padati tiste debele kaplje, ki naznanjajo tako rade kratko, ali močno ploho. Čez kakih pet minut nastopi naliv, kakor da je utrgal oblak, in pripodi domov vso krčmarjevo družino s polja. Otroci — dva sinova in hči — so zopet zapustili hišo, ko se nevihta nekoliko utolaži, krčmar Tonček in njegova žena Rezika ostaneta notri in se pogovarjata z mano, kakor je navada, najprej o vremenu in poljskih delih, potem o zdravju, znancih in marsikaj drugega. Kaj dobro se čuti človek v tej krčmici: hiša je lična in bela ko sneg, izbica prijazna, to je, ne prevelika ne premajhna, miza, stoli, klopi, posoda, vse je čisto in snažno, naj bo praznik ali delavnik. Mala okenca obdajajo čedna, rdeča zagrinjala in na vsakem oknu stoji lonček s cvetlicami, tu fuksija, tam nagelj, na tretjem oknu rožmarin, poleg njega blagodušna reseda itd. S tem lepim redom pa se popolnoma ujema tudi postrežba, za dobro starino skrbi Tonček, za domač sir, pleče ali
klobaso pa njegova Rezika. Tukaj se nikoli ne odgovarja tako kakor drugje, če vpraša človek, ali bi se dobilo dobro vino: „E, prav dobro ni, zdravo pa je." če hoče gost kaj zaužiti, ga nikdar ne spravljajo v nevoljo neprijetne besede: „Ni nič, nismo nič pripravili”. Take krčme, kot je Tončkova, so na Dolenjskem prav redke, enako redke v vaseh kakor v trgih in mestih. Nekateremu gostu samo ena reč ni všeč: da sta gospodar in gospodinja prekratkih besed, tako nekako sama svoja. Ali tudi to čitanje ne govori resnice: Tonček in Rezika sta molčeča samo proti neznanemu tujcu, proti nemirnim pijancem in vlačugarjem, z znanim in poštenim človekom se vselej rada pogovarjata, in sicer od srca, brez hinavščine, brez prilizovanja, pa tudi brez obrekovanja drugih, kar je posebno redka lastnost krčmarskih ljudi. Jaz sem se že zdravnaj seznanil s Tončkom in njegovo rodbino, zato smo se pomenkovali kakor domači ljudje, ki ne poznajo nobene skrivnosti med sabo. Tako je sprožila ena beseda drugo, nazadnje pride pogovor tudi na ljubezen.
„Ovbe,” pravi Rezika smehljaje se, „to je pa vendar čudno in skoraj neumno, da se toži tako pogostoma dandanašji, in še gospodje, da je na svetu premalo ljubezni. Jaz pa pravim, da je je še preveč in bi bilo stokrat bolje, ko bi je ne bilo toliko, ali še bolje, pa če prav nič. Le poglejte, kako je vse sparjeno; komaj izleze smrkolin iz lupine, se že plazi za babo, dostikrat pa se godi tudi tako — moj bog, kaj smo učakali — da love dekleta fante in ne samo z besedo. Ni dolgo, kar je prišla k meni v nedeljo po maši stara deklina. Rekla mi je: ,Mati, popoldne pridem k vam, dajala bom dobro za vino, toda za nekaj vas prosim, da mi pomagate.’ — ,Če morem, zakaj ne?’ — Veste, kaj me je prosila? Sram me je skoraj povedati: naj nagovorim kakega čednega fanta, da se bo k nji prisedel in z njo prijazno kramljal, če ne dalj, vsaj
danes popoldne naj bo njen ljubček, da bo zavezala gobec vrstnicam, ki govore, da Straška Anča ne more dobiti nobenega fanta.,Pil ga bo, kolikor ga bo hotel, naj pojč pečenke, kolikor more, in tudi cigar, tistih dolgih slamnic mu bom kupila, da bo bolj moški, in on, bog ne daj, ne bo potrošil le krajcarja ne. Vi pase nikar ne bojte, veste, danes imam denarja ko črepin; dobila sem sto goldinarjev dote. Veste, če mi dobote fanta, toda seveda mora biti mlad in jak, ne bo mi žal, če vam dam na račun še goldinar povrhu.’ Take grdobije mi je čenčala avša, ali sem zapodila mrho in ji brala tak evangelij, da si gotovo ne bo več upala pogledati mi v oči. In ta zverska poželjivost ni tako redka. O, poznam take, ki so še hujše. Dve imamo v vasi, v celi fari jih je morda petdeset. Za božji čas, kam smo prišli?”
Ko ji pritrdim, da je taka razuzdanost na vso moč gnusna in velika sramota in nesreča za deželo in narod, jo vprašam, če ne dela razločka, če se ji zdi grešna tudi prava, to je taka ljubezen, ki vodi ljubeče v krščanski zakon.
„Tudi taka,” odgovori Rezika; „lepo je, če pride k hiši lepa krava s teletom, ali strašno grdo, in tudi uči skušnja, da ne prinese nobenega blagoslova, ako pripelje ženin na dom nevesto z otrokom. Tolika sramota še čez trideset let ni pozabljena in popravljena."
„Mati, vi me ne razumete, jaz mislim čisto, pošteno ljubezen, brez vsakega greha, tako, ki združi o prvi priliki v sveti zakon deviškega ženina z deviško nevesto.”
Rezika pogleda moža in odgovori z manj trdno besedo: „Taka popolnoma poštena zaveza menda ni greh ali kali, toda zdi se mi, da je kaj redka. Duhovni svare pred vsako predzakonsko ljubeznijo in imajo gotovo prav, ker nas ne uče nič slabega, nič lažnivega. Za mladino je to vsekakor nevarna reč;
S
J
i
i
N
I
S
t
i
!■
s
t
t
5
i
i
N
t
i
S
*
V
Sl
V
5
J
POTA
irv st
dežurni		
no	ročaji	j
UKRADEL MOTORNO ZAGO
— Med 19. in 22. majem je neznanec v gozdu pri Glaževem grabnu v Gorjancih ukradel motorno žago. last DO TOK Gozdarstvo Novo mesto. Gozdarji so bili s krajo oškodovani za okoli 40 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo.
IZTOČIL 200 LITROV NAFTE — V noči na 25. maj je neznanec iz tovornega avtomobila Jožeta Grila iz Kočevskih Poljan iztočil okoli 200 litrov nafte in tako lastnika vozila oškodoval za najmanj 10 tisočakov.
ŠE ENKRAT OB GORIVO — V dneh med 25. in 27. majem je neznanec iz avtomobila Alojza Strmeča iz Šentlovrenca pri Trebnjem iztočil kakih 15 litrov goriva. Strmec je oškodovan za preko 1.000 din, storilca pa še iščejo.
VINJEN VOZIL MOPED —Novomeški miličniki so 26. maja pridržali do iztreznitve 22-letnega Branka Sitarja iz Šmihela. Mladenič se je dopoldne prevažal z motornim vozilom, pri postopku pa seje nedostojno vedel do miličnikov. Čaka ga pot k sodniku za prekrške.
ODPELJALI 30 METROV DRV
— V času med 19. in 20. majem so neznanci iz sečišča nad vasema Bojanci in Veliko Selo s traktorjem in prikolico odpeljali kakih 30 metrov bukovih drv. S tem so tamkajšnji GG oškodovali za okoli 35.000 din. Storilce še iščejo.
KDO JE UKRADEL KOLO? — Neznan storilec je 23. maja popoldne ukradel kolo, last Boža Hribarja iz Zabr 'ja. Hribar je oškodovan za kakih 15 tisočakov.
PRETEPAL SE JE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI — Trebanjski miličniki so 24. maja pridržali do iztreznitve 33-letnega Franca Kocjančiča iz Ljubljane. Možakar se je na železniški postaji v Trebnjem pretepal, ko pa so ga prijeli miličniki, ni imel pri sebi prav nobenih osebnih dokumentov. Žakaj, bo razložil sodniku za prekrške.
PRETI PAL ŽENO IN GROZIL MILIČNIKOMA — V prostore za pridržanje je moral tudi 57-letni Jože Govedpik iz Bušinje vasi. Metliški miličniki so ga prijeli, ker je pretepal ženo, za nameček pa z nožem grozil miličnikoma. Kdo je bil na koncu bolj spreten, verjetno ni potrebno posebej pisati. Govednik bo moral za to dejanje pred sodnika za prekrške.
CIKCAK PO KOČEVSKI
OVIRALA PROMET — Miličniki so vzeli začasno pod svoje varstvo 22-letno T. K., ker je 18. maja ob 17. uri na cesti v Kočevju pijana usmerjala oz. ovirala promet. Najprej so jo odpeljali v zdravstveni dom, kjer ji je zdravnik dal pomirilo, ki pa ni dosti zaleglo: še naprej je zmerjala ljudi v čakalnici in se upirala miličnikom, ki so ji nato priskrbeli stanovanje do iztreznitve.
KRADEJO TUDI PLIN — V bloku v Kidričevi 12 so neznanci ukradli s hodnika dve jeklenki plina. Plin je zedno več vreden ne le zaradi mrzlih Jni, ampak tudi zato, ker se mu neprestano dviga cena. Zato je zanj poraslo zanimanje med tatovi, ki imajo vedno raje take dragocenosti, kol so plin, bencin, k ure, zajci, drva in podobno.
Novomeški učenci dvakrat najboljši
Območno tekmovanje šol s prilagojenim programom v Šmihelu
NOVO MESTO — Domači svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil prejšnji četrtek organizator območnega tekmovanja šol s prilagojenim programom na temo ..Kaj veš o prometu?”.
Tekmovanje je bilo v posebni šoli v Šmihelu, vabilu organizatorjev pa so se odzvale le ekipe iz. Novega mesta. Krškega, Mirne in Črnomlja.
24 tekmovalcev je pokazalo zelo dobro znanje, pomerili pa so se v dveh kategorijah.
Med 5. in 6. razredi je ekipno zmagala vrsta iz Novega mesta pred Krčani, v posamični konkurenci pa so si prva tri mesta razdelili domačini Tone Retelj (s 587 točkami), Jože Seliškar (535) in Igor Kožijaž (514). Med 7. in 8. razredi so prav tako zmagali Novomeščani, pred Krčani in Mirenčani, posamično pa Stane Bo-horč (Novo mesto) — 760 točk. Sledijo: Jani Kodrič (Krško) 705, Andrej Horvat (Novo mesto) 705 itd. Za vse najboljše je organizator pripravil diplome in pokale.
Višje denarne kazni
1. julija naj bi pričel veljati novi zakon o spremembah kazenskega zakonika SFRJ — Spremenjena tudi vrednost kaznivih dejanj
Z nestrpnostjo, ne pa tudi z največjim veseljem, pričakujejo pravosodni delavci te dni izid novega zakona o spremembah kazenskega zakonika SFRJ, katerega predlog je skupščina SFRJ že sprejela. Predlagatelji namreč žele povečati preventivni učinek določil kazenskega zakonika, kar pa pomeni uskladitev denarnih kazni z vrednostjo dinarja.
P o gl je mo le nekaj primerov. Po novem zakonu denarna kazen ne sme biti manjša od 2.500 din. medlem ko je bil doslej ta znesek vsega 500 din. Naj višja možna izrečena denarna kazen je bila doslej 50.000 din. po novem predlogu pa naj bi se ta številka povečala kar za desetkrat. Še bolj bodo poslej po žepu udarjeni storilci kaznivih dejanj iz koristoljubja, saj bo najvišja kazen namesto dosedanjih 200.000 kar 2 milijona dinarjev. Ob tem pa je treba omeniti, da v novem' predlogu ne gre le za spremembo višine kazni, pač pa tudi spremembo vrednosti kaznivih dejanj. Denimo: oseba, ki nezakonito kupuje, prodaja ati zamenjuje zlat tlenar.
tujo valuto ali zlato v vrednosti več kot 100.000 din (doslej le 10.000 din) bo kaznovana z zaporno kaznijo do treh let. Ali pa: če je storilec z izdajo nekritega čeka dosegel korist 150.000 din (zdaj 30.000 din), bo kaznovan z zaporno kaznijo od enega do deset let. Podobno bo veljalo za kazniva dejanja, ki govore o poneverbah, prevarah, tatvinah in podobno.
Vse to pa seveda, naj se sliši še tako čudno, pomeni tudi vodo na mlin tistim, ki zaradi že storjenih kaznivih dejanj še čakajo na sojenje. Zaradi višjih vrednosti kaznivih dejanj. bo v večini primerov ob sojenju moralo priti 'do prekvalifikacije v nižjo, milejšo kategorijo (velika tatvina v navadno in podobno), kar za storilca pomeni tudi ugodnejšo kazen. No, na srečo takšnih primerov v novomeškem temeljnem sodišču, ki zajema vseh sedem občin dolenjske in posavske regije, ni veliko, saj so z zaostankom prejšnjih let že dodobra počistili. Novi zakon naj bi pričel veljati F julija.
B. B.
V vratih 65 kavbojk
Miličniki našli v soboto v avtomobilu Prizrenčana kar 65 pretihotapljenih kavbojk — Blago so zasegli
OTOČEC — Novomeški miličniki so v soboto naleteli na dober „ulov”. Med kontrolo so namreč ustavili voznika osebnega avtomobila znamke Fiat PZ, Sanija Gashija iz Prizrena. Prav nič ni spočetka kazalo, da imajo opravka s preveja-nim tihotapcem.
Podrobnejši pregled avtomobila pa je pokazal marsikaj. Predvsem to, da navidezno nedolžni voznikov
POŽAR V SUŠILNICI MESA
NOVO MESTO — 24. maja je prišlo v KIT, KZ Krka Novo mesto, tozd Oskrba trgovine in mesarstvo.do požara v obratu skladišča in predelave mesa v Trdinoyi ulici v Novem mestu. Ogenj se je pojavil v sušilnici mesa, najprej v stikalni električni omarici, ki je bila celih 12 let izpostavljena višjim temperaturam. Konec koncev se meso ne suši v hladilniku. Požarje po prvih ocenah povzročil za preko milijon dinarjev škode.
Nevarno kolo
V šolah že pregledujejo kolesa, drugod jih še bodo
KOČEVJE — Akcija ..Varna vožnja s kolesom” se je začela te dni v Kočevju (pa tudi v drugih krajih) na pobudo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Najprej so začeli pregledovati tehnično stanje in opremljenost koles v osnovnih šolah, prav pa bi bilo, če bi tako akcijo nadaljevali še v srednjih šolah pa tudi po delovnih organizacijah in drugod. Za vsako tehnično brezhibno kolo dobi šolar potrdilo in nalepko. Vsa neurejena in za javni promet nevarna kolesa bodo morali učenci v sodelovanju s starši usposobiti za varno vožnjo.
Ta akcija se bo nadaljevala vse leto. Starši nuj preverijo pri svojem otroku, kakšno kolo ima, in naj na osnovi ugotovitev komisije tudi ustrezno ukrepajo.
V. I.
obraz skriva še kaj. Tako so miličniki za vratnimi oblogami in pod zadnjim sedežem našli kar 65 kavbojk. Razumljivo, Gashi znanje ni imel potrdila o plačani carini.
Ob tem dejstvu so tudi miličniki naredili, kar jim veleva zakonodaja: pretihotapljeno blago so zasegli, Gashija pa prijavili javnemu tožilcu.
POSEKAL TUJ LES IN GA ODPELJAL DOMOV
MOKRONOG — Novomeščan Branko Pšeničnik je predlani in lani v gozdu, ki je last mokronoških gozdarjev, posekal okoli 13 kubikov bukovega lesa, ga sežagal na metre in odpeljal k svoji zidanici. S to krajo je mokronoške gozdarje oškodoval za blizu 40.000 din.
ZANESLO GA JE NA LEVO
STRAN CESTE •
METLIKA — 20, maja se je okoli 21. ure Mehmed Okič iz okolice Velike Kladuše peljal z osebnim avtom proti Novemu mestu. V desnem preglednem ovinku ga je med vožnjo zaradi ne-jjrimerne hitrosti zaneslo v levo. Takrat pa je nasproti pripeljala z avtom "Marija Štrucelj iz Zemlja. V trčenju sta se voznica Štrucljeva in njena sestra Nada hudo poškodovali in soju nemudoma odpeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko so se laže poškodovali voznik Okič in njegova sopotnika Red žep Nedarevič in Vais Begič. Materialno škodo so ocenili na 200.000 din.
OB PRSTAN IN VERIŽICI
ČRNOMELJ — 23. maja je neznanec iz stanovanja Jožefe,Belko v Črnomelju ukradel zlat prstan in prav tako zlati verižici. Po zadnjih cenitvah je Belkova oškodovana za preko 25.000 din. Storilca še iščejo.
SKRIVAL ROČNO BOMBO
SEMIČ — Nek učenec tamkajšnje osnovne šole je pred dvema letoma našel ročno bombo angleške izdelave in jo skril pod deske še nedograjene hiše. Kdove kaj vse bi se lahko pripetilo, če nevarnega orožja ne bi našel Anton Malnarič in ga predal pirotehnikom v uničenje.
SMRT NA CESTI
RIBNICA — Ludvik Ltsar, 32 let, iz Brež pri Ribnici se je 23. maja ob 9.25 smrtno ponesrečil na magistralni cesti pri Dolnjih Podpoljanah. Lesar, ki je vozil proti Ribnici, je prehitro pripeljal v ovinek, da ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčil v nasproti vozeči tovornjak. Bil je takoj mrtev.
Nevarni dnevi na cesti
1 Analiza sevniških miličnikov — Usklajen program sveta za preventivo in vzgojo v prometu
SEVNICA — Na postaji milice so opravili zanimivo analizo o nezgodah v prometu.
Po enajst nesreč (znano je, da miličniki obravnavajo le še hujše) se je lani v sevniški občini primerilo ob ponedeljkih in sredah, deset pa na torek. Najbolj nevarno je na tako imenovanih ostalih cestah, kjer so imeti miličniki Opravka s 35 nesrečami, na obsavski magistralki z II in na sevniških mestnih ulicah s štirimi. Kar v 13 nezgodah so bili udeleženci vozniki koles z motorjem, šest se jih je primerilo 10. junija. Nezgod polna meseca sta bila zlasti april in oktober.
Sodnik za prekrške je lani izrekel za 1,11 milijona dinarjev
kazni, 38 voznikom so zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli vozniško dovoljenje, še 22 pa zato, ker so odklonili preskus z alkotestom. Na temeljnem sodišču navajajo kot najpogostnejši vzrok za kazniva dejanja v prometu neprimerno hitrost vozil. Menijo tudi, da bi bilo manj kaznivih dejanj, če bi bile ceste boljše, prometna signalizacija pa bolj urejena. Za učinkovite štejejo pogojne obsodbe.
Vse to gradivo je imel svet pred seboj pri sestavi letošnjega programa. Le-tega so sprejeli šele, ko so ga temeljito obravnavale posamezne komisije. V pripravi imajo tudi posebno gradivo za sejo občinske skupščine.
A. Ž.
BOMBI V VODNJAKU
NOVO MESTO — Te dni je Pero Jonič. gostilničar Henčkovega doma na Dobravi, obvestil novomeške miličnike, da so pred nekaj dnevi čistili bližnji vodnjak in v njem našli dve ročni bombi. Šlo je za orožje nemške izdelave, nedvomno ostanek iz 2. svetovne vojne. Za uničenje je poskrbel novo- salamami meški pirotehnik.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Milan G. s Tanče gore je pred dnevi garal v bližnji hosti. Posekal je za dva kubika hlodovine, kijoje potem odpeljal na žago, 2 metra drv pa si je zapeljal domov. Lastnik Alojz Kuzma je tako oškodovan za več deset tisočakov.
• Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj bo nekdo z zastavo Strelske zveze Jugoslavije, ki jo je ukradel ob vlomu v prostore novomeške strelske zveze v Bršljinu. Izobesiti je ob kakšnem praznikugotovo ne bo mogel...
• Franc Štrbulc iz Brežicjetedni zaman zaganjal svoj buldožer. Na koncu pa je ugotovil, da v rezervoarju sploh ni nafte, pač pa le neka čudna zmes, ki mu je naredila kar za 300 tisoč dinarjev škode.
• Pravo gostijo si je v zidanici Antona Mikliča v Hmcljčiški gori privoščil neznan vlomilec. Najprej se je v kletnih prostorih polotil piva, si v kuhinji spekel nekaj jajc in jih pojedel s keksi, nato se je ponovno vrnil v klet inseza popotnico založil še s še>"
PREMOČNO JE ZAVI RAL — 24. maja je Karlovčan Željko Raskač peljal tovornjak s polpriklopnikom med Ljubljano in Zagrebom. V blagem, a nepreglednem ovinku pri Poljanah je pričel prehitevati vozilo pred seboj. Takrat mu je nasproti pripeljala kolona avtomobilov, tako da sc je Raskač umaknil nazaj na desno polovico. Pri tem je močno zaviral, vendar navzlic temu trčil v zadnji del polpriklopnika Nikole Stefanoviča iz Čačka. Pri trčenju seje Raskač hudo poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je' ostal na zdravljenju. Materialno škodo so ocenili kar na 2 milijona 600 tisoč din.
CISTERNA S KISIKOM SE JE PREVRNILA — Beograjčan Mir-oljub Andrič je 24. maja peljal cisterno, polno kisika, iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Medvedjeku je z
vozilom zavil na desni vozni pas, namenjen počasnejšim vozilom, pri tem pa je zapeljal preblizu roba vozišča. Zavozil je na bankino, po kateri je vozilo zdrselo čez meter in pol visoki nasip in se prevrnilo. Nastala je precejšnja materialna škoda, ocenili pa sojo na 500.000 dinarjev.
NENADOMA ZAVIL NA LEVO — 21. maja zjutraj se je Marjan Ramuta s Kala pri Štrekljevem peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz Štrekljevca proti Semiču. Pri odcepu za Iskro mu je iz nasprotne smeri pripeljal Semičan Lovro Benkovič in tik pred Ramutovim vozilom nenadoma zavil na levo in mu tako zaprl pot. Navzlic zaviranju sta vozili trčili, pri čemer na srečo ni prišlo do telesnih poškodb, pač pa so materialno škodo ocenili na 120.000 din.
IM Hilli €"% J f J UI if
5. JUNIJ ROK ZA PRIJAVO KOŠARKARJEV
NOVO MESTO — Dolenjska medobčinska košarkarska zveza vabi ekipe, naj se prijavijo na tekmovanje za jugoslovanski pokal. Prijave (vsebovati morajo tudi naslov ekipe) sprejema do 5. junija 1984TončekZigante,68000 Novo mesto, Kristanova 30.
rokomet
II. ZRL — moški, zadnje KOLO: INLES — VRBAC 29:23 (16:12)
Inles: Gelze. Križman 2, Čirovič 1, J, Ilc 5, Tanko 5, Lukič 2, T. Ilc 4, Mikulin. Ambrožič 3, Mate 6, Fajdiga L
Končna lestiva: 1. Jugovič-33, izpadajo pa: 10. Inles 18, 11. Derventa 17, 12. Borac 12.
MRL, ženske predzadnje — 21. KOLO: NOVO MESTO — MLINOTEST 30:29 (18:16)
Novo mesto: Udovč, Kastelic 3, Sitar 4, T. Zupančič 1, Pelko 3, E. Zupančič, Godler 4, Kramar 3, Maršnik 12, Iličin, Brate.
INA — IT AS 33:27 (18:15) ltas Kočevje: Štefanišin, Milešič, Abramovič, Delič 7, Novak 5, S. Jerič 6, M. Jerič 7, Bojtovič, Oražen 1 Zalar 1.
LESTIVA PRED ZADNJIM KOLOM: 1. Novo mesto 33, 2. Ivanič 30, 6. ltas Kočevje 26, itd.
MRL, moški — ZADNJE KOLO: SPLIT — KRŠKO 24:22 (13:9).
Krško: Kastelic, Kekič 9, Božič 1, Cvar, Starc_2, Junkar, Bizjak 2, Avguštin 1, Šerbec 4, Iskra 1, Deržič 2, Pereč.
Končna lestvica: 1. Istraturist 42, 12., zadnje. Krško 11 točk.
SRL — moški, zadnje, 22. KOLO: JEKLOTEHNA — SEVNICA 30:23 (13:12). DVZ PONIKVE — PRULE 27:20 (16:8).
Končna lestvica: L Usnjar 31 točk, 2. Ponikve 28, 7. Sevnica 23.
SRL — ženske, vzhodna liga, ZADNJE KOLO: RADEČE — BREŽICE 19:16 (9:8).
Končna lestvica: L Šmartno 38, 7. Lisca 17, 10. Brežice 13 točk.
SRL — ženske, zahodna liga, ZADNJE KOLO: BETI —ISKRA 21:20 (13:10)
Beti: Miljuš, Planinc 10, Štrucelj, Blažič 3, Malešil I, Štrukelj 10 Plut
2, Pezdirc, Mahmutovič 4, Čulig, Kočevar.
Iskra: Medvešek, Gorenc 1, Škoda, J. Kovačič, Kotar 1. Turk U, Rangus I, Vide 1, M. Kovačič
3, Dolar 2, Kos.
Končna lestvica: 1. Burja 37, 2. Iskra 35, 5. Beti Metlika 22 točk.
nogomet
SNL, vzhodna skupina — PREDZADNJE KOLO: PEKRE — BREŽICE 1:1 (0:0)
Lestvica pred zadnjim kolom: 1. Brežice 27, 2. Dravinja 26 itd.
Pari zadnjega kola: Brežice — Boč, Fužinar — Dravinja itd.
SNL, zahodna skupina — PREDZADNJE KOLO: ELAN — TABOR JADRAN 0:0, KOČEVJE — JESENICE 1:0 (0:0).
Lestvica: 1. Ilirija 34, 6. Elan 22, 11. Kočevje 11 točk.
Pari zadnjega kola: Ljubljana — Elan, Usnjar — Kočevje itd.
PORAZ IN ZMAGA BREZ BORBE
RIBNICA —V 14. kolu ljubljanske A nogometne lige so nogometaši’Ribnice brez borbe dobili s 3:0 srečanje proti Iliriji, medtem ko igralci Borca sploh niso odpotovali na srečanje z Vodicami in bodo najverjetneje tekmo izgubili z 0:3.
M. G.-č.
PRVO MESTO KAR TREM *
LESKOVEC — V počastitev krajevnega praznika je bilo pred dnevi v Leskovcu tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo 61 krajanov. Zmago so si razdelili Arh, Sotošek in Švigelj z nastreljanimi 82 krogi.
J. A.
Mmmm
TRKA NA VRATA REPREZENTANCE — Janez Božič je z zmago v Kobaridu potrdil dobro formo.
Ekipno vselej prvi
Novomeški kolesarji sodelovali na dirkah v Zagrebu in Kobaridu — Poleg posamičnih uspehov tudi eklp-ne zmage
ZAGREB, KOBARID — Da je kolesarska sezona ta čas v polnem razmahu, pričajo tudi številni nastopi novomeškega zastopstva na raznih dirkah.
Tako se je najboljša novomeška članska vrsta udeležila v soboto tradicionalne dirke v Zagrebu za veliko nagrado Jugorapida. Nekolikanj presenetljivo je zmagal rogovčan Gorazd Penko, medtem ko je bil najboljši Novomeščan Sandi Papež 7, Novak je bil 10., Smole pa 14. Pač pa so bili Novomeščani v ekipni konkurenci na 141 kilometrov dolgi progi prepričljivo najboljši.
Le dan zatem pa se je celotna vrsta novomeških kolesarjev udeležila dirke v Kobaridu za nagrado Tika. Pri pionirjih A je ob odsotnosti bratov Judež zmagal Zaletel pred klubskim kolegom Pečnikom. Tudi v kategoriji mlajših mladincev je zmaga odšla v Novo mesto. Zmagal je Pavlič. Štangelj pa je bil 4. Še tretjo nedeljsko zmago je priboril Novomeščanom med starejšimi mladinci Janez Božič, ki je tako
V NEDELJO DIRKA „PO DOLINI KRKE”
STRAŽA — Tamkajšnja kolesarska sekcija, ki dela v okviru ŠD Partizan, priredi v nedeljo, 3. junija, tradicionalno kolesarsko dirko „Po dolini Krke”. Tekmovalna proga je krožna in poteka med Stražo, Dolenjskimi Toplicami in Sotesko. Poleg osmih tekmovalnih kategorij vabi organizator na start tudi vse rekreativce, katerih proga bo dolga vsega I krog ali 18 kilometrov. Start bo ob 9. uri pred pošto v Straži, prvi pa bodo na progo odšli pionirji.
poleg Glivarja in Lavriča že pričel trkati na vrata državne reprezentance.
Največ zanimanja je veljalo seveda tekmi članov, ki so sc pomerili na 94 kilometrov dolgi progi. Med trojico ubežnikov je” bil tudi Novomeščan Robič in prav zato so njegovi klubski kolegi zadrževali glavnino, kar se je pozneje pokazalo hudo narobe. Robiču so namreč pošle moči, tako da je zlahka zmagal Trampuš, sprint glavnine pa je dobil Sandi Papež, medtem ko je bil Smole 6. Novomeščanom je pripadla tudi ekipna zmaga, saj so krepko ugnali drugouvrščeni Rog.
F. BERGEfc
V SOBOTO TEK PO ULICAH LESKOVCA
LESKOVEC — Domači Partizan in AS Maraton pripravljata v soboto v počastitev krajevnega praznika tradicionalni 4. tek po ulicah Leskovca. Pričetek tekmovanj bo ob 16. uri izpred zadružnega doma, tekmovalci pa bodo nastopili v osmih kategorijah. Vsi zainteresirani naj pošljejo prijave na AS Maraton Leskovec.
L. ŠRIBAR
KOPITARNI
OBČINSKO
PRVENSTVO
SEVNICA — V programu delavskih športnih iger občine je krmeljska Metalna organizirala v Domu svobode ekipno šahovsko prvenstvo občine. Zmagala je ekipa Mercator — Kopitarna, za katero so igrali: Kovač, J. Blas, Derstvenšek, Pfeifer. Druga je bila Lisca, tretja Metalna I, četrta Metalna II in PM Sevnica. Škoda le, da je nastopilo vsega pet, ko pa je bilo prijav kar 13 ekip.
J. BLAS
DOLENJSKI LIST	žt.	22	(1616)	_	31,	maja	^
Pionir spet v II. zvezni ligi
Na kvalifikacijskem odbojkarskem turnirju republiških prvakov v Trebnjem sije ob Novem Zagrebu tudi Pionir pridobil mesto v II. zvezni ligi—zahod
TREBNJE — Konec dober, vse dobro. Po vseh peripetijah je OK Pionir, hi ga sestavljajo odbojkarji Novega mesta in Žužemberka, v nedeljo zasluženo spet postal član II. zvezne lige—zahod, kije precej močnejša, kot je bila nekdanja liga tega ranga. To pomeni tudi, da bodo dolenjski ljubitelji odbojke v prihodnji tekmovalni sezoni lahko gledali boljše tekme.
Enako slabo kot v slovenski ligi, ko I je Pionir začel z nerazumljivim porazom proti za razred slabši Izoli.
pa potem po neenakem izhodišču dohitel Salonit ter si po dolgotrajnem mrtvem teku končno priboril naslov reupubliškega prvaka, seje za Pionirja slabo začela tudi sobotna prva tekma v Trebnjem. Prvak Hrvatske Novi Zagreb se je dobesedno poigral s pio-nirjevci, ki so klonili, ne da bi nudili močnejši odpor. O veliki razliki v moči govori najbolje rezultat, po katerem so Dolenjci v treh nizih zbrali komaj 21 točk. Rezultat: .1:0(9.5, 7) za "Zagrebčane.
Vse adute so potem pionirjevci stavili na večerno tekmo s prvakom Jjosne in Hercegovine, ekipo Rudi
Čajavec iz Banjaluke. Zaigrali so bolje, in četudi so s slabo izvedenimi servisi zapravili dosti žog. so po napeti igri. ki so jo burno spremljali mnogi navijači iz Trebnjega in drugih krajev, vendarle gladko zmagali s 3:0 (12, 5, 11). Poudariti velja, da zasluženo, saj so bili skoraj v vseh elementih igre boljše moštvo — z eno hudo hibo. ki se je nikakor ne morejo otresti: psihično nestabilnostjo. Igralcev se še vedno loteva panika, ko začne moštvo izgubljati, in v odločilnih trenutkih ne zmorejo potrebne mirnosti in zbranosti.
Po tako končani soboti je bila nedeljska tekma med Novim Zagrebom in moštvom Rudi Čajavec le še formalnost. Zaradi prevelike razlike
med ekipama je bilo presenečenje izključeno. Zmagali so Zagrebčani s 3:0 (10, 8. II) in tako na turnirju osvojili prvo mesto. Pionir pa je bil drugi. Ker se v zvezno ligo uvrstita dve ekipi, si je tako le priboril vstopnico v višji tekmovalni razred.
1 urnir v Trebnjem je odlično organizirala Odbojkarska zveza Slovenije,
• NOVO MESTO — Pod pokro-viteljstvom občinskega izvršnega sveta bo v nedeljo, 3. junija, v novomeški športni dvorani ob 9.30 odbojkarski turnir za pionirje in pionirke, na katerem bodo sodelovale reprezentance Slovenije, Hrvatske in Zveze slovenskih športnih društev v Italiji iz Trsta. Vabljeni!
sodili pa sp: Mustafa (Priština. Mikolič (Kraljevo), Kneževič (Bačka Palanka) ter kot stranska sodnika Cotič iz Novega-mesta in Sotošek iz Črnomlja.
M. LEGAN
Nabirajo izkušnje
NOVO MESTO - Podmladek novomeških košarkaric, ki so se spomladi brez večjih težav prebile med najboljše slovenske ekipe, si zdaj nabira tekmovalne izkušnje v kadetski in mladinski republiški ligi.
V kadetski ligi meri moči šest ekip. med temi pa je novomeška najmlajša, a se vseeno uspešno kosa s preostalimi. Tako so novomeške košarkarice v drugem kolu v gosteh premagale ekipo Vrhnike. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v nadaljevanju pa so Novomeščanke povsem strle odpor domačih košarkaric in dosegle prepričljivo zmago, za katero ima največ zaslug kadetska reprezentanka Simona Adamič.
V mladinski ligi nastopajo samo štiri ekipe, tekmujejo-po dvokrožnem sistemu, dokajšnje število te kem pa bo za igralke res velika šola. V tretjem kolu so Novomeščanke igrale v Kamniku, po dobri igri v obrambi so v prvem polčasu‘dosegle eno točko več kot gostiteljice, nato pa so naredile več napak zapored, zaradi pefih osebnih je i^orala z igrišča Adamičeva, ki je bila dotlej najboljša strelka in najbolj zanesljiva v obrambi, in tako novomeške košarkarice niso iztržile več kot častni poraz. Največ košev (17) je dosegla Dragmanova, katero so morale Kamničanke grobo zaustavljati.
TRENUTEK PO STARTU — Tekmovalki Liljana Vidojevič iz URS Banjica in Ksenija Pavletič iz KPA Novo mesto na startu prostega plavanja na 100 metrov. Za dolžino plavuti je zmagala Liljana. (Foto: T. .Jakše)
Skok je uspel
Klub za podvodne aktivnosti iz Novega mesta je 26. maja organiziral odprto tekmovanje Novega mesta v zunanjem bazenu v Dolenjskih Toplicah. Tekmovanja v,hitrostnem plavanju za potaplače so se udeležile ekipe URS Banjica iz Beograda, DRM iz Ljubljane in KPA iz Novega mesta. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati:
— 50 m HP: 1. Igor Vidmar, KPA (0:19,2), 2. Borislav Matič URS (0:19.9) in 3. Miro Knap K PA (0:20,5),
— 400 m PP: ženske: I. Liljana Vidijevič, URS (5:05,3) in 2. Ksenja Pavletič, KPA (5:07,04).
— mladinci: I. Zoran Matič, URS (4:033,8), 2. Grega Volk, DRM (4:40,4) in 3. Davor Jordan, KPA (4:45,8),
— člani: 1. Borislav Matič, URS (3:53,2), 2. Ljubislav Stamenič, URS (3:53,3) in 3. Vladimir Durovič. URS (4:55.5),
— 100 m PP, mladinci:	1.-2. Damjan Turk, KPA (0:55,5), 1.-2. Zoran Matič, URS (0,55,5) in 3. Grega Volk, DRM (0:59,7),
— 100 m PP. mladinci: Igor Vidmar, KPA (0:46,2), 2. Borislav Matič, URS, (0:50,9) in 3. Ljubislav Stamenič, URS (0:53,8),
— 100 m PP, ženske: 1. Liljana Vidojevič, URS (1:02,0), 2. Ksenja Pavletič. KPA (1:02.8), in 3. Marina Skedclj, KPA (1:34,6),
— 100 m IIP: I. Borislav Matič, URS (0:51.2), 2. Miro Knap, KPA (0.51,8), in 3. Vladimir Durovič, URS (0:58.6),
— 200 m PP. ženske: I. Liljana Vidojevič, URS (2:24,7),
— 200 m PP, mladinci: I. Zoran Malič, URS (2:07,7), 2. Damjan Turk, KPA (2:15,4), in 3. Bojan Avguštin, KPA (2:19,1),
— 200 m PP, člani: I. Igor Vidmar, KPA (1:46.9), 2. Ljubislav Stamenič, URS (1:51,6), in 3. Borislav Matič. URS (2:00,1).
V štafeti 4 x 100 m je zmagal KPA, ekipno pa URS (193 točk). 2. KPA (159 točk) 3 in DRM (64 točk).
„Dobimo se v Maksiju” ni le prazna propagandna parola, ki vabi kupce iz vse Slovenije. Bencinsko krizo lajšajo Dolenjcem dobre prometne zveze z Ljubljano. Zato ni noben problem skočiti z vlakom ali avtobusom po nakupih v popularni Maximarket. Tako ima vabilo „Dobimo se v Maksiju” svojo polno veljavo.
POČITNICE TRKAJO NA VRATA
Dopustniški dnevi se naglo bližajo. Verjetno je marsikoga oblila zona, ko je videl hotelske cene, in se bo odločil za cenejše bivanje v kampu. Tisti, ki se bodo na novo odločili za tovrstno dopustovanje, in tisti, ki to počno že dosti let, bodo v drugem nadstropju trgovske hiše Maximarket v Ljubljani lahko kupili številne potrebščine. Osnovni „pred-met” za bivanje v Kampu je vsekakor šotor. V Maxiju prodajajo šotore Bosna in Makedonijašport po 7.750 do 35.700 din, blazine iz gumiranega platna ŠE PO STARI CENI 1.546,50 din, penaste blazine (ležalke) po 784,23 do 910,00 din, roštilje Slavonija, hladilne torbe po 1.545,50 do 3.341,01 din, sedežne garniture, stole, ležalnike, kamp omarice za posodo in kuhalnik po 4.003,25, drobno športno opremo, konfekcijo in obu-. tev. Na voljo so tudi gumijasti čolni Maestral 9 SD za 29.131,21 in 9 S za 27.001,53 din. Za izpopolnitev opreme bo potrebno stopiti še v avtooddelek v kletnem prostoru, kjer so na voljo izvenkrmni motorji za čolne Tomos, prtljažniki za čolne in surf ali pa samo za surf. Vse opreme za družinsko taborjenje pa seveda ni mogoče stlačiti z družino vred v avto. Za rešitev tega problema so v Maxiju na voljo različne kovinske enoosne prikolice Tehnika Bjelovar ATP 320 za 35.447,40 in ATP 460 za 42.665,90 din.
OBVESTILO
CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA PRODAJALNA „JULIJA” V SOBOTO, 2. junija, NE BO POSLOVALA.
ODPRTA BO PRODAJALNA V BRŠLJINU.
SE PRIPOROČAMO!
380/22-84
N
V SOBOTO KOLESARSKI TRIM
NOVO MESTO — Trim klub tovarne zdravil Krka obvešča ljubitelje kolesarjenja, da bo v soboto, 2. junija, ob 10. uri start rekreativnega kolesarjenja pred tovarno v Ločni. Vabljeni!
Prikolice Brako model T—400 stanejo 42.829,60 din, ogrodje s cerado pa 4.964,51 din, model Brako T-600 velja 46.873,20 din, ogrodje s cerado pa velja toliko kot pri modelu Brako T-400.
Pred odhodom na morje je potrebno poskrbeti tudi za svoj avtomobil. V Maxiju imajo tradicionalno dobro zalogo avtokozmetike, o-preme in rezervnih delov. In da ne pozabimo: v 2. nadstropju imajo na športnem oddelku tudi nosilce za spravilo surfov in zimskih smuči v garažo, ki jih pritrdimo na strop. Cena pa je
1.933,50 din. *
TUDI ZA VRTIČKARJE IN KMETOVALCE JE NEKAJ
V drugem nadstropju Ma-xiia so na voljo tudi stroji in naprave za vrtičkarje in kmetovalce. Tako je možno kupiti hrbtno motorno kosilnico Panonija za 22.368,95 din, električne krožne žage (cirkularke) za 40.384,65 din in mešalce za beton. Med posebno zanimive naprave sodi ročna sejalnica Gorenje Muta za borih 12.172,70 din. Enostavna konstrukcija namreč zadosti agrotehničnim zahtevam setve najrazličnejših vrtnin (zelje, solata, korenček itd), poljščin in cvetja. Pri tem se sejalni mehanizem, kolo s ščetkami, vrti v nasipnici (pogon s sprednjega kolesa z jermenom) in na ta način skoz ustrezno kalibrirno odprtino izmetuje seme v lijak, nato pa v brazdo, ki jo predhodno naredi lemež. Zagrebala zasipljejo seme z zemljo, ko jo zadnje kolo potlači. Ta naprava je koristna za obdelovalno površino do 1/2 hektarja vrta ali njive. Poleg tega lahko kupite še motorno kosilnico s 4-taktnim motorjem za 20.662,60 din ali pa ročno za 6.425,30 din. Leseni roč-
ni sadni mlini veljajo 5,186,60, kovinski z elektromotorjem in stojalom pa
11.629,39 din. Stiskalnice od 75 do 150 litrov stanejo 12.712,00 do 20.065,00 din. 80-litrski kotli za žganjekuho s hladilno posodo veljajo 29.842,00,100-litrski pa 32.200,00 din.
PORCELAN ZA GOSPODINJSTVO IN GOSTINSTVO
V drugem nadstropju v Maximarketu je tudi velika izbira porcelana za gospodinjstvo in gostinstvo. Izredno velika je izbira od skodelic za kavo in čaj do krožnikov različnih velikosti, skled, ovalov itd. Možna je izbira med standardnim in boljšim porcelanom. Kompleti krožnikov (3 vrste po 6 kosov) se dobe že od 3.332,25 do 8.047,08 din. Cena kompleta z jušnikom — vse z zlatim robom — velja 6.532,58 din. Porcelanski komplet s kobaltovim okrasjem pa zahteva že malce globlji žep, saj velja kar 83.628,83 din. Poleg tega je možno kupiti posamezne plitve in globoke krožnike po ugodnih cenah.
KVALITETNA GLASBILA IMAJO SVOJO CENO
Budnemu očesu nakupovalcev prav gotovo ne bo ušla izpred oči izbira različnih inštrumentov. So taki za začetnike (otroška kitara stane le 2.365,75 din) pa taki, ki si jih lahko privoščijo le umetniki. Klavir Petrof stane 812.645,77 din, salonski klavir Minjon 370.878,50 din, pianini pa: Čajka 167.590,24, Cherny 160.670,61 Forster 243.425,30 in Petrof 237.248,04 do 295.481,68 din.
Ko pa boste v Maxi-marketu, vas vabimo, da si ogledate tudi druge oddelke, kjer so naši prodajalci vedno pripravljeni ustreči vaši želji.
Naslov kolo pred koncem
Novomeščanke že v II. rokometni ligi — Inles mora med republiške ligaše — Poleg Iskre v republiški ligi še Metlika?
Medtem ko Ribničanom tudi visoka zmaga v zadnjem kolu ni prinesla obstanka v II. zvezni ligi, je bilo v Novem mestu predvsem drugačno vzdušje. Prepolovljena ekipa Novomeščank sije namreč z zmago v predzadnjem kolu že zagotovila I. mesto in s tem prihodnjo sezono nastopanje v II. zvezni ligi. To sta tudi poglavitni novici sobotnih rokometnih bojev, ki so spustili zastor še nad tekmovanji v vseh treh republiških ligah.
Najprej k velikemu slavju No-	je najbolje ocenil trener sobotnega,
vomeščank. Brez Jakšetove in	zadnjega drugoligaškega naspro-
Mrharjeve so dekleta trenerja	tnika Inlesa, moštva Vrbasa: „
Kalina premogle toliko moči in	Prava krivica je, da zapušča II.
zbranosti, da so v. odločilnem	ligo ekipa, ki igra boljši rokomet
srečanju letošnjega prvenstva prc-	od najmanj polovice drugoliga-
magale vrsto Mlinotesta. Orne-	škili moštev." Žal se čudež v
nimo le. da so bile prav igralke iz	zadnjem kolu ni /godil, čeprav so
Ajdovščine tiste, ki so v jesenskem	Ribničani brez težav ugnali Vrbas
delu prvenstva prinesle enega od	in tako še zadnjič dokazali, da bi.
štirih porazov novomeški vrsti, in	če bi o uvrstitvah in rezultatih odi-
da je bila-želja Novomeščank za	očala zgolj igra, zanesljivo ostali v
vračilom tokrat še toliko večja.	ligi. Resnici na ljubo pa je treba
Res škoda, da se je v novomeški	priznati, da so Ribničanom precej
športni dvorani zbralo le kakih 50	..škodili" tudi igralci ljubljanskega
najvnetejših navijačev, ki so bili	Slovana Kolinske, ki so izpadli iz
priča izredno razburljivi in do	I. zvezne lige. Kajti če bi Ljublja-
zadnjih sekund negotovi tekmi.	nčani ostali v najvišjem razredu, bi
Tokrat je bila sreča na strani	tudi Ribničani v il. ligi, saj bi v
d'omačink, vendar je treba v isti	tem primeru izpadli le dve ekipi,
sapi priznati, da tudi uspeh gostij	Tako pa lahko računamo v priho-
ne bi bil nezaslužen. Ob dejstvu.	dnji sezoni na izredno močno
da najnevarnejša nasprotnika No-	republiško ligo, kjer bo poleg
vomešeankam, Ivanič in Partizan,	Inlesa tudi vrsta Krškega, ki je
nista zmagala, pomenijo 3 točke	prav tako izpadla iz medrepu-
naskoka le še formalnost v zad-	bliske lige.
njem kolu. Novomeščanke so še nekaj o republiških ligaših. torej po daljšem premoru ponovno	Zanesljiva člana bodoče enotne
drugoligašice!	lige sta poleg Inlesa in Krškega pri
Prava športna tragedija pa je	moških še Ponikve, pri ženskah pa
doletela igralce ribniškega Inlesa.	šentjernejska Iskra, medtem ko
Ekipa, ki je bila še lani na pragu	bodo Metličanke za vstop v to ligo
uvrstitve v L B ligo, mora po	morale odigrati kvalifikacijsko
toliko uspešnih drugoligaških se-	tekmo s petouvrščeno ekipo
zonah med republiške ligaše. Kva-	vzhodne skupine, ptujsko Dravo,
liteto Inlesovega igralskega kadra	,	g	g
Nesprejemljiva odločitev
Zakaj je bilo območno atletsko prvenstvo v Novem mestu, ko pa so v Kočevju boljše tekmovalne razmere
Dolenjski srednješolci so imeli v ponedeljek področno prvenstvo i- atletiki, ki so se Xa udeležili učenci i: Metlike. Brežic. Krikega in Novega mesta.
Čeprav so telesnovzgojni pedagogi srednjih šol želeli, da hi bilo tekmovanje, ki odloča o uvrstvitvah med 12 najboljših v SRS v posameznih disciplinah, v Kočevju, kjer je stadion s plastično stezo, je imela zadnjo besedo no vomeška športna .. vlada ”, ki je sklenila, da bo zaradi pomanjkanja denarja in slabih avtobusnih zvez tam le pionirsko področno atletsko prvenstvo.
Seveda pa omenjena razloga nista dovolj tehtna, da bi prepričala srednješolce, ki jim gre v želji, da bi se uvrstili v finale atletskega šolskega pokala Slovenije, za vsako desetinko sekunde in seveda za nastop na kakovostni atletski slezi. Nihče ni niti predlagal, da bi šole svojim moštvom pot v Kočevje plačale same. Šolski APS je edina tekma, kjer sc srednješolci lahko borijo za svojo šolo. zato je vprašljiva tudi odločitev, da se zanje namesto dveh kol (občinskega in področnega prvenstva) izvede le chopodročno. pa čeprav bi na obeh ravneh nastopili v glavnem isti tekmovalci
Dolenjski srednješolci so torej nastopili v Novem mestu, kjer je moč dosegali podobne rezultate kot drugje v Sloveniji le v skoku v višino in daljino ter r metu krogle. Tekaške discipline, ki prevladujejo, pa so v primerjavi z ostalimi kraji, kjer so bile kvalifikacije, močno prikrajšane.
Zato bi bilo bolje, če bi ravnali tako kot pred teti. ko je bilo v Novem mestu občinsko pionirsko in srednješolsko prvenstvo, v Kočevju, na kakovostni plastični stezi, pa področni višek dolenjske šolske atletike.
./. /'.
REZULTATI
Mladinci: 100 m 1 Zupančič (SŠTZU) 11,7, 2. Jeriček (SŠTZU) I 1,9, 3. Koprivnik (SŠPTNU) 12,0,400 m 1. Gabrijel (SŠTZU) 52,3,2. Bregač (SŠPTNU) 53,7, 3. Žbogar (SŠPTNUF53.8, 1000 m L Šikonja (SŠTZU) 2:28,5, 2. Fabjan (SŠPTNU) 2:37,9, 3. Vidmar (SŠTZU) 2:43,0, daljina: I. Petkovič (ŠŠTZU) 672 cm. 2. Grgičcvič (Brežice) 643 cm, 3. Eržen (SŠPTNU) 625 cm, višina: I. Jožef (SŠPTNU) 194 cem, 2. Krošelj (SŠKEU Krško) 191 cm, 3. Zupančič (ŠŠTZU) 180cm, krogla: I. Primc (SŠPTNU) 15,76 m, 2. Cesar (SŠTZU) 12,96, 3. Čop(SSPTNU) 12,83 m, 4 X 100 m: I. SŠTZU 45,9 s, 2. SŠPTNU I 46,3 s, 3. Gimn. Brežice45,6s, mladinke: lOOm 1. Merlin(SŠPTNU) 13,6,2. Šaponja (DESŠ) 13,8,3. Vidovič (SŠTU Metlika) 14,2, 400 m I. Brezovar (SŠPTNU) 65,1 s, 2. Gorenc (SŠTZU) 68,3 s, 3. Štamlelj (SŠTU Metlika) 69,s, 800 m: 1. Lopatič (SŠ Brežice) 2:27.2, 2. Hrovatič (SŠPTNU) 2:28,7, 3. Peršolia (SKŠ Grm) 2:35,2,daljina: L I Iren (SŠPTNU) 551 cm, 2. Molan(DESS) 516 cm, 3. Senica (SŠ Brežice) 472 cm, višina: I. Križe (DESŠ) 165 cem, 2. Hrastar (SŠPTNU) 160 cem, 3. Matjašič (SŠTZU) 150 cm, krogla: 1. Pezdirc (SKŠ Grm) 9,05, 2. Kovačič (SŠPTNU) 8,85 m. 3. Barbič (SŠTZU) 8,76 m, 4 x KM) m I. (SŠPTNU) 53,6 s, 2 DESŠ 55,5 s, 3. Gimn. Brežice 57,4 s.
Ekipno sta slavili vrsti SŠPTNU iz Novega mesta.
J. P.
MAM MAM
NOVOLES, lesni kombinat _	Novo	mesto	—
novoles Straža, n. sol. o.
Za zagotovitev izvoznega plana proizvodnje in planov proizvodnje TOZD vabimo k sodelovanju
— več delavcev za dvoizmensko delo v neposrednji proizvodnji (zaželeno je, da imajo kandidati končano osemletko, odslužen vojaški rok in delovne izkušnje pri delu na lesnoobdelovalnih strojih).
Za delo na področju standardizacije materialov, študija časa in humanizacije dela, konstruiranja orodij in naprav razvoja primarne in finalne obdelave lesa
vabimo k sodelovanju:
— inženirje lesarstva
— dipl. inženirje lesarstva
— dipl. inženirje organizacije dela ali inženirje organizacije dela, ki so nadaljevali šolanje po končani srednji lesni šoli — strojne inženirje
— dipl. strojne inženirje
Vsem, ki bi želeli združevati delo v našem 2800-članskem kolektivu nudimo:
— delo, primerno strokovnosti in delovnim izkušnjam
— osebni dohodek, enak delovnemu prispevku delavca in rezultatom poslovanja
— napredovanje v poklicu z dodatnim izobraževanjem in napredovanje pri delu na osnovi delovnih rezultatov
— pomoč pri reševanju stanovanjskih zadev
— organiziran prevoz na delo in z dela (kolikor bi se iz posameznih krajev, kjer še nimamo organiziranega prevoza v Stražo, prijavilo več kandidatov, bomo prevoze organizirali)
— prehrano med delom (tople malice in kosilo)
— odmor v lastnih počitniških kapacitetah na Gorenjskem in ob morju
— pomoč pri šolanju otrok.
Oglasite se v kadrovsko-socialni službi, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Pokličete nas lahko tudi po telefonu 84-530 in 210.
382/22-84
19
Št 22 (18161 — 31. maja 1984
DOLENJSKI LIST
 -----------------------------------------------
Odbor za POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
POROČILO
o javnem žrebanju dobitkov loterije 28. pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki je bilo 22. maja 1984 v Ljubljani
Srečke, ki se '	Srečke, ki so
končujejo na	so	zadele	končujejo na so zadele
številko	dobitek din	številko dobitek din	
5740	3.000 —	775	500.—
026990	10.000 —	5215	4.000,—
115070	10.000,—	028755	100.000,—
128400	10.000.—		
1481	5.000,—	646	500,—
030291	30.000,—	118006	10.000,—
057401	20.000,—	118746	30.000,—
104851	50.000.—		
		887	400,—
32	200.—	207	1.000.—
046992	500:000.—	054767	10.000,—
086142	50.000.—	074007	20.000 —
087152	30.000,—		
		108	1.000.—
066693	200.000,—		
		339	400 —
74	200,—	669	500 —
84	300.—	5489	2.000,—
654	400,—	133359	20.000.—
M se dobitke izplačuje odbor za Pohod po poteh partizanske Ljubljane, Ljubljana, Gregorčičeva 15, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure, do 30. junija paše vsak torek od 16. do 18. ure. Izžrebane srečke lahko pošljete v izplačilo tudi priporočeno po pošti odboru za Pohod po poteh partizanske Ljubljane.
Izplačevanje dobitkov zapade 26. julija 1984.
Komisija za loterijo 369/22—84
Salonit Anhovo TOZD Opekarna — rudnik Globoko, Brežice
Komisija za delovna razmerja
objavlja potrebo po delavcih za opravljanje naslednjih del in nalog:
1. vodje proizvodnje obrata Opekarna Brežice
Pogoji za sprejem: končana višja šola strojne ali elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del. Poizkusno delo je 3 mesece.
Neto osebni dohodek je 30.500,00 din.
2. tehnologa za razvoj 4
• Pogoji za sprejem: končana višja šola arhitekture ali gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del. Poizkusnodeloje3 mesece. Neto osebni dohodek je 26.900,00 din.
3. obračunavalca osebnih dohodkov
Pogoji za sprejem: končana srednja ekonomska šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 1 mesec. Netd osebni dohodek je 16.200,00 din.
4. strojnika preše — 2 delavca
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 2 meseca. Neto osebni dohodek je 16.800,00 din.
5. kotlovničarja — avtoklaverja
Pogoji za sprejem: poklicna šola in končan tečaj za strojnika visokotlačnih parnih kotlov in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 3 mesece. Neto osebni dohodek je 16.800,00 din.
6. skladiščnega delavca — 2 delavca
Pogoji za sprejem: NK delavec s 3 meseci delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 1 mesec. Neto osebni dohodek je 13.400,00 din.
Navedena dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
376/22-84
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Konfekcija BETI Metlika,
razpisuje dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Konfekcija Metlika
Pogoji:
— višja izobrazba tekstilne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost.
Razpis velja 30 dni po dnevu objave. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v roku 30 dni.
Dela in naloge se zasedajo za dobo 4 let.
Vloge zbira Kadrovsko splošni sektor BETI Metlika s sedežem v Metliki.
SLOVENIJALES—STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
Razpisna komisija delavsKega sveta TOZD Stilno pohištvo
razpisuje dela in naloge
1.vodje tozd stilno pohištvo
2.vodje proizvodnje tozd stilno pohištvo Poleg splošnih zakonskih pogojev veljajo še naslednji: pod 1:
višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, 5 — 6 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v stroki, program razvoja TOZD pod 2:
višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, 5 — 6 let delovnih izkušenj, program razvoja proizvodnje.
Izbrana kandidata bosta imenovana za čas 4 let, delovno razmerje pa bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na zgoraj navedeni naslov v 15 dneh po dnevu objave.
Kandidate bomo o izboru in imenovanju obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
373/22—84
industrija stavbnega pohištva
61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija
telefon: (061) 861 -411
inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata
vhodna vrata garažna vrata
lamelirani profili
lamelirane plošče
inles
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO, p. o.
Ragovska 18
68000 NOVO MESTO
Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
— čistilke
s polnim delovnim časom ali krajšim delovnim časom (4 ure) — POMOŽNE KUHARICE v centralni kuhinji
— hišnika za opravljanje del lesarske stroke.
Delovne? razmerje bo sklenjerio za nedoločen čas.
Za določen čas do 31. 8. 1984 pa razpisuje dela in naloge varuhinje.
Prijave pošljite na gornji naslov do 8. 6. 1984.
Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje razpis o podelitvi priznanja občine Trebnje
Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom.
Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 11.6. 1984.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
ir ; w---------------------------------H—
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Delavski svet delovne skupnosti
objavlja dela oz. naslednje naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let, s polnim delovnim
časom:
— vodenje poslovne enote za stanovanjsko in komunalno kreditiranje ni reelekcija — vodenje poslovne enote Trebnje reelekcija
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj,
2. imeti morajo strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za izvajanje vodenja poslovne enote,
3. imeti morajo moralno-politične vrline, ki se kažejo v uspešnosti dosedanjega dela in zavzemanju za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in menijo, da bi lahko uspešno opravljali dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili, naj vložijo prijave v 15 dneh po
. objavi tega razpisa.
Prijavi naj priložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev. Nepopolnih in po objavljenem roku prispelih prijav ne bomo obravnavali. Kandidati naj oddajo svojo prijavo v zaprti ovojnici na naslov: Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1, z oznako: „Za razpis".
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 45 dni po preteku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti
oglaša naslednja prosta dela in naloge:
1. strokovno svetovanje s področja kreditiranja in združevanja sredstev ter vodenje oddelka kratkoročnega kreditiranja v PE Novo mesto za poln in nedoločen čas 2. obdelava zahtevnejših kreditnih zahtevkov za naložbe v tekoče poslovanje v PE Novo mesto za poln in nedoločen čas 3. čiščenje poslovnih prostorov in opreme v PE Črnomelj za poln in določen čas,
s 3-mesečnim poskusnim delom
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
pod 2.: da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
pod 3 : da imajo nepopolno osnovno šolo in 1 mesec
delovnih izkušenj
Kandidati, ki izpolnjujejo objavljene pogoje in menijo, da bi navedena dela lahko uspešno opravljali, naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 45 dni po preteku roka za prijavo.
PETROL — DO Trgovina Ljubljana
TOZD Trgovina na drobno
Brežice	.•
Tovarniška 2
objavlja prosta dela in naloge
.uit** »•
4 — KV delavcev	J	Li-
za delo na bencinski črpalki Metlika 1 — KV delavca za delo na bencinski črpalki Črnomelj 1 — KV prodajalca za delo v trgovini z avtodeli v Novem mestu
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Poskusno delo traja dva meseca.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: PETROL — TOZD Trgovina na drobno, Brežice, Tovarniška 2.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
Sl '--------------------------....................................—=
Z A H V A L A
Po težki in hudi boiezni nas je v 52. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric
FRANC CIMPRIČ
iz Regerče vasi 60
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, ki so nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem v Splošni bolnišnici za pomoč in osebju ORL Novo mesto. Zahvala kolektivom Iskre tozd Ela, Krki, GD Krka, SGP-tozd Cikava, ZRVS, pevcem in župnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
: * „
Žalujoči: žena Martina, hčerka Tatjana, sin Rudi, mama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama. babica, prababica, teta in tašča
FRANČIŠKA BRADAČ
iz Soteske 4, Straža
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni ca darovali toliko cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo krajevni skupnosti Dolenjske Toplice in Društvu upokojencev Dolenjske Toplice, delovnima kolektivoma Novoles TP1 Straža in Zavarovalni skupnosti Triglav—Novo mesto za podarjene vence in cvetje, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V najlepšem mesecu, polnem cvetja in zelenja, je nenadoma in za vedno v 77. letu starosti odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ HOČEVAR
pletarski mojster iz Dobruške vasi pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, tovarni IMV iz Novega mesta, Krki iz Novega mesta, Tovarni Sava iz Kranja za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje, župniku za lepo opravljeni^obred in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, otroci Mimi, Justi, Lojze, Tine, Stanko, Mihelca z družinami ter Janez in ostalo sorodstvo
Kje si. ljuba mati, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke. ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
V 60. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba mama in stara mama
MARIJA POVŠE
iz Dobindola
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje.- Prisrčna hvala vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Sobar in Žurga za nesebično pomoč v težkih trenutkih,#kolektivoma Labod in Novotehna Novo mesto za darovane vence ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Erance, hčerka Marica in sin Franci z družinama
. ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po hudi m težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE SLAPŠAK
iz Dolja — Dole pri Litiji
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje, kolektivu Dane z Mirne in KZ Gabrovka — Dole pri Litiji za občutene poslovilne besede, župniku r.s lepo opravljeni pogrebni obred. Lepa hvala za darovano cvetje in vence, kakor tudi vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Angelca, sin Jože z družino, hčerke Marica, Anica in Silva z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
IGNAC OREL
iz Žužemberka 4
Prisrčno, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Srčna hvala kolektivoma Iskre Žužemberk in osnovne šole Stopiče za vence, gasilcem, pevcem za zapete žalostinke, govornikoma za zadnje besede slovesa in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prezgodnji in nenadni smrti naše drage žene, mame, hčerke, sestre, tete in svakinje
MARTE KLEMENČIČ
s Sel pri Jugorju
smo ob izraženem sočustvovanju občutili toliko človeške topline, da se vsem posebej še enkrat iskreno zahvaljujemo. Z obiskom na domu, za številno spremstvo na zadnji poti scvetjem in darovi ste pokojnici izkazali še zadnje spoštovanje. Hvala vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu konfekcije Komet, konfekcije Beti Metlika, IMV Novo mesto, gasilskemu društvu KS Jugorje. Hvala pevcem, govornikom za lepe poslovilne besede in župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Je v našem domu žalost, mrak. od kar zamrl je tvoj korak.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak %
FRANC PEČAVER
iz Rodin, 8 a
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovni organizaciji Beti in Belt Črnomelj, ZB, pevkam, tov. Planincu za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Majda in Anica z družinama, sestri Terezija in Franka ter ostalo sorodstvo
V življenju si trpela, pred smrtjo tudi, zato v rodni zemlji se v miru spočij.
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila naša mama, stara mama
ANA PLUT
Božič vrh 5, Jugorje
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje terjiokojnico v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Se posebna zahvala Bari Plut za govor in župniku za opravljeni obred.
Žalpjoči: sin Jože, hčerke Anica, Pepca, Stanka, Savica, Karolina z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki in zahrbtni bolezni nas je v 50. letu starosti zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in^teta
MARIJA BLATNIK
iz Stranske vasi pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje in nudili vsestransko pomoč, enako tudi otrokom in tovarišicam OS Žužemberk za podarjeno cvetje, pevcem za zapete žalostinke, tovarišu iz Iskre za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem Iskre za podarje to cvetje in nesebično pomoč, kolektivu Mercator in tovarni Beti za podarjene vence. Posebna zahvala pa velja domačemu župniku, ki je pokojno v zadnjih tednih obiskoval in tolažil, ko je izražala skrb za bodočnost svojih štirih nepreskrbljenih otrok, kot tudi za lepe poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož France, hčerka Mirjam, sinovi Franci, Aleš in Zmago, mania, brat, sestre ter ostalo sorodstvo
Vsa sreča je minila,
ko tebe, ljubi ata. zemlja je pokrila.
Osamele tvoje so poti, ni več čuti tvojih besedi.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ UHAN
iz Rodin pri Trebnjem
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki sta nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Avtoprevozu iz Ivančne gorice, AMD Otočec, Donitu z Velike Loke, Borovu Trebnje in Novo mesto, duhovniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
A črni dan je mora! priti bridkosti dan, oj dan solzan.
Težko se je bilo ločili, a solze vse. vev jok zaman.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 35. letu zapustil ljubi mož, sin, brat in stric
JOŽE-ŠEŠKO
iz Črešnjic pri Otočcu
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, za izrečeno sožalje ter za pomoč in pozornost, ki sojo izkazali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju intenzivne nege bolnice Novo mesto, župniku za opravljeni obred, Mercatorju — tozd Standard za pomoč ter sosedu Francu Erštetu in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Marinka, ata Karel, bratje Rudi, Silvo in Karel z družinami, sestri Marija in Rozi z družinama ter ostalo sorodstvo
t. 22 (1816) — 31. maja 1984
BOLEflJSKl LIST
UWm
# rf k
% I I U f ^
tedensK6le
S5
Četrtek. 31. maja — Angela Petek. 1. junija — Justin Sobota, 2. junija — Evgenij Nedelja, 3. junija — Ka(el Ponedeljek. 4. junija — Frančišek Torek, 5. junija — Ferdo Sreda, 6. junija Zdenka Četrtek, 7. junija — Robert
LUNINE MENE
6.	junija ob 17.42 — prvi krajec
BREŽICE' 1. in 2. 6. ameriški film Umor prostitutke. 1. 6. francoski film
Erotične avanture. 3. in 4,6. hongkon-ški film Zmajeva igra smrti — II. del. 5. in 6. 6. hongkonški film Skrivnost grobnice Hinohara.
ČRNOMELJ: 1. in 3. 6. hongkonški film Jeza Shaolina. 3. in 5. 6. film Hopa cupa v postelji. 7. 6. ameriški film Bojevniki iz templja Kung Fu.
DOLENJSKE TOPLICE: L in 3:6. francoski film Tudi bankirji imajo dušo. 6. 6. nemški film Le kje se bomo ljubili'?
KOSTANJEVICA: 2. 6. avstralski film Nenavaden rop. 3. 6. italijanski film Morilci na motorjih.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 1. 6. film Jaz sem porota. 2. 6. matineja Ta čudovita bitja. 2. in 3. 6. ameriški film Planet prekletih. 6. 6. filmsko gledališče — ameriški barvni film Divja horda. 7. in 8. 6. ameriški barvni film Ljubezen brez konca.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLITEV dobi ženska srednjih let, katera bi rabila tudi stanovanje. Samsko stanovanje, otrok ni Ovira. Glede dohodka, socialnega zavarovanja, del hiše še ustno in pogodba. Ponudbe pod šifro: „Z A POSLI TE VM.
IAKO.J zaposlim delavca v mizarstvu. Mizarstvo Viktor BLATNIK, Črmošnjice 4, telefon 43-771.
LIKARIUO v kemični čistilnici iščemo. Nastop službe možen takoj. Telefon (061) 811-231.
ZAPOSLIM takoj dva delavca za zanimivo delo na terenu v stavbeni-št\ u. Informacije na telefon (061) 832-457 ah Raftehova vas 23, Barle.
IŠČEM foto pomočnika, samostojnega re tuše rja, laboranta in za slikanje v stud ki. Stanovanje in hrana preskrbljena, OD in ostalo po dogovoru. FOTO DolajnSki, 47000 Karlovac, Do m*.goje va 2.
ZAPOSLIM delavca za protikor-ozijsk" zaščito avtomobilov. Interesenti naj sc zglasijo jutri, L junija, ob 16 uri pri Petru Perdecu. Pod Trško goro 90. Novo mesto.
\
TA NOVAMJA
LASTNIŠKO GARSONJERO v izmeri 36 m2, zhalkorom. v Novem mest v., prodam najboljšemu ponudniku. Cenjene ponudbe pošljite do 15. junija I9S4 pod šifro: ..KRISTANOVA ULICA".
IŠČEM sostanovalca (fanta). Naslov v upravi lista (3014/84).
Motorna vozila
ZASTAVO 750, letnik 1977, po ugodni ceni, in menjalnik ter poloso-virro /a kombi IM V mercedes prodam Peter Delevuk, Gor. Skopice. Krška vas.
PRODAM 126P,letnik 19.80. Informacije na tel. 24-572.
FIAT 850, letnik 1971, registriran do 27 ,4. 19X5, ugodno prodam. Klemenčič, Slakova 39, Trebnje, telefon (068) 44-369 (popoldne).
126 P, letnik 1982. prodam. Je zelo ohranjen. Pod Trško goro 49, Novo mesto alt telefoni (068) 22-815.
UGODNO prodam Zastavo 101, letnik 1975 (neregistrirano). Tel. 23-275.
Z 1300, april 1979, ugodno prodam. Telefon dopoldne 72-442 (popoldne 82-331).
PRODAM karoserijo za R 4. Je nova, lakirana, rahlo karamoolirana in brez bočnih vrat. Marjanovič, Stranska vas 1, Novo mesto.
FIAT 132 po delih prodam. Tone Potokar, Šolska 12. Novo mesto, telefon 21-970.
Z 750, letnik 1980, karambolirano. prodam. Telefon 49-003.
126 P, letnik 1977, registrirano do 27. 5. 1984, prodam. Gregorčič, Stritarjeva 4, Novo mesto, telefon 21-908 (popoldne).
R 4, letnik november 1976. prodam. Pezdirc, Na bregu 17, Črnomelj, telefon 51-191.
NVARTBURG KARAVAN, letnik 1976, prodam zaw 110.000 din. Barič, Pod gozdom 1, Črnomelj.
Z 101, letnik 1978—73, prodam. Telefon 20-382 (dopoldne 22-170).
ZASTAVO 750, letnik 1972, neregistrirano, prodam. Telefon (068) 20-348 (popoldne).
NUJNO PRODAM LADO 1300, staro štiri leta, z vgrajenim plinom, atestirano, registrirano do aprila 19X5. Srečko Puntar, Anke Salmičeve 41 a. 68273 Leskovec pri Krškem.
PRODAM TAM 5000, kiper, letnik
1973..	obnovljen, ali zamenjam za osebni avto. Jože Mrgole, Tolče 21. 68295 Tržišče.
PRODAM ZASTAVO 101 confort. letnik 1980, dobro ohranjeno. Ogled možen po 15. uri. Dragiča Jakš, Mršeča vas 8, Šentjernej.
Z 750, letnik 75, in obračalnik za BCS ugodno prodam. Grm, Mala Šcvnica 2, Trebnje.
PRODAM FIČKA, letnik 1979. registriranega do marca 1985. in motorno žago Alpina. Anton Stariha, Osojnik 5, Semič.
POCENI PRODAM Z 101 !uxe, letnik 77, gafažirano, dobro ohranjeno. Tel. (068) 22-016.
PRODAM R 4, letnik 1976, z manjšo okvaro ali po delih. Mariin Zlobko, Gazice 8, Cerklje ob Krki.
126 P, letnik 1976, cjobro ohranjen, registriran do marca 1985, ugodno prodam. Ivan Turk. Got na vas 71, Novo mesto.
PRODAM motorno kolo JAVA (350 ccm3), skoraj novo. Jože Kralj, Zastava I, p. Črnomelj.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL-Brežl-ce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik) Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, DragoRust-ja, Jože Simčič, Jožica Teppey,Jvan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 9Q0 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto)	•	'
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialnioglase 325 din. za razpise, licitapije ipd. 455 din, 1 cm nedoločeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650din. Vsak mali oglasdo 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28 3 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega gddelka: Jenkova 1, p.p. 33, telefon (068) 24 006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM R 5, letnik, 7,S. registracija 12 mesecev. Miha Bratkovič,Gor. Vrhpolje 88. Šentjernej.
UGODNO prodam terenski avto campunjola ZASTAVA 63 KM v voznem stanju, neregistriran, in R 4, letnik 1975, vozen, neregistriran. Stane Zupančič, Rumanja vas 41, Straža.
Z 750 luxe, letnik 1976, prodam. Smolenja vas 50, Novo mesto.
Z 750, letnik 1976. prodam. Telelon 43-817.
126 I’, letnik 1980, dobro ohranjen. prodam. Telefon 22-344, dopoldne.
126 P, star 15 mesecev, prodam Dol. Kamenee 27, Novo mesto.
AMI 8 poceni prodam ali zamenjam za kaj' drugega. Tel. 22-721. MOTORNO KOLO NSU prima . ugodno prodam. Dol. Topiice 57. PRODAM FIAT 126. Informacije in ogled po 16. uri. telefon 22-670, Kristanova 61, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1977, na . novo registrirano, prodam. Bradač, Dol. Polje 7/a, Straža.
PRODAM Z 101/1300, letnik 1979, registrirano do marca 1985. Informacije dopoldne na telefon (068) 22-441, interna 293.
FAP 13 K kiper v voznem stanju prodam. Naslov v upravi lista (3013/84).
R 4 1LS, letnik 1977. prodam. Franc Zabukošek, K Roku 77, Novo * mesto.
Z 750. december 1980, 16000 km, prodam. Telefon 21-570, zvečer 20-247.
PRODAM R 4, letnik 1977, in Z
750,.	letnik 1975. Telefon 25-370.
ZASTAVO 750, staro 6 mesecev, prodam. Ogled popoldne. K Roku 83, Novo mesto.
126 P, letnik 1982, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Tone Ambrožič, Dol. Lakovnice, n. h., Metlika.
DIANO, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu (068)
23-961.
ZASTAVO 750, letnik 1979, december, prodam. Telefon 21-867 dopoldne, Jože Jurečič, Zloganje 30, Škocjan.
R 4 GTL, še neregistriran, ugodno prodam. Jože Kuzmijak, Bojanja vas, 68330 Metlika.
MZ 150, registriran 125, letnik 1980 kot nov, prddam. Telefon 82-174.
ŠKODO, letnik 1973, registrirano, prodam. Oblak, Glavni trg 31, Novo mesto.	>
LADO 1600, letnik 1978, prodam. .Martin Turk, Dol, Mokro polje 17, Šentjernej.
ODLIČ NO ohranjen avlo krajzler — SUMBEAM 1250 prodam Jože Bojane, Ragovo 20, telefon 25-635. popoldne.
Z 101,1 etnik 1974, ugodno prodam. Telefon (068) 84-959.
R 4 TLS, letnik september 1977, prodam. Telefon 24-152, popoldne.
ZASTAVO 101, letnik 4976, registrirano do lebruarja 1985. prodam. Šimec, Stopiče 77.
•■■■■■■■■■•■•••■■•■■■■•■••■■■■•■■■■•■■■■■■a
j: Kmetijski stroji ji
■■■•■•■■■•■»■■■■•■■■•■•■••■••■■■•■•■•■■Ml
■■■■■■■■•■■■■■■•■•■■■•■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•»
PRODAM Koso za Zetor 4712: Fabjan, Gradišče 9, Šentjernej.
PRODAM obračalnik 220 in bočno kosilnico za Zetor 42, 35, 25. Alojz .leglič, Orešje I. 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM obračalnik SIP 220 v, dobrem stanju in motorno žago HOME LITE lip 913 Ivan Predovnik. Brezje 14, Raka pri Krškem.
PRODAM frezo s priključki v dobrem stanju. I reza je italijanska, znamke Lombardini. Janez. Šime, Dol. Straža 113.
TRAKTOR URSUS 335 v okvari po ugodni ceni prodam. Stane Smolič,
A rimanju vas 7. Dobrnič.
TRAKTOR FERGUSON (35 KM)s koso prodam. Janez Pavlin. Vel. Sla-tnik 18, Novo mesto. Ogled po 19. uri.
PRODAM nov traktor URSUS 335 z. 53 urami. Zamenjam tudi za novejši Tomo Vinkovič z doplačilom. Telefon 88-868, v večernih urah.
TRAKTOR IMF 533 s kabino, kompresorjem in vso opremo ter rotacijski premični mulčer prodam. Telefon (068) 71-215, od 7, do 15. ure. Ogled Bostele, Okljukova gora 17, Sromlje.	»	-
PRODAM traktorski obračalnik Sental 220 in plug. Prodam tudi vinograd (približno 17 arov) v Šmavru. Je zapuščen. Alojz Smolič. Knežja vtis 13, Dobrnič.
PRODAM kosilnico za Ursus335in novo motorno žago liusqyarna. Anton Bučar, Ostrog 39. 68310 Šentjernej.
PRODAM kosilnico BCS (7 KS), greben 110 cm, generalno obnovljeno, potrebno manjšega popravila. Telefon (068) 69-177.
PRODAM DOBRO ohranjen traktor KORMICK, s kosilnico. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan.
PRODAM samonakladalno prikolico PONTIGFR 19, obračalnik PAJEK I ARR in grablje sonce 4. Vinko Jerman, IIrastuIje 5, 68275 Škocjan.
GRABLJE za BCS prodam. Telefon (068) X4-054.
PRODAM kosilnico Rapid Gorenje, primerno za hribovite predele, in grablje za Xeks kombi, rabljene eno
sezono. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (3016/84).
PRODAM
PRODAM 9 mesecev brejo telico ali • 9 mesecev brejo kravo. Miha Bregant, Mokronog 76.
KOZOLEC (topler), v dobrem stanju, ugodno prodani. Informacije po telefonu (061) 786-021.
PRODAM 3 m' suhih smrekovih plohov 2,5 m1 desk, dolžine 5 ni, i,, manjšo količino betonskega železa (0 6 mm). Marjan Barbič, Gor. Straža 41.
KOŠNJO sena prodam. Alojz Rodič. Stranje 5, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM nemške ovčarje (mladiče z rodovnikom). Janez Velikonja, Krka 22 a. Novo mesto.
PRODAM HITACHI mini linijo, novo, z garancijo. Telefon 21-051,
PRODAM tračni cirkular za obrezovanje tramov. Ogled popoldne. Janez Modic, Sr. Loži ne 4, 61332 Stara cerkev.
PRODAM par vprežnih juncev, starih dve leti in pol. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan.
PRODAM dve leti rabljeno kuhinjsko pohištvo in črno-bel televizor. Rozman, Levstikova 1 (Žibertov hrib). Novo mesto.
ZAPRAVLJIVČEK, odlično ohranjen, lesena kolesa, dva sedeža, prodam. Darko Pečar, Boršt 15. Cerklje ob Krki.
PRODAM motorni žagi Husqvarna 380 in Stihi 045 ter 6 arov novega vinograda na Oštrcu pri Kostanjevici po.ugodni ctjni. Informacije v Groblju 3, Šentjernej.
PRODAM zidno opeko in Z 101, malo karambolirano, Jože Agnič, Gotna vas 51 c. Novo mesto, telefon 21-078.
PRODAM 1()0W pevsko ozvočenje z ECHOM znamke D1NACORD. Telefon (068) 21-826, interna 349 (dopoldne).
PRODAM kobilo z žrebetom. Dra-ginc. Konec 11 a, Novo mesto.
PRODAM kravo v 9 mesecu brejosti z drugim teletom. Slavko Hočevar, Dol. Kamenee 6. Novo mesto.
HARMONIKO, novo. Bo, Es, As duri. ugodno prodam. Dol. Toplice 213 (Cviblje).
PRODAM traktorske gume 11,2-10 -28. Drobež. Gor. Vrhpolje 84, Šentjernej.
PRODAM žrebico. staro 15 mesecev. in grablje za BCS. Makše, Češča, vas 29. Novo mesto.
PRODAM barvni televizor Blau-punkt. Stane Novak. Ufica herojev 9, Trebnje.
PRODAM harmoniko VVeltmeister (60 basno). Naslov v upravi lista (3017/84).
PRODAM leseno garažo v Jerebovi ulici. Informacije na telefon 24-249 (v večernih urah).
UGODNO in poceni prodam malo rabljena hrastova garažna vrata in kombi plošče, 2,5 cm debeline. Kovač. Prečna 5.1, Novo mesto.
PRODAM etažno peč Central 20 na trda goriva, kompletno etažno ptič na olje (40000 ealorij) z vsemi priključki, dnevno sobo. štedilnik na trda goriva, dvojno pomivalno korito (rostlrei) in razne druge kuhinjske elemente, šte- , dilnik kueperbusch. trajno žarečo peč kueperbusch, hladilnik z 50-litrsko skrinjo in mizo s 6 stoli, skoraj novo. Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto.
I. junija bo ob 9. uri v Osrečju št. 29, Šmarješke Toplice, pri Marjanu Ober- ' ču prodaja elektromotorja (K) KS).
PRODAM sedežno garnituro za 16.000 din. Telefon (068) 24-259.
PRODAM novo italijansko kombinirano peč za kopalnico. Ivan Hočevar, 68212 Velika Loka 15.
PRODAM dolgo belo poročno obleko,številka 40 in otroški športni voziček. Medved, V Ragov log 4, Novo mesto, telefon 24-887.
PRODAM tridelna okna 170 x 130 (5 kosov), punte in bankine. Vse nerabljeno. Benčina. Hudenje 10, Škocjan.
PRODAM kobilo z žrebetom. Telefon 24-496.
PRODAM kravo simentalko, prive-snico, brejo 7 mesecev. Dular, Vavta vas 12, Straža.
PRODAM parcelo na Drganjih selih po ugodni ceni. Možnost gradnje. Ponudbe pod šifro: T AKOJ.
PRODAM prikolico za osebni avto in MZ 150 ccm. Turk, Smolenja vas 14, Novo mesto.
UGODNO prodam 150 W bas ojačevalec (glavo). Telefon 23-180 (zvečer).
UGODNO prodam televizor Gorenje. star 5 let. in strešno opeko Kikinda (3000 kom). Franc Prpič, Orehovec 16, Kostanjevica na Krki.
PRODAM Novolesovo pohištvo: dve omari, trosed, pisalno mizo, stol in cvetlično korito. Telefon (068) 22-612 (popoldne).
. PRODAM novo stiskalnico (prešo) za Zmajev kombanj in. novo Lado 1300 S. Informacije na telefon (068) 57-332 (pri sosedu).
TOMOS avtomatik, rdeč, 1000 km. prodam. I eban. 68233 Mirna 22X.
DIRKALNA KOLESA (4 M) in TOMOS AVTOMAFIC (5 M) prodam. Svent. Danila Bučarja 8, Novo mesto, telefon 25-339,
virsko harmoniko Weltmcister. Flajš-man Vinko, Nad mlini 26, Novo mesto, ali po tel.: 25—041.
POROČNO OBLEKO številka 40 prodam. Telefon 20-544.
PRODAM akustično kitaro EKO z ' magnetom. Roman Hervol, telefon (068) 61-362 (v večernih urah)..
UGODNO prodam omaro za dnevno sobo (mahagonij). Pureber, Pot na Gorjance 23, Novo mesto.
AKVARIJ (40 L7) prodam. Telefon
24-407.
OS TREŠJE (grušt)za hišo prodam.. Informacije na telefon 22-008.
KUPIM
KUPIM stroj za izdelavo strešne opeke, cca 500 kosov/h. Telefon (068)
25-925.
POSEST
PRODAM gradbeno parcelo z urejeno lokacijsko dokumentacijo v Šmarjetf. Informacije pri Zalokar, Cesta herojev 66, Novo mesto (popoldan).
PRODAM del vinograda s pašnikom v Ljubnu. Dostop po gornji poti. Velikost okrog 13 arov. Informacije na telefon 84-231 (popoldne, ali* zvečer).
PRODAM vinograd (16 arov) v Gadovi peči pri Brežicah. Asfalt do parcele, cena ugodna. Franc Kožar, Pristava 15,. Podbočje.
PRODAM takoj travnik (34 arov) pri novem brežiškem mostu ali dam v zakup. M. Glažar, Kajuhova 7, Brežice.
PRODAMO stanovanje v Stranski vasi in manjšo hišico v Dol. Lakovni-cah. Informacije v upravi lista (3015/84).
NOVO VRSTNO HIŠO v Novem .mestu prodam, stanovanjska površina neto 200 m2. centralno ogrevanje, telefon, garaža, vrt. Ponudbe pod šifro: „HISA".
VINOGRAD v bližini Šentjerneja (Skrivno) prodam. Telefon 20-545.
razno
OTROKA vzamem v varstvo. Vida Bovdaž, Ulica Osvobodilne fronte 1, Trebnje.
MOŠKI z lastnim stanovanjem, vrtom, avtomobilom, srednjih let, še zaposlen, se želi poročiti z upokojeno dobro gospodinjo brez obveznosti. Šifra: ..SREDNJA LETA".
Pri zahvali za STANKA JAMNIKA iz Breškega pri Šentjanžu je prišlo do napake v kraju. Namesto iz Breškega pri Šentjanžu je bilo pomotoma objavljeno iz Breškega pri Šentjerneju,-
CE STE pripravljeni varovati eij letnega otroka v njegdvem domu. | šljite ponudbo. Zanesljivi varuški ilu-dimo primerno nagrado, po potrdbi-. pa tudi sobico. Zaželjena je primerila strokovnost oziroma izkušnje. Sif|a: ..KAND1JA".
JRHOiCl’
JANEZ RUPAR, Vel. Mraševo 66, Podbočje, opozarjam ANO PIŠEK, Vel. Mraševo 65, in ANO RUPAR, Vel. Mraševo 12, naj prenehata z lažnimi govoricami, sicer bom sodno j' postopal.
JOŽE GRUBAR, Gor. Vrhpolje 77, Šentjernej, opozarjam Amalijo BELE in njenega moža, naj ne zalita in ne širita lažnih govoric. Če tega opozorila ne bosta upoštevala, bom proti njima vložil sodni postopek.
JOŽE ROZMAN, Potočna vas 2. Novo mesto, prepovedujem odlaganje vseh vrst odpadkov v gozdu na parceli številka 1186/5.
iS.
^OBVESTILA
ČISTIM talne obloge, steklene površine, žaluzije, keramiko. Telefon 23-235, popoldne.
DELAVSKI SVET Zavoda za požarno varnost Novo mesto
razpisna komisija
ponovno razpisuje dela in naloge
1. računovodje
2. knjigovodja saldokontov in OD
Pogoji:
Pod točko 1:
— da imajo končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri
da imajo najmanj 4 letadelovnih izkušenj pri vodenju računovodskih del.
Pod točko 2:
— da imajo končano srednjo .ekonomsko šolo
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju knjigovodskih del in nalog.
Kandidati naj pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih del in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Zavod za požarno varnost, Novo mesto, Cesta herojev 27.
Na ovojnici v levem spodnjem vogalu mora biti napisano „Za razpis".
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa oz. do zasedbe del in nalog.
-Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v30dneh po preteku razpisa.
379/22-84
Odbor za medsebojna razmerja pri DO „KOVINAR”,
Novo mesto,
Ljubljanska 28,
objavlja prosta dela in naloge
1. KV ličar
2. dva delavca*za pomožna dela pri barvanju kovin
3. več KV ključavničarjev
4. več PK ključavničarjev
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, v eni izmeni.
Razpisni pogoji:
Pod 1 in 3: končana poklicna šola ali priučen z nekaj let prakse.
Pod 2 in 4: veselje do dela z barvami oz. do predelave kovin, upoštevana tudi že pridobljena izkušnja.
Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj lahko kandidati prinesejo na razgovor osebno alt pa ga pošljejo po pošti. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Razpis velja do zasedbe prostih mest.
378/22-84
Dragi sestri ANI DRAŠLER iz Uršnih sel za 60. rojstni dan želim veiiko zdravja in sreče v krogu svoj li dragih. Sestra z družino.
30-letnico skupnega življenja bos a praznovala naša draga mamica bi očka ŠPEHARJEVA iz Tanče gore l a. Ob tem jubileju jima iskreno čest -tava hči Sonja z možem. Anica pajirr a pošilja poljubček.
CENJENE STRANKE obveščan, da imam od 25. maja 1984 v delavnici telefon. Za usluge se priporočam. Rezervni deli na zalogi. AVTOSERVIS Janez MOLEK, Gradac -v Beji krajini, tel. (068) 56-707.
SEJEM KNJIG CankaTjeve založbe bo: Novo mesto. Glavni trg: 3{. maja, L. 2., 3. junija. Trebnje (avtobusna postaja): 4. in 5. junija. Knjige st> tudi do 75% cenejše.
SNEGOBRANE za vse vrste kritin vam dobavi ali pa tudi montira Obrtna delavnica DANE M1ŽIGOJ, Krško, C. 4. julija 98, telefon (068) 71-637, od 20. do 22. ure, razen vikenda.	J	1
SERVIS CANDV -r- pralni stroji vseh vrst. Janez. Močnik, K Roku 17. Novo mesto, telefon 22-668.
'nit
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpeI sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat in stari oče
FERDINAND MILAVEC
iz Kloštra pri Gradcu upokojenec NOV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvala gre tudi nevrološkemu oddelku bolnišnice iz Novega mesta, organizaciji ZB Gradac, društvu upokojencev iz Gradaca, DO IMV Novo mesto, GG Črnomelj in postaji LM iz Vojnika, gasilskemu društvu iz Gradaca ter vsem ostalim, ki ste nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede in župniku za lepo opravljen obred.	g
Žalujoči: sin Ferdinand, Tone in Stane z družinama, sestri Marija in Anica
ZAHVALA
V 74. letu življenja je prenehalo biti srce našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
VIKTORJA SENICA
N/
Skupnikovega ata
iz Obrha 11 pri Dol. Toplicah
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, ZB Dol. Toplice, podjetjem VGP Novo mesto, Zdravilišču Dolenjske Toplice, Novolesu Straža. Posebna zahvala velja sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, govorniku, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sin Viktor z družino, hčerka Jožica z družino, hčerki Majda in Ivanka ter ostalo
sorodstvo
Obrh, dne 22. maja 1984
Kje si. naš dobri ati, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje skrbne roke. ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil ljubi mož, ata, stari ata, brat in stric
RUDOLF ŠKUFCA
Klopce 1, Dvor pri Žužemberku
Ob boleči izgubi se srčno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem prijateljem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Gorjanci, GP Gradbenik Žužemberk, Integralu—tozd Torbus, KZ Stična—samopostrežba Zagradec, Novolesu—tozd TDP Straža, pevcem iz Žužemberka, tov. Jožetu Banu za poslovilne besede, vaščanom iz Lašč za nesebično pomoč ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Joži, sinovi Rudi, Jože, Ciril, Martin z družinami, brat France in sestra Hermina z družino ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem, ter večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po težki nesreči in mučeniški bolezni zapustil naš
dragi
MARJAN STANIŠA
iz Konca 13
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v času njegovega trpljenja obiskovali in ga tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni patronažni službi, posebno sestri Idi. Hvala dr. Vodniku in dr. Kranjcu za zdravljenje. Prisrčno se zahvaljujemo proštu Lapu za obiske in tolažilne besede v bolnišnici in doma. Najlepše se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, ki mu je v zadnjih trenutkih življenja lajšalo bolečine. Hvala Društvu paraplegikov, DO Varnost, Krki—tozd tabletni oddelek, mladincem iz Konca, učencem 7. b razreda v Stopičah, razredni skupnosti 3. E DESŠ, pevcem iz Šmihela, govornici in duhovnikom za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Črna zemlja zdaj te krije, dragi ate naš.
Trta že je prebujena, zaman te kliče kot naš glas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica
ANTONA OBERMANA
iz Drašič pri Metliki
se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nam pomagali ter pokojnemu darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, posebno sodelavcem iz šole Ajdovec, Dvor, Kočevje in Žužemberk, članom Gasilskega društva iz Drašič za številno spremstvo in članom Zveze borcev NOV, še posebej članoma za poslovilne besede. Naša zahvala tudi zdravstvenemu osebju metliške ambulante in internega oddelka bolnice v Novem mestu, zlasti dr. Starcu. Hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste našega ateta spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi iz Drašič, Kočevja in Srednjega Lipovca
Ata, ljubil si zemljo, ljubil si dom
in v tej tihi cvetoči pomladi odšel-si v večni dom.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš nadvse dobri in skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC DRAGAN
Hoje 4, Trebelno
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, pokojnemu darovali toliko vencev in cvetja in ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Zahvala za podarjena venca IMV in GG Puščava, pevkam in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Franci z družino, Lojze in Tone, hčerke Marija, Anica in Pepca z
družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi, skrbni mož, oče, brat in dedek
MILOŠ PRAPROTNIK
iz Črnomlja, Kurirska 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem, ZŠAM Črnomelj, ZB Črnomelj, zlasti govornikoma za poslovilne besede, garnizonu Črnomelj in Društvu upokojencev, Krkinemu tozdu Kozmetika in sindikatu ter OŠ Grosuplje za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
29. maja je minilo leto dni, kar nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga žena, mama in stara mama
FRANČIŠKA BLAZIC
z Vel. Slatnika 13
Z žalostjo v srcu se spominjamo obletnice smrti naše mame. Vsem, ki se je še spominjate in prihajate na njen grob, iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Prezgodaj nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi mož, skrbni oče, brat in stric
RUDI PETAN
Šmihel 55
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ^sem darovalcem cvetja in vencev, kolektivom hotela Metropol, Gorjancev Straža, osnovni šoli Milka Šobar — Nataša, ŽTPV sosedom in ZB. Posebna zahvala velja kaplanu za res ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MIRKA KLANČIŠARJA
iz Straže pri Raki
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste bili s pokojnim dobri v življenju ter mu v bolezni lajšali bolečine, posebno patronažni sestri Milki Krajnc. Prisrčna zahvala vsem za cvetje in vence, Francu Resniku za poslovilni govor ter vsem sosedom, bivšim sosedom, vsem sorodnikom, ki ste mi stali ob strani in me tolažili.
Žalujoči: žena Julka, sinova Edi in Mirko z družinama, sestri Lojzka in Vida, nečaki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti zapustila ljubljena žena, mamica in stara mama
IDA PETERLE
Veliki Cirnik
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, darovali vence, cvetje in spremili pokojno na zadnjj poti. Iskrena hvala kolektivomKremen Mirna, Jutranjka, OS ZDO Mirna, pevcem, govornikom in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož, hčerki, mama, brat in ostali sorodniki
wkHH
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON LAH
Antonov ata iz Korenitke 11
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem vaščanom ter kolektivom Trimo Trebnje, Kompas Ljubljana, KZ Krka Novo mesto, govornikoma ter duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Št. 22,(1816) — 31. maja 1984
DOLENJSKI UST
Anton gre v stodrugo leto
15. maja je Anton Šneberger iz Grglja ob Kolpi praznoval 101-letnico
FRANC	R
„Na zemlji bo vedno rasel kruh," zatrjuje brane Rožman iz Pečnega sela. zalo se ne boji prihodnosti na kmetiji. Prav nič ni okleval, ko sije izbiral poklic in se vpisal v kmetijsko Solo na Grmu. Doma so se že takrat usmerili v živinorejo. Na leto oddajo po 27 tisoč litrov mleka. Imajo deset hektarov obdelovalne zemlje, od tega poldrugi hektar vinograda. Trsje gojijo v Sromljah, kjer zaradi odlične /ege vselej pridelajo žlahtno kapoljico. Prane je za delo v vinogradu najbolj navdušen.
Mladi Rožman je najbrž eden redkih kmečkih fantov, ki si je s svojim delom med mladino prislužil zlati znak ZSMS. To priznanje mu je pred kratkim podelila republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije.
Prane je po dveletni kmetijski poklicni šoli odsluži! vo-\ jaščino, nato pa je odšel v brigado Rdečega križa ..Posoč-’ je 1978". Bil je prvi brigadir iz kmečkih vrst v občini.
Po vrnitvi se je veliko posvečal mladim zadružnikom. Več let je bi! predsednik aktiva pri Agrarii in predsednik konference mladih v kmetijstvu. S kmečko mladino zelo rad dela. Tam ni dogovora brez dejanj. Vrstniki so se z njim vred navduševali za traktorska tek-
PRIZNANJA
ČRNOMALJSKIM
ŠPORTNIKOM
ČRNOMELJ — S precejšnjo zamudo je občinska '1 KS pripravila prejšnji teden podelitev priznanj za športne dosežke v minulem letu. Najboljša športnica je Mateja Koce iz TVD Partizan Stari trg. najboljši športnik Alojz Kuzma iz RD Črnomelj, naj-prizadevnejši športni delavec Zvone Hutar. najprizadevnejši mentor ŠŠD Vinko Kobe, najuspešnejše športno društvo je ŠŠD Smuk, naujspešnejši tekmovalni ekipi pa RD Črnomelj in ŠD Butoraj.
R. HORVAT
ROBARJEV FILM V KRAKOVU
NOVO MESTO — V Krakovu se je v torek začel mednarodni filmski festival. Žirija je v tekmovalni del uvrstila tudi nekaj jugoslovanskih filmov, med njimi kot edinega slovenskega film Novomeščana Filipa Robarja .Kmetijskega proizvajalca Mikola-ša prvi dopust". Ker krakovski festival po kakovosti ne zaostaja veliko za znanim oberhausen-skim, je že sama uvrstitev Robarjevega filma veliko priznanje.
a
_ i
tnatz t
OAiSIHOdsail * 0N8*YIS 1
POPOLN POLOM — ledni je vi-Icli ribniško rokumento igrišče precej klavrno, kot da simbolizira trenutni položaj Rokometnega kluba IN L KS na tabeli. Ograja igrišča je potrgana, okoliške strehe se podirajo, Inlesova reklama z. Ribničanom pa se je obrnila narobe, hkrati pa so ribniški rokometaši izpadli iz drugoligaške konkurence. (Foto: Glavonjič)
movanja in za kviz ..Kaj veš o kmetijstvu". Tudi sam je štirikrat tekmoval. Na mladince iz aktiva je ponosen, ker vselej izpeljejo, česar se lotijo.
Naslednik Rožmanove kmetije živi s svojim krajem. Pečno selo opisuje kot vas. kjer so si ljudje zelo dobri med seboj. Za dokaz omenja strojno skupnost, ki povezuje kmete že več kot dvanajst let. Krajane družijo še drugi interesi. Nekatere je spoznal pred kratkim kot novi predsednik vaškega odbora SZDL. Bilo ga je strah te Junkcije, ker tudi njemu zmanjkuje časa za vse. vendar mu zdaj ni žab Sovaščani so se izkazali kot odlični sodelavci, in to je zanj spodbuda.
Mladi Rožman je navdušen gasilec in je letos končal podčastniški tečaj. Sredi junija bodo slavili 50-letnico društva, prireditev, ki jo za takrat pripravljajo, pa bo po njegovi izjavi generalka za nastop na gasilskem kongresu v Mariboru.
Življenje v vasi in krajevni skupnosti je zelo razgibano in ga popestt uje kulturno društvo s svojimi sekcijami. Franc je plesalec v folklorni skupini. Ta je doslej predstavila slovensko folkloro Makedoncem v Gevge-liji in Srbom v Veliki Plani, redno pa izmenjuje nastope z Zelino in Bregano na Hrvaškem in si tako širi obzorje. Nastopi doma in na gostovanjih so za Rožmana nadvsem prijetna doživetja.
Kot mladinski aktivist ni ravnodušen do težav, s katerimi se ta čas srečuje mladina nasploh. Skrbi ga nezaposlenost kot posledica nepravilne poklicne usmerjenosti. Zaradi tega so mladi v občini predlagali uvedbo druge izmene v tovarni prikolic !MV in skrajšan delavnik v tovarni pohištva, kjer naj bi se v šestnajstih urah izmenjale tri izmene delavcev. ..Morda vsega ni mogoče tako izpeljati, vendar v mladinski organizaciji poskušam najti nove poti in rešitve," je optimistično zaključil pogovor mladi zadružnik iz Pečnega sela.
JOŽICA TEPPEY r
I
♦
♦
*
<►
GRGFLI— V Grg/ju ob Kolpi je 15. .maja praznovat 101-letnico življenja Anton Šneberger. Pravzaprav je ni praznoval, ker je zanj praznik, kadar pridejo otroci z vnuki in pravnuki oz. prapravnuki. To pa se dogaja le ob dela prostih dneh, in še to ne vseh in bodo tako praznovanje nadoknaditi enkrat te dni.
Obiskal sem ga 17. maja in meje takoj pozdravil: ..Dober dan. tovariš Primc." Potem je potarnal: ..Jaz nisem več za ven. Sem na koncu. Oči me puščajo, noge me puščajo. Tako mora biti! Nič ne pomaga."
Sedela sva za mizo v jedilnici poleg kuhinje. 74-letna snaha Katica oz. Katarina nama je prinesla narezano suho šunko, domači kruh in domače vino.
Vprašal sem ga, kaj je doživel in kako je živel v zadnjem letu dni, saj smo ostalo njegovo življenje na kratko opisali pred letom dni. Malo je pomislil, nato pa začel:
„Umrl ni nihče, vsaj tu blizu ne. Jaz sem bil pa pozimi tri tedne v bolnišmi-ci. Vid mi peša in po telesu me srbi. V bolnišnici sem se popravil. Slabši nisem. Ne berem že več kot dve leti. Ko mi je začel pešati vid, sem najprej dobil očala in spet dobro videl. Potem seje vid še poslabšal in sem dobil nova
160 OTROK V KOLONIJO
KOČT.VJL — Lotos bo v Pun-ti/eli pri Pulju letovalo 160 otrok i/ kočevsko občino. Letovali bodo v dveh skupinah po SO otrok, ki bodo na letovanju po deset dni. in sicer od 20. julija do 9. avgusta.
Dnevni pen/ion za otroka bo veljal 6S0 din. skupaj s prevozom, vzgojiteljskim nadzorom in drugimi stroški pa okoli 900 din na dan ali 9.000 din za vseh deset dni.
Vendar bodo starši za letovanje otrok prispevali le manjši del. Največ bodo morali primakniti tisti, v katerih družinah znaša dohodek na družinskega člana nad 6.500 din na mesec, in sicer po 3.900din.
V družinah, kjer znaša dohodek na družinskega člana, od 4 do 4.500 din, bodo prispevali za otroka po 1.900 din. lam, kjer je dohodek na člana pod 2.000 din. pa bodo otroci letovali celo braz-plačno. Razliko med polno ceno letovanja in prispevkom staršev bodo prispevale SIS za otroško varstvo; za izboražev anje, za socialno skrbstvo, za zdravstvo, za kulturo in za telesno kulturo.
S koštrunom nad plazove
Ledinčani sami mojstri svoje ceste
LEDINA — Nekdaj je sodila v nepogrešljivo opremo tesarjev — graditeljev lesenih mostov priprava, imenovana koštrun. Eno redkih še premorejo pri sevniški krajevni skupnosti.
Ta čas jo brez milosti gonijo Ledinčani na Zajčji gori. Z njo zabijajo številne hrastove pilote, da bi ustavili plazove nad na^novo razširjeno cesto. Preden sojo krepke roke lahko vzele v roke. jo je bilo treba temeljito na novo prekovati in utrditi ročaje.
Dandanes to težaško delo v večini primerov opravijo težki pnevmatski stroji. Vendar je tudi takšenle koštrun v pravih rokah silno orodje. Dodobra pomnogoteri moč in težo svojih ..gonjačev".
Duša akcije je predsednik vaškega odbora Stane Šeme. Z večino sovaščanov širijo cesto vse do Jazbinškove domačije. Kjer se sedaj ubadajo s plazovi, so iz vseka že predtem umaknili 2.000 kubikov ilovice. Tudi v žepe so segli goloboko. Prav jim je prišel še referendumski denar iz sev-
Zmagal Krese
Pri mladincih pa najboljši Jerebičnik
KOČEVJE — Letošnjega tekmovanja v lovu rib s plovcem na Rinži. kije bilo 20. maja. se je udeležilo 12 članov ribiške družine Kočevje in 13 mladincev. Člani so ulovili skupno 174 rib, mladinci pa 78.
Pri članih jc letos zmagal Rudi Krese (34 rib), 2. Boško Kneževič, kije uplenil enako število (29) rib kot 3. Peter Poznič, a je v podaljšku prej ujel ribo, 4. Božidar Kolobota, 5. Jože Primc, 6. Franc Premrl idr.
Za mladince je bilo značilno, da so sc letos prvič vsaj najboljši po ulovu močno približali najboljšim članom, medtem ko so v minulih letih močno zaostajali za njimi. Rezultati pa so bili taki: L Sgmo Jerebičnik 32 rib, 2. Tomaž Curl 17,3. Jože Vidmar 15,4. Borut Vitoševič 7, 5. do 7. mesto pa so si delili Igor Mestek, Borut Priča in Tomaž Obranovič, idr.
Kočevske ribiče čaka v kratkem še dvoje tekmovanj. V juniju se bodo pomerili na družinskem lekmovanjuv muharjenju na Kolpi, kjer bodo lovili le plemenite ribe (lipan, postrvi). Na dan borca, 4. julija, pa bodo sodelovali s svojima ekipama tudi na že tradicionalnem meddružinskem tekmovanju v muharjenju na Kolpi.
J. PRIMC
niške krajevne skupnosti, kjer upajo, da bo kanilo še kaj, saj dela prinašajo večje stroške. Krajevni skupnosti so hvaležni tudi za pesek.
Žal se je tudi tu našla dvojica, ki stoji ob strani. Če je ni že prej, bi jo vsaj
S
%
KREPKE ROKE — Kdor hoče goniti takšnega koštruna, ga že mora biti nekaj v hlačah.
sijdaj lahko omečil trud sovaščanov. Zakaj nikoli ne veš, kdaj koga potrebuješ.
A. Ž.
V NEDELJO TOMBOLA V PONIKVAH
PONIKVE — Gasilsko društvo Ponikve ki bo prihodnje leto praznovalo 75-letnico obstoja, priredi letos, v nedeljo 3. junija, pri gasilskem domu v Ponikvah tombolo. Dobitki so kar vabljivi, saj so med njimi avtomobil Zastava 101 GTL, traktorska prekucna prikolica, obračalnik in seveda še več manjših dobitkov. Za zabavo bosta poskrbela Janez Iločevar-Rifle in ansambel Jožeta Avbarja, tombolo pa bo vodil Pavle Groždnik. Izkupiček prireditve bodo gasilci potrošili za svoj praznik in nabavo opreme.
očala, je zdravnik rekel, da tudi s temi ne bom dolgo dobro videl. Prav je imel... Najhuje je, če ti oči pešajo."
Ker sva bila že pri hrani in pijači, sva rekla še to in ono o ..jedilnem listu"
Anton Šneberger iz Grglja, koje bil star 101 leto in dva dni. (Foto: Primc)
stoletnika, ki je gotovo zanimiv za vsakega, ki želi zdravo jesti in piti ter dolgo živeti.
_Zdaj jem polovico manj, kot sem včasih. Samega mleka niti ne pojem
ROCK KONCERT V GRADCU
GRADAC — OO ZSMS Gradac priredi v soboto, 2. julija, ob 19.30 rockovski večer. Koncert je namenjen krepitvi kulturno-umet-niške dejavnosti v Beli krajini, pobudo zanj pa so dali belokranjski rock ansambli in OO ZSMS Gradac in Metlika. Prireditev bo v kulturnem domu (dvorana RK), nastopila pa bo pisana paleta belokranjskih ansamblov: Indust bag. Mama Dollores, B. B. Shop, Bakšiš kanalizacija in Dialektično zrcalo ter gostje — Trobecove krušne peči (Zagreb) in Bacili (N. mesto). Med koncertom, ki bo trajal tja do polnoči, ne bo ne lakote ne žeje, mladinci,‘ki koncert organizirajo, pa obiskovalcevm. ki želijo v Beli krajini tudi prenočiti, svetujejo kampiranje na kopališču v bližnjem Podzemlju.
TREBANJCI SO SE SPET ODREZALI
TREBNJE, NOVA GORICA — Preteklo nedeljo so se motoristi iz. Trebnjega udeležili mednarodnega tekmovanja v spretnostni vožnji v Bukovici pri Novi Gorici. Spet se je najbolje odrezal Branko Rokavec, ki je v kategoriji nad 650 ccm zasedel prvo mesto, drugi je bil Zdravko Jan, 6. mesto pa je zasedel Janez Prosenik ml. V kategoriji motorjev do 650 ccm je bil najboljši Trebanjec Jože Avgu-štinčič, ekipno pa so člani AMD Trebnje osvojili tretje mesto. To je vsekakor velik uspeh te najmlajše sekcije pri AMD Trebnje, saj seje srečanja v Bukvici udeležilo okoli 200 motoristov. To soboto potujejo motoristi v Izlake, kjer se bodo prav tako pomerili v spretnostni vožnji.
veliko. Rajši imam belo kavo in kruh. Pa gres (pšenični zdrob) ali riž na mleku. Mesa zaradi zob-ne morem jesti. Kakšno mehko svinino bi še pojedel pa obaro ali piščančje meso. Veliko sem včasih pojedel rib in še danes bi jih, pa jih ne, čeprav je blizu Kolpa. Sinje že 75 let star in ni več za ribolov. Vedno sem rad pil kislo mleko in še danes ga. Tudi kozarec ali dva vina mi ne škodi. Žganje pa le pokusim."
Oče Šnebergerje bil to zimo petič v življenju v bolnišnici. Prej je bil štirikrat med prvo svetovno vojno, in sicer dvakrat zaradi ran, ki jih je dobil na fronti, dvakrat pa zaradi drugih bolezni.
Rodil se je v vasi Reber nad Žago, nekaj kilometrov nad Grgljem, sem pa se je priženil leta 1909 k Verderberje-vim, ki so imeli tudi mlin. Njegove rojstne hiše niti vasi ni več. Požgali so jo med vojno Italijani. Tudi mlinska kolesa že dolgo stoje in jez je popustil kot so vsi ostali jezovi na Kolpi, ker jih po vojni ni nihče popravljal. Nihče več ne nosi v mlin, ker vsak kupuje moko ali kruh kar v trgovini.
Potem je nanesla beseda, da so že od nekdaj za Kolpo prebivali le Slovenci, Kočevarji pa v hribovju nad kanjonom Kolpe. Od kot torej njemu kočevarski oz. nemški priimek?
„Moj stari oče ni znal niti besedice nemško; bil je strojar. Strojil je ovčje kože. Moj oče se je nemščine naučil le za silo, toliko da je lahko krošnjaril na Dunaju in drugod po Avstro-Ogrski. Jaz pa sem se naučil še bolj, ker so v naš mlin nosili predvsem Kočevarji, ki so živeli na hribu nad nami. Nemščina mi je koristila, ko sem tudi jaz krošnjaril. Stari oče so mi pravili, da je bil prvi, ki je dobil priimek Šneberger, naš prednik, ki je bil lovec pri kostelskemu grofu. Grof je delil priimke. Tistemu, ki je dobro delal in mu je bil všeč, je dal nemški, in tako je takrat veliko Slovencev na našem koncu dobilo nemške priimke."
JOŽE PRIMC
Mednarodna dirka za zlati znak občine Krško
V nedeljo, 3. junija, ob 16. uri na stadionu Matije Gubca speedwayisti iz 6 držav
KRŠKO — Na stadionu Matije Gubca v nedeljo. 3. junija, ob 16. uri četrta mednarodna speedway pozivna dirka za zlati znak občine Krško. ’
Med tekmovalci iz Avstrije. Češkoslovaške, Italije, Madžarske, ZR Nemčije in Jugoslavije sicer nc bodo ravno svetovni asi, čeprav bi take Krčani zlahka dobili v Krško, če bi seveda imeli lep kup denarja. Dokaz, da postaja dirka za dragoceno lovoriko privlačna tudi za najbolj znana imena, je tudi pismena ponudba večkratnega svetovnega prvaka Ivana Maugerja in nekaterih Angležev. Toda ..najcenejši" poklicni tekmovalec speedwaya iz evropskega zgornjega razreda je še vedno ..tehtal" okrog 20 starih milijonov.
Imena Čehoslovakov, kot sta Sova in Karnas, pa Madžarov (Kocso inTa-kacs) in Italijanov (Dallkhielle in O. Righetto) že zagotavljajo.vsaj srednjo evropsko kakovostno raven spee-dwaya. Avstrijca Nebel in Eder sta manjši neznanki kot Zahodna Nemca Britzl in Enas, ki znata marsikdaj zamešati štrene. Med Jugoslovani bodo gotovo največ navijačev imeli Žibert, Omerzel in Gerjevič.a Kocmut, Pavlic in—Horvat tudi ne bodo držali križem rok.
P. PERC
Zbor pionirjev
Jugoslovanski pionirji v Trbovljah — Zaključek kurirčkove pošte in pohoda
TRBOVLJE — Tu bo v soboto, 2. junija, zbor pionirjev Jugoslavije, ki bo potekal v okviru 13. jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom ..Rastemo pod Titovo zastavo. Pionirji, veselo na delo!” Na zboru bo govoril Andrej Brvar, predsednik RK ZSMS. Z zborom bodo pionirji obeležili pomemben dogodek iz revolucio- ' name preteklosti, spopad delavcev s fašistično Orjuno pred 60 leti. Na zboru se bosta zaključila tudi letošnja kurirčkova pošta in pohod po poteh- revirskih revolucionarjev. Raport nosilcev kurirčkove pošte in pozdravno pismo pionirjev predsedstvu RK SZDL bo sprejel njen predsednik Franc Šetinc, raport pohodnikov pa narodni heroj Anton Vratanar — Antone-sko. Poleg osrednje prireditve pred Delavskim domom, bo na sporedu tudi zabavna prireditev, ki jo bo vodila Mateja Koležnik. Odprli bodo tudi dve razstavi: slikovno ob 60-letnici zloma Or-june in 50-letnici zasedbe rudnikov in glasovne stavke ter likovno razstavo skupine Dolik z Jesenic.
Sprejem na Bazi 20
Mladinci dobili tudi prapor — Ogled Bele krajine
KOČEVJE — Učenci sedmih razredov osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje so bili 24. maja na Bazi 20 v Kočevskem rogu svečano sprejeti v mladinsko organizacijo. Ob tej priložnosti so proslavili tudi dan mladosti. Pokrovitelj svečanosti je bila delovna organizacija Melamin Kočevje in njen predstavnik je novim mladincem izročil tudi prapor.
Sprejema se je udeležil tudi narodni heroj Jože Boldan—Silni. Po sprejemu so mladinci prejeli značke in članske knjižice mladinske organizacije pa tudi značke in izkaznice Rdečega križa, saj so bili hkrati sprejeti tudi v to človekoljubno organizacijo.
O ustanovitvi in pomenu Baze 20 je mladim govoril vodič Ivan Fink. Novi mladinci so se nato odpeljali še na ogled kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Beli krajini,-
V. ILC
Jurjeuanje
Črnomelj,
9. in 10. junij 1984
HUDA NESREČA
KOČEVJE — 20. maja malo po polnoči se je zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti pri odcepu za Črni potok pri Kočevju. Avto, ki ga je vozil S. R. iz Novih Lazov, je zadel motor z motoristom B. V. iz Livolda in sopotnikom S. P. iz Črnega potoka. Motorist in sopotnik sta bila zelo hudo poškodovana in prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
Trojčki, rojeni v Novem mestu
26. maja je rodila trojčke 24-letna Anica Kozinc s Hinj pri Šentrupertu — Otročki so trenutno v Kliničnem centru, mamica pa zdrava
NOVO MESTO — V soboto je v novomeški porodnišnici rodila trojčke, dva dečka in deklico, Anica Kozinc iz Hinj pri Šentrupertu. Pri prezgodnjem porodu sta ji pomagala babica Bosiljka Mihalič in dr. Nikola Marina.
Anica Kozinc, 24-letna gospodinja, že ima hčerkico, staro štiri leta. V tej nosečnosti je imela precejšnje težave. Trikrat sem bila na pregledu z ultrazvokom, pa so vedno ugotovili le dvojčke. Med nosečnostjo sem že bila v bolnišnici, potem pa spet doma. V soboto, 26. maja, sem dan preživela povsem običajno, okrog 22. ure pa sem šla spat.”
Tako je začela svojo pripoved o nenavadnem doživljaju mlada mamica dobrih šest urpo porodu. Trojčke, rojene nekaj dni pred iztekom osemmesečne nosečnosti, so ravno tedaj na hitro peljali pod kisikom v ljubljanski Klinični center. Prezgodnji porod in prema ih na teža otrok sta
to zahtevala, vendar upajo, da se bo z otroki vse srečno izteklo. Mamica pa je pravila dalje:
„Še nisem bila dobro zaspala, ko sem začutila, da mi je odtekla voda. Moža ni bilo doma, svak in sestra pa sta me potem hitro
1
odpeljala v bolnišnico. Med potjo se je porod že začel, ko pa sem prišla v bolnišnico, je bilo vse pri kraju v manj kot pol ure. Otrok smo veseli, čeprav s.o trije. Ničesar jim ne bo manjkalo. Živimo na kmetiji, možje prevoznik, hiša je dovolj velika. Z mamino in sestrino pomočjo jih bom že spravila k sebi.”
— Kako boste dali ime vašim trojčkom?
„Naj bodo vsf trije na J! Fantička bosta Janez in Jože, punčka pa verjetno Jasmina.” Babica Bosiljka Mihalič, kije ,v porodnišnici zaposlena že od leta 1961, je že drugič prisostvovala rojstvu trojčkov. Prvič pred skoro 20 leti, ko je rodila Korenetova iz Segonj pri Škocjanu.
R. BAČER
• Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli žalostno vest, da je najtežji deček umrl zaradi težav z dihali in srcem.