nflRODM GOSPODAR GLASILO ZADRUŽOE ZVEZE V LJUBLJAfll. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. :: Telefon šteu. ZIB. :: C. kr. noštne hran. št. 64.846 Kr. oorske „ „ „ 15.649 Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseracUo po dogovoru. < 3 < A Vsebina: "Nove sodne pristojbine. Fran Povše — umrl. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Razglasi. Občni zbori Nove sodne pristojbine po cesarskem ukazu z dne 15. septembra 1915, drž. zak. štev. 279. Za praktično rabo priredil dež. sodni svetnik Fran Regali y. I. Civilnopravdno in izvršilno postopanje. 1. Vloge razen zemljiškoknjižnih vlog, tožbe in pravna sredstva (Glej ^tabelo tu poleg.) a) Vsak nadaljni izvod in vsako nadaljno polo pravnih sredstev je kolkovati 'kakor vloge. h) Ako se katerakoli vloga znova predloži, jo js kolkovati kakor vloge vobče, ako se prvotna vloga ni stvarno rešila. c) Ako se mora izdati oklic (n. pr. ker je postaviti skrbnika ali ker je javno razglasili dražbo), je prvo polo prvega izvoda kolkovati za 2 K višje. č) Zemljiškoknjižne vloge je kolkovati, kakor je povedano doli pod III. A. 1. c); glej tudi opomnje istotam pod c), č) in d). d) Kolkovati ni treba : 1. vlog za podelitev pravice ubogih in vseh drugih na to nanašajočih se vlog; 2. prošenj stranke, ki je zmagala, za prvi izdatek odpovedne, priznalne, zamudne in malotne sodbe, ki bi se ji sicer ne izdala pismeno, dalje za potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti, za prvi izdatek sodnih poravnav in za potrdilo pravnomočnosti na teli izdatkih ; 3. pismenih zaprosil, ki se lahko podajo v sodni pisarnici na zapisnik, in ki ne obsegajo nobenega predloga, o katerem bi moralo sodišče odločiti; 4. prošenj za popravo sodnih sodeb in sklepov; 5. nadpisov (rubrik) vlog in pa njili izdatkov, ki se predlože le mestu nadpisov; in 6 vlog na obrtna sodišča, ako sporni predmet ni vreden čez 100 K. o o o o 04 § g | 2. Zapisniki. Kolikor nadomeščajo pod 1. ozname- njene vloge, tožbe in pravna srčdstva, jih je kolkovati tako, kakor je gori določeno. ii) Gas [losvelovanja zbornega sodišča se ne vračunja v čas, kalerega traja razprava. b) Ako se je preložila razprava ali narok za sprejemanje dokazov, je pri vsakem nadaljevanem naroku plačati že od prve pol ure ono pristojbino, ki je določena za daljnje pol ure. c) četudi se ne sestavi zapisnik, je pristojbino vendarle plačati, ako se je razprava vršila pred sodiščem višje stopnje, ali pa, ako je razprava pred sodiščem prve stopnje trajala več kot pol ure. č) Ho gorenjem tarifu je kolkovati tudi d raž bene zapisnike. Bazen tega so po tarifni točki 108 prisl zak. (pristojbin-kega zakona z dne 9 februarja 1850, drž. zak št. 50,) dražbeni zapisniki, kolikor obsegajo pravna opravila, glede teh podvrženi pristojbinam, ki so sicer predpisane za nje Dražbene zapisnike glede premičnin je šteti za pravne listine; od njih mora plačati pristojbino po lestvici III prodajalec. Tudi dražbene pogoje je kolkovali z 1 K od vsake pole, ako se posebej sestavijo in podpišejo d) Zapisnik o r a z d e 1 bn i r azpra v i je kolkovati po višini celega zneska, ki ga je razdeliti e) Vpise v registre je kolkovati kakor zapisnike. f) Sodbeni zaznamek je kolkovati pravtako, kakor bi bilo kolkovati zapisnik, ki ga zaznamek nadomešča g) Kolkovati ni treba: 1 uradnih zaznamkov o zaslišbah v izvršilnem postopanju in pa uradnih zaznamkov, ki ne obsegajo nobenega strankinega predloga, in ki jih stranka ni podpisala; 2. posvetovalnih zapisnikov; 3. zapisnikov o ustnih, prizivnih in revizijskih razpravah, ako ni nobena stranka prišla k razpravi in se tudi niso izvršili nobeni dokazi; 4 zapisnikov, ki nadomeščajo v opomnji pod I. 1 d) navedene vloge (pač pa je vedno kolkovati upore v opomi-njevalnem postopanju in zapisnike o opravi izvršilnih dejanj); 5. razpravnih zapisnikov v postopanju pred obrtnimi sodišči, ako sporni predmet ni vreden čez 100 K. 3. Sodne odločbe (razsodila, sodbe, sklepi). o< o< o< o o< <13< n< (t> (D čb čp čtt N N N N N N N s 1 § S g s g M W pl * >rj P. CL £1, CL Q, O. O o O O O O O lin lis n X X n X n X < -t CL 3 O C/3 O o o o v. £ Milili a) Sodbe vobče; 1») končni sklepi v pravdah zaradi motene posesti in pa c j plačilni nalogi v mandatnem in sin dl katne m postopanju, plačilni in zavarovalni nalogi v menič-^lj nem in čekovnem regresnem postopanju. Vx Ul O* t« »i tl S El sr_____________ is K S" |= M I I g i 3 «5 I1 a) Sodbe o tožbah za obnovo in o tožbah zaradi ničnosti; b) sklepi, s katerimi se tožba zavrne zaradi nedopustnosti pravne ij poti, zaradi nepristojnosti sodišča, zaradi že JI tekočo pravde, zaradi pravnomočnosti, zaradi pravdne nezmožnosti ene sporne stranke j ali zaradi nodostajajočo upravičbe zastop-lj nika, ali pa s katerimi so zaradi nepristoj-I nosti tožba preodkaže drugemu sodišču; in pa c) sklepi o uporih zoper začasne odredbe. 's B O 00 !►. t-0 1-. I ------------------------ š? I I I I I g * I------------— F I I I I I 1 I Plačilna povelja v opomlnjevalnem postopanju inozemskih (neavstrijskih) izvr-i Silnih naslovov O o Vi Ol O' N> - I I I M I g I g drugih izvršilnih naslovov s!2 iaž oi m m an m d I I I I I I I | O N pu $» S S' gl a) Za odločbe sodišč višjih stopenj je plačati iste pristojbine, kakor za odločbe sodišč prve stopnje; le tedaj, kadar se stvar vrne sodiš u nižje stopnje v vnovično razpravo in razsojo, ne znaša pristojbina nikdar več kot 25 K. b; Hrav iste pristojbine, ki so navedene gori pod I. 3. A in B., je plačati ludi od odločeb (razsodil, sodeb, sklepov) razsodišč in razsodnikov. c) Kadar se komu prisodi lastnina nepremičnine vsled priposestvovanja, je plačati ravno tisto pristojbino, katero bi imel plačati tožnik, ako hi bil nepremičnino kakorkoli drugače odplatno pridobil (n. pr. ako bi jo bil kupil) Ta pristojbina znaša po § 1 zakona z dne 18. junija 1901, drž. zak. št 74-, pri odplatnih pravnih opravilih redoma 3°/o vrednosti, ako nepremičnina ni vredna več kakor 10.000 K, yi>°lo vrednosti, ako znaša ta čez 10.000 K do 40.000 K, in 4"/o vrednosti, ako ta presega znesek 40.000 K č) Ako vrednost spornega predmeta presega 2000 K in je na katerikoli strani več sospornikov (torej več tožnikov ali več tožencev; kot sospornike pa je šteti tudi postranske'udeležence), se pristojbina za vsako daljno osebo, ki nastopa kot tožnik ali kot toženec, zviša za 10°/o sicer določene pristojbine; vendar cela pristojbina ne sme nikdar znašati več kakor dvojno tarifno pristojbino. d) Ako se v pravdi izda najprej le d e 1 n a a 1 i v m e s n a sodba, je'plačali takoj pristojbino od celega spornega predmeta ; ako se stranki potem poravnata in se ne sodi dalje, se vrne preveč plačana razsodnina. e) Ako je višje sodišče razveljavilo kako odločbo in mora nižje sodišče znova soditi, se vračunja pristojbina, ki se je plačala za razveljavljeno odločbo, v pristojbino za novo odločbo. f) Pravtako se vračunja: 1. pristojbina za plačilni nalog v mandatnem in sindikalnem postopanju in pa za plačilni in zavarovalni nalog v meničnem in čekovnem regresnem postopanju v pristojbino za sodbo, ki jo izda sodišče iste stopnje vsled ugovorov zoper nalog; 2. pristojbina za odločbo, ki se je razveljavila z do-volilom poslavitve v prejšnji stan, v pristojbino za novo odločbo, ki jo izda sodišče iste stopnje o isti stvari; 3. pristojbina za sodbo o tožbi za obnovo ali o tožbi zaradi ničnosti v pristojbino za novo odločbo, ki se izda v glavni stvari, potem ko se je izrekla ničnost ali dovolila obnova; 4. pristojbina za plačilno povelje v pristojbino za sodbo, ako jo izda isto sodišče vsled upora tožene stranke; in 5. pristojbina za izvršilno dovolilo v pristojbino za sodbo, ki se izda vsled ugovorov zoper obstoj izvršljive zahteve (§ 35 izviš. r.) ali zoper izvršilno dovolilo (§ 36 izvrš. r.) ali pa vs'ed upora zoper izvršilno dovolilo (§ 83 izvrš. r.) g) Od sudbenih zaznamkov je plačati isto pristojbino kakor od sodbe, ki jo zaznamek nadomešča h) Od drugih kakor od tu navedenih razsodil in odrede!) sodišč v spornem in izvršilnem postopanju ni plačati nobene pristojbine. 4. Priloge, duplikati, prepisi in sodne poravnave. Tozadevne določbe so nižje doli pod V. II. Konkurzno in poravnalno postopanje. 1. Vloge. a) Kolikor ne velja kaka druga določba tarifa: 1. vloge upnikov, s katerimi oglašajo svoje terjatve h kon-kurzu ali v poravnalnem postopanju, ali pa svoje oglase utesnujejo, dopolnujejo ali drugače izpreminjajo, ako znaša oglašena terjatev do 100 K od vsake pole . — K 30 h čez 100 K do 1.000 K od vsake pole....................1 K — h čez 1000 K pa od vsake pole 2 » — » 2. vloge prezadolženca oziroma dolžnika in pa upravnika kon-kurzne mase, oziroma poravnalnega upravnika . . . . — » — » 3. drugačne vloge od vsake pole 1 » — » b) Predlogi upnika, da se razglasi konkurz, ako znaša njegova terjatev do 1.000 K, od prve pole..................5 » — » ako pa je njegova terjatev višja, od prve pole . . . 10 » — » c) Predlogi prezadolženca, oziroma dolžnika, da se razglasi konkurz ali uvede poravnalno postopanje . . . — » — h č) Pravna sredstva na zborno sodišče prve ali druge stopnje.......................5 » — » na vrhovno sodišče . . . 10 K — h oboje od prve pole. a) Drugo polo in vse morebitne daljnje pole je kol-kovati le po 1 K. b) Opomnje gori pod I. 2. in 3. veljajo zmisloma tudi tukaj. c) Vloge, v katerih naznanja dolžnik, da je ustavil svoja plačila, so proste vsake pristojb ne. 2. Zapisniki. Kolikor nadomeščajo vloge, jih je kol-kovati, kakor je gori določeno. Vsi drugi zapisniki pa so prosti vsake pristojbine. Izjave, ki jih poda upravnik mase, prezadolženec ali kak upnik tekom konkurznega postopanja na zapisnik ali s posebno vlogo, s katerimi se pripoznava obstoj ali višina h konkurzu prijavljene terjatve, niso podvržene prislojhinam. 3. Uradna potrdila, ki jih izda sodišče upravniku konkurzne mase ali poravnalnemu upravniku.....................— K — h v vseh drugih slučajih pa od vsake pole.......................2 K — h 4. Poprečne pristojbine. a) Za konkurzno postopanje: 1. ako se konkurz konča z razdelbo mase (§ 139 k. r.) ali s prisilno poravnavo (§ 157 k. r.), od vsote zneskov,# ki so se porabili ali so na razpolago za poplačilo stroškov konkurznega postopanja (§46, št. 1, k. r.) in konkurznih terjatev (§§ 50 do 53 k. r.) .... 2. ako se konkurz konča zato, ker je udeležen samo eden konkurzni upnik (§ 166, odst. 1, k. r.), ali pa ker so temu pritrdili konkurzni upniki (§ 167 k. r.) od prodajne vrednosti konkurzne mase . b) Za poravnalno postopanje, ako sodišče potrdi poravnavo (§ 49 por. r.) od vsote zneskov, ki so se porabili ali so na razpolago za poplačilo upnikov (§ 46, odst. 2. in 3., por. r.).................. ;i) 1'rravnave v konkurznem in poravnal em postopanju je kolkovati kakor sodne poravnave tekom civilne pravde ali izvršilnega postopanja (glej doli pod V. I). h) Od prisilnih poravnav v konkurznem postopanju in od sodno potrjenih poravnav v poravnalnem postopanju je plačali samo poprečno pristojbino in ničesar drugega. Ako pa se pri tern napravi razen sodnega zapisnika še posebna listina, je plačati od vsake pole še posebej 1 K. Ako pa kdo vsled prisilne poravnave v konkurznem postopanju ali pa vsled sodno potrjene poravnave v poravnalnem postopanju pridobi lastnino nepremičnine, je razen poprečne pristojbine plačati tud gori v opornnji c) pod I. IV navedeno realno pristojbino. 5. Priloge, duplikati in prepisi. Tozadevne določbe so nižje doli pod V. III. Nesporno postopanje. A. Občne določbe. Tu navedene pristojbine veljajo le za prvo polo prvega izvoda; morebitne daljnje pole in vsak morebitni daljnji izvod je v vseh slučajih kolkovati le z 1 K. 1. Vloge. a) Vsakovrstne vloge, ki ne spadajo pod nobeno doli navedenih določeb . . . . 1 K — h tako je kolkovati tudi vloge za vpis v zadružni register. Ako pa se mora vsled vlog za vpis v zadružni register izdati oklic, kar je navadno, jih je kolkovati s . 3 » — » 1% 1% 1/2°/0 b) Rekurzi in pritožbe in sicer: na zborno sodišče, prve ali druge stopnje . na vrhovno sodišče c) Zemljiškoknjižne vloge, naj se že predlaga vpis ali izbris katerihkoli pravic, ako je pravica, ki jo je vknjižiti vredna: ne čez 100 K čez 100 K do 200 K . » 200 » » 500 » . » 500 » » 1.000 » . > 1 000*................... 5 K — h 10 » 1 K -- h 2 » — » 3 » — » 4 » — » 5 » — » ako se pravica ne da ceniti in pa, kadar se predlaga le vpis predznambe, . . . . 3 » — » č) Vloge: 1. za vpis firme v trgovinski register ali za vpis izpre-membe že vpisane firme ali njenih imetnikov je kolkovati po členu I. zakona z dne 24. februarja 1905, drž. zak. št. 32, ako zadeva vpis izključno le firmo, ki nima podružnice ...................15 K — h v vseh drugih slučajih pa 20 » — » 2. za vpis družabne pogodbe, potem za vpis zvišanja družabne glavnice ali podaljšanja družabne dobe: pri delniški družbi ali komanditski družbi na delnice...................100 » — » pri družbi z omejeno zavezo 60 » — » pri drugi družbi . . . . 40 » — » 3. za vpis drugih kakor pod 2. navedenih izprememb dru- žabne pogodbe: pri delniški družbi ali komanditski družbi na delnice....................50 » — » pri družbi z omejeno zavezo 30 » — » pri drugi družbi . '. . . 20 » — » 4. za vpis podružnice firme, ki je v tozemstvu že vpisana v trgovinski register, . . 20 » — » 5. za vpis ali izbris prokure, potem članov predstojništva delniške družbe ali komandit-ske družbe na delnice in poslovodij družbe z omejeno zavezo od vsake osebe, ki jo je vpisati ah izbrisati, četudi gre za vkupne prokuriste . . 20 K — h 6. za vpis ali izbris likvidatorjev od vsake osebe, ki jo je vpisati ali izbrisati . . . . 20 » — » 7. za vpis trgovčevi ženi z že- nitno pogodbo podcijeniti imovinskih pravic . . . . 20 K — h a) V ojionmji pod 1 1. d) navedene določbe veljajo tudi tukaj. b) Ako se mora izdati oklic, je tukaj gori pod a), b) in c) navadene vloge kolkovati za 2 K višje. c) Ako je treba zemljiškoknjižne vpise izvršiti v zemljiških knjigah raznih sodišč, je plačati gori pod c) navedene pristojbine od prvih pol tolikokrat, kolikor je sodišč, pri katerih je izvršiti vpise. č) Predlog za rubež knjižno zavarovane terjatve je kolkovati s polovico gori pod c) navedenega zneska. d) Akoprav je pri ustavitvi izvršbe potreben zemljiškoknjižni vpis, vendar ni treba zadevnega predloga kolkovati višje, kakor je gori pod I. 1. določeno za navadne vloge. e) Po tarifni točki 45 B prisl, zak. je od pridobitve stvarnih pravic, razen od pridobitve lastninske pravice, ako se da predmet ceniti in je vreden čez 200 K, plačati pol odstotka vrednosti z doklado, ki znaša eno četrtino imenovanega zneska. Vknjižnina znaša torej, ako je pravica: (Glej tabelo tu poleg.) Vkujižnino v teh zneskih je vsikdar plačati v kolkih; vknjižnina čez 10 K d > 50 K se sme plačali v kolkih, lahko se pa odmera prepus'i tudi pristojbinskemu oblastvu; vknjiž-nino čez 50 K pa mora vedno odmeriti pristojbinsko oblastvo, in se torej ne smo plačati v kolkih Vknjižnino je poračunih ne le od glavnice, ampak tudi od vseh postranskih piistojbin, torej tudi od obresti, od zamudnih obresti, kolikor jili je že zapalo do dneva vpisa v zemljiško knjigo, to pa le tedaj, kadar se predlaga vpis, od katerega dneva dalje tekd obresti, dalje od vseh pravdnih in izvršilnih stroškov in tudi od varščine, ki se navadno vpiše pri terjatvah v pokritje vseh onih dolžnosti, ki nimajo že po zakonu iste prednosti kakor glavnica. Vse te zneske je prišteti glavnici in od vsote plačati vknjižnino. Plačati jo je ne le od terjatev, marveč tudi od vseli drugih pravic razen lastninske pravice, zlasti od služnostnih pravic (n. pr. stanovanja, steze, živinogonje, kolovoza itd.) in od stvarnih bremen (n. pr. preživitka), ako so te vredne čez 200 K; ako so pa vredne manj ali pa se ne dajo ceniti, ni plačali vknjžnine. f) Od knjižnih zaznamb prisilneupraveinuvedbe dražbenega postopanja ni plačati vknjižnine, ako je zastavna pravica v korist zadevne terjat'e zahtevajočega upnika že vknjižena ; v nasprotnem slučaju pa je plačati polo- vico gori pod e) navedene vknjižnine. Ako pa se zastavna pravica kasmjo vknjiži v korist isle terjatve, preden se izbriše imenovana zaznamba, se plačana polovična vknjižnina vračunja v vknjižnino od vpisa terjatve same. g) Prošnje za izbris knjižne zaznambe zavrnitve kake prošnjo je kolkovati le z 1 K od pole, četudi ima sodelovati več sod šč. IV Ako pet odstotkov p-idohnine, ki jo plača vpisano podjetje za leto, v kalerem se firma vpiše v trgovinski register, presega gori pod ć) šl. 1. navedene pristojbine, se ta presežek neposredno izterja od predlagatelja. i) Ako je vpisati gledč družabne pogodbe le izpremembe in dostavke, ki obsegajo prevod firme v drug jez'k, razmerje nasledstva ali razmerje sedanjega imetnika trgovine k prejšnjemu (n. pr. dostavek: vdova, sin, nečak in pod ihno), razliko firme od drugih firm istega imena (n. pr. dostavek: starejši, podružnica in podobno) ali gola pojasnila gledč firme, ki ostane bistveno enaka, in pa izpremembe firme glede oznamembe olirata, ako se ta ne razširi, takili predlogov ni treba kolkovati po tarifu č) št. 3., marveč le po tarifu č) št. 1. j) Ako kosmata vrednost zapuščine ne presega 100 K, so vse vloge tekom zapuščinske obravnave v dotični zadevi proste vsake pristojbine. e -o e i f, f. ;2 i s = i; i s s s i s s s i iO O O SO O t— l'- t— b- CO GO QQ CC C*. Ci O C*. ^3 RKKRRFKRRRrRt-KRRR § S § B š S g S S; S F: S S g g g g ^ FRRRf RRRRRRRRRRF.F ~ rrrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrrfrrrrrrfrrf ‘N (M (N (M f71 (M 'M (M C1 (M C1 (N -?! (M (M »1 (N 'M CCfMOO-^COC-lt^O-tCOfNCOO-f-COtMCC CO ca C O O O T-« TH T-1 (71 (N CO co -t -t lO lO e— v—1 i—i »—< i— i—i i—i i i y—i y—> r-d i—l r-i r—I X RFFRRFFRRCRRRRRRR ICO I O O O I O O »o I O O »n I o o lot'- I (M O t'- I (Tl O t- I (N O t— I (M O — rH C1 “M Cl Cl CO CO CO -f -f -t O O O C T) JZ RRl Rt- RRrt RRRFRRRR ca ca c' ca ca ca cv ca ca Ca ca C c Č' C c. ca td RRKRRR tS. RRRRR RFKR ^ F R R F FFF RF RRRFFRFR . F CF FF RRRFRRRFFFF (M ‘T1 (71 71 71 71 71 71 71 71 71 71 71 71 71 71 71 0-t*G071rr>0-TG0 710 0 -hd07lOO-t 71 71 71 C7 CO -f -* •«* O O O O O l- GO CO ^ RRRRRFRFFFFFFFRR 2. Zapisniki. Kolikor nadomeščajo pod 1. ozname-njene vloge, jih je kolkovati tako, kakor je — fi- guri povedano, sicer pa, ako ne velja kaka druga določba tarifa, z 1 K od pole. a) Gori pod I 2 e) in g) 1., 2. in 4. povedano velja ludi tukaj. b) Pristojbin prosti so: 1. zapisniki, ki jih sodišče uradoma sestavi, da dobi potrebna pojasnila, ki jih potrebuje za svoje uradovanje ; 2. zapisniki tekom obravnav zapuščin, ako njih kosmata vrednost ne presega 100 K; in 3. zapisniki o smrtovnicah. 3. Zemljiškoknjižni in depozitni izvlečki, ki se izdajo strankam na njih zahtevo; od vsake pole......................3 K — h 4. Prostovoljne sodne cenitve. Od ugotovljene cenilne vrednosti . . 1 /4% Od sodnih cenitev v svrho odmere pristojbin ni plačati tu oznainenjene pristojbine. 5. Ugotovitev odškodnine v slučajih razlastitve. Od ugotovljenega odškodninskega zneska i/20/o 6. Prostovoljne dražbe, ki jih izvrši sodišče, od dosežene cene 1/4°/o a) Razen lega je plačati tudi še v tarifni točki 108 prisl. zak. za izjave predpisano pristojbino, gori pod I. 3. opomnja c) oznarnenjeno realno pristojbino in skoro v vseh deželah eden odstotek za ubožni zaklad. b) Zapisnikov a d 4., 5. in 6. ni treba še posebej kolkovati. ' 7. Priloge, duplikati, prepisi in sodne poravnave. Tozadevne določbe so nižje doli pod V. B. Zapuščinske obravnave. Razen pristojbin pod III. A., ako in kolikor jih je plačati zaradi tozadevnega posebnega poslovanja, je plačati ne glede na število pol od zapuščinskih obravnav naslednje poprečne pristojbine, in sicer: Ako znaša čista vrednost obravnavane imovine a) do 5.000 K . — K — b) čez 5.000 K do 10.000 K 2 „ - c) „ 10 000 „ „ 25.000 „ 5 „ - č) „ 25 000 „ „ 50.000 „ 10 „ - d) „ 50.000 ,, ,, 75.000 „ 25 „ - *-) >> 75.000 „ „ 100.000 „ 50 „ - f) „ 100.000 „ „ 250.000 „ 125 K — h g) „ 250.000 ,, „ 500.000 „ 250 „ — „ h) ,, 500.000 K, od vsakih, če- tudi le začetih daljnjih 1000 K — ,, 50 ,, toda nikdar ne več kakor 10.000 ,, — ,, Ako se po končani zapuščinski obravnavi najde še nova, dotlej še ne obravnavana imovina, je njeno čisto vrednost prišteti čisti vrednosti prej obravnavane imovine in od skupne vsote poračuniti pristojbino. C. Varstvene in skrbstvene stvari. Poprečna pristojbina za sodno skrb znaša vsako leto, ako letni čisti dohodki iz varstvene ali skrbstvene imovine, ki jo ima oskrbovati sodišče, za vsakega varovanca ali oskrbovanca: a) ne več kakor . . . 3.000 K — K — h b) čez 3.000 K do 4.000 77 10 „ - „ c) „ 4.000 n „ 6.000 77 15 ,, — „ Č) M 6.000 j) „ 8.000 77 20 „ - , d) „ 8.000 7) „ 10.000 7 7 25 „ — „ *-) n 10.000 77 „ 15.000 77 40 „ — „ f) » 15.000 77 „ 25.000 77 60 ,, — „ g) M 25.000 77 „ 50.000 77 100 „ - „ h) „ 50.000 K, od vsakih, če- tudi le začetih daljnjih 1000 K 2 ,, — ,, a) Pri ugotovitvi dohodkov, ki so merodajni za odmero poprečne pristojbine, ni uštevali vzg ijevalnih in vzdrževalnih prispevkov. b) Dohodki, ki ne izvirajo iz imovine, ki jo oskrbuje sodišče, torej osobito vse, kar si varovanec ali oskrbovanec sam zasluži, ne spadajo med one dohodke, od katerih je plačati pristojbino. C. Druga opravila nespornega p os top anj a. 1. Vloge za sodno dovolilo posinovitve ali pozako-nitve po vladarjevi milosti, dalje za sporazumno ločitev zakona od mize in postelje ali razporoko in pa za proglasbo mrtvim ali izrecilo, da je smrt dokazana, 5 K — h Te pristojbine veljajo le za prve predloge le vrste; vse morebitne daljnje vloge je pa kolkovati tako, kakor je povedano gori pod lil. A. 1. Pravtako je kolkovati tudi zapisnike, ako se zadevni predlogi podajo pri sodišču ustno na zapisnik. 2. Sodne odločbe (razsodila, odloki). a) Posinovitev . . . . 10 K — h b) Odobrenje izpusta iz oče- tovske oblasti ali proglasba polnoletnosti ........................5 ,, — ,, c) Sporazumna ločitev zakona ali razporoka . . . . 10 K — h č) Ustanovitev zahtevkov na vzdrževanje, doto ali opremo, ako vrednost prisojenega znaša čez 400 K do 1.000 K . . 5 ,, — ,, „ 1.000 „ „ 2.000 „ . . 10 „ -- „ „ 2.000 „ „.......................i/2o/0 d} Proglasba mrtvim ali iz-recilo, da je smrt dokazana . 10 K — h e) Razveljava vrednostnih papirjev pri vrednosti ne nad 100 K.............................— „ — „ v drugih slučajih 5 ,, — ,, f) Odločba o ugovoru upnika zoper menjavo zemljišč po § 12 zakona z dne 6. febru- varija 1869, drž. zak. štev. 18, 5 ,, — ,, a) Za odločbe sodišč višjih stopenj vsled pravnih sredstev, vloženili zoper tu oznamenjene odločbe sodišč prve stopnje, je plačati iste pristojbine kakor za izpodbijane odločbe. b) Določba ad 1. 3. opomnja e) velja tudi tukaj c) Vse druge odločbe v nespornem postopanju razen tu navedenih šo proste vsake pristojbine. č) Odločbe, s katerimi se v nespornem postopanju prisodi mesečna vzdržnina ne čez 40 K, niso podvržene pristojbinam. IV. Kazensko postopanje na podstavi zasebnih obtožeb. i. Vloge. i Porotni slučaji Drugi greški Pre- stopki a) Predlog zasebnega obtoži-telja na uvedbo kaz. postopanja . 1 K h m h k7! h 15 — 10 — 3 — b) Ničnostne pritožbe 15 — 15 — jih ni c) Vzklici, ki niso združeni z ničnostno pritožbo Dl _ 10 _ 3 č) Druge vloge pravdnih strank 3 — 2 — i - 2. Sodbe, nuj sodi sodišče katerekoli stopnje: a) ako je samo eden obdolženec 30 - 20 : 5 _ h) ako sta dva obdolženca . • 36 - 24 — 3 — c) ako so trije obdolženci 42 28 — ? — č) ako so štirje obdolženci . . 48 32 — 8 — d) ako je pet obdolžencev . . 54 — 36 — 9 — e) ako je šett ali več obdolžencev 60 — 40 — 10 — a) Pristojbine pod 1. \eljajo le za prvo polo prvega izvoda; daljnje pole prvega izvoda in cele daljnje izvode je kolkovati le z 1 K od pole. bj Za ničnostne pritožbe in vzklice določene pristojbine je plačati le od njih prijave; izpeljave teh pravnih sredstev je kolkovati na prvi poli tako kakor „druge vloge pravdnih strank". e) Vloge, s katerimi se razširi kazensko preganjanje na drugo kaznivo dejanje istega obdolženca, je na prvi poli kolkovati kakor „druge vloge pravdnih strank". č) Kolkovati ni treba: 1. vlog za podelitev pravice'ubogih in morebitn h pri-tožeb zoper tozadevne sodne naredbe ; 2. pismenih zaprosil, ki ne obsegajo nobenega predloga, o k terem bi moralo sodišče odločiti; 3. prošenj za popravo sodnih sodeb in sklepov; in 4 prošenj za polajšavo kazni (§ 410 k. pr. r.), za po- miloščenje l§ 411 k. pr. r.) in za odlog nastopa kazni. d) Ako se sodba razveljavi vsled ničnostne pritožbe, vzklica, obnove postopanja ali ugovora, je za lazveljavljeno sodbo plačano pristojbino vračuniti v pristojbino za novo odločbo sodišča iste stopnje. Ako je sodišče v sodbi izreklo svojo nepristojnost, se pristojbina, ki se je plačala za to sodbo, vračunja v pristojbino za sodbo pristojnega sodišča. e) Od sodeb, ki jih izda kasacijsko sodišče vsled ničnostne pritožbe v obrambo zakona ali pri izredni obnovi kazenskega postopanja, ni plačati nobene pristojbine. f) Pristojbinam podvržene so le sodbe; od vseh drugih odločeb v kazenskem postopanju ni plačati nobene pristojbine. 3. Zapisniki. Kolikor nadomeščajo pod 1. oznamenjene vloge pravdnih strank, jih je kolkovati tako, kakor je gori določeno. Od razpravnih zapisnikov je plačati ne gledč na število pol, ako se razprava vrši: 1 pred okrajnim sodiščem od prve pol ure..........................1 K — h od v^ake daljnje, četudi le začete pol ure.........................2 ,, — ,, 2 pred zbornim sodiščem od prve pol ure..........................5 ,, — ,, od vsake daljnje, četudi le začete pol ure.........................10 ,, — ,, a) Za daljnje pol ure določene pristojbine po 2 K, oziroma po 10 K je plačati pri vsaki preloženi razpravi že od prvo pol ure. b) Čas posvetovanja zbornega sodišča ali porotnikov se ne vračunja v čas, katerega traja razprava. c) Ako se dvigne zasebna obtožba med glavno razpravo, je plačati razen morebitne pristojbine za razpravni zapisnik tudi gori pod IV 1. a) določeno pristojbino. Ako pa se pri glavni razpravi razširi kazensko preganjanje na druga kazniva dejanja istega obdolženca, ni od tega plačati posebne pristojbine. č) Kolkovati ni treba: 1. zapisnikov o ustnih razpravah pred sodišči višjih stopenj, ako ni nobena stranka prišla k razpravi in se ludi niso izvršili nobeni dokazi; 2. zapisnikov, ki ne obsegajo nobenega predloga, o katerem bi moralo sodišče odločiti; in 3. zapisnikov, ki nadomeščajo pristojbin proste vloge. 4 Priloge. Tozadevne določbe so nižje doli pod V. V. Skupne določbe. 1. Priloge pristojbinam podvrženih vlog in zapisnikov, ako niso po svoji vsebini obstojni deli vloge ali zapisnika, v katerem slučaju jih je kol-kovati kot vlogo ali zapisnik. 1. Knjige, brošure, ležni načrti in drugi predmeti, ki niso spisi, vsak komad — K 50 h 2. Spisi v civilnopravdnem in izvršilnem postopanju, ako sporni predmet ni vreden čez 100 K, v konkurznem in poravnalnem postopanju pa, ako oglašena terjatev ne presega 100 K, od vsake pole............................ . — ,, 20 „ 3. Spisi v vseh drugih slučajih, torej ne le v civilnopravdnem, izvršilnem, konkurznem in poravnalnem postopanju, marveč vedno brez izjeme ne gFede na vrednost tudi v nespornem in kazenskem postopanju od vsake pole — ,, 50 ,, Kolkovati ni treba: 1. tozemskih in inozemskih javnih kreditnih papirjev, njih kuponov in talonov, denar nadomestujočih papirjev in pa drugačnih javnih vrednostnic; 2. uboštvenih izpričeval; in 3. listin in spisov, ki so v določeno rabo prosti pristojbin, ako se jih porablja kot priloge ravno v to svrho. 2. Duplikati (triplikati itd.) sodnih izdatkov. 1. V civilnopravdnem postopanju za tretji in za daljnje izdatke plačilnega povelja v opominjevalnem postopanju, ako se ne toži za več kot 50 K, od vsake pole — K 50 h 2. V civilnopravdnem in izvršilnem postopanju, ako vrednost spornega predmeta ne presega 100 K, od vsake pole . . . . 1 ,, — ,, 3. V vseh drugih slučajih od vsake pole........................2 ,, — ,, a) Za stranke določeni izdatki sodnih odločeb, navedenih gori pod I. 3., in pa sodnih odločeb v konkurznem in poravnalnem postopanju, so praviloma prosti pristojbin. Od onih izdatkov sodnih odločeb obeh ravnokar oznamenjenih vrst, ki se strankam izdajajo le na njih posebno zahtevo, pa je plačati pristojbino za duplikate; to je plačati tudi od tretjega in vsakega daljnjega izdatka plačilnih povelj v opominjevalnem postopanju, plačilnih nalog rv v mandatnem in sindikalnem postopanju in pa plačilnih in zavarovalnih nalogov v meničnem in čekovnem regresnem postopanju. Sod-beni dejanski stan in razlogi se smatrajo za obstojne dele izdatka sodbe; od nj h ni plačati pristojbine. b) Prvi izdatek odpovedne, priznalne ali zamudne sodbe in pa s >dbe obrtnega sodišča, ako sporni predmet ni vreden čez 100 K, kakor tudi potrdilo izvršljivosti na prvem izdatku izvršilnega naslova se izdajajajo brez pristojbin. c) Izvlečke iz sodnih izdatkov je kolkovati kot duplikate č) Glej tudi opomnjo doli pod b) k točki V. 3. 3. Prepisi, ki jih sodišče napravi strankam na njih zahtevo: 1. V civilnopravdnem in izvršilnem postopanju, ako vrednost spornega predmeta ne presega 100 K, od vsake pole— K 50 h 2. V vseh drugih slučajih od vsake pole............................2 ,, — ,, a) Od prepisov, ki se napravijo na zahtevo stranke mestu nadpisov, ni plačati pristojbine. b) V civilnopravdnem in izvršilnem postopanju se ravna pristojbina za duplikate in prepise po vrednosti predmeta pravde, h kateri spada izvirnik. Ako se pa duplikati in prepisi, za katere bi bilo plačati višjo pristojbino, rabijo kot priloge le v pravdi, v kateri ne gre za 100 K presegajočo vrednost, se plača le nižja gori pod 2. in 3. navedena pristojbina po 50 h ali 1 K, vendar se mora na duplikatu ali prepisu pripomnili, za katero pravdo se je izdal Ako pa se tak duplikat ali prepis kasneje rabi v drugo svrho, je prvotno plačano pristojbino dopolniti do 2 K, preden se rabi. c) Ako stranka naznani neposredni pristojbini podvrženo pravno opravilo pri sodišču mestu pri pristojnem finančnem oblastvu (n. pr. ako predlaga vknjižbo lastninske pravice na podstavi v odmero pristojbin še ne prijavljene listine), pa ne predloži za finančno oblastvo potrebnega prepisa, mora plačati za prepis, ki ga napravi sodišče, od vsake pole 4 K. Tako naznanilo pa varuje pristojbinske kazni le tedaj, ako se poda sodišču v osmih dneh po sklepu pravnega opravila, v katerem roku se mora praviloma naznaniti pristojbinskemu oblastvu (§ 44 prisl, zak). 4. Sodne poravnave, naj se že sklenejo tekom civilne pravde ali v izvršilnem postopanju ali pa v nespornem postopanju: . 1. od vrednosti, na katero se je poravnalo.......................V2°/o 2. ako se pa predmet poravnave ne da ceniti, od vsake pole......................... . . . 2 K — h a) Kdor pridobi potoni sodne poravnave lastnino nepremičnine, plača razen tu določene pristojbine tudi gori v opomnji c) pod I. 3. navedeno realno pristojbino. b) Ako se v poravnavi naredi razen zapisnika tudi še posebna listma, je poleg tu oznamenjene pristojbine od zadevne poravnalne listine plačati pristojbino 1 K od vsake pole, c) Od sodnih poravnav v nespornem postopanju, ki temeljč neposredno ali posredno na pristojbinam podvrženem pravnem opravilu, in pa od vseh sodnih p ravnav, s katerimi se pred sodiščem pripoznava dolg, pravica ali izpolnitev obveznosti na podstavi prejšnjega pravnega opravila, od katerega se še ni plačala pristojbina, ker se ni bila naredila pravna listina, je razen gorenjih pristojbin plačati tudi pristojbine, predpisane za izjave v tarifni točki 50 prisl zak. č) Od sodne poravnave, ki se sklene gledč zneska zahtevka, o čegar podstavi se je že odločilo z vmesno sodbo, in pa od poravnave, ki se sklene potem, ko se je z vmesno sodbo ugotovil obstoj ali neobstoj pravnega razmerja ali pravice, ni plačati nobene pristojbine. d) Prav iste pristojbine je plačati tudi od poravnav, ki se sklenejo pred razsodišči ali razsodniki. e) Razen gorenje pristojbine je plačati tudi kolek za zapisnik. f) Od i oravnav v postopanju pred obrtnimi sodišči ni plačati nobene pristojbine, ako sporni predmet ni vreden čez 100 K. Fran Povše — umrl. Dne 4. januarja 1916 je nenadoma preminul komercijalni svetnik Fran Povše, državni in deželni poslanec, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, predsednik Hranilnice kmečkih občin, načelnik Ljudske posojilnice v Ljubljani itd. Njegova smrt pomenja veliko izgubo za ves naš narod in posebej še za kmečki stan. Rojen je bil 1. januarja 1845 na Kresnicah kot sin trdih kmečkih staršev. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani je odšel na visoke šole študirat kmetijske vede. Po dokončanih študijah sc je vrnil v domovino, kjer je 1. 1869 dobil službo strokovnega učitelja na kmetijski šoli v Gorici, kateri je kasneje postal ravnatelj. Že kot strokovni učitelj kmetijstva je mnogo delal za gospodarski napredek kmetijskega stanu in je spisal več del o poljedelstvu, katera je svoj čas izdala Mohorja družba. Stopivši v pokoj se je preselil na Kranjsko. Od leta 1889 je bil deželni, in od leta 1891 državni poslanec. V deželnem zboru kranjskem je imel dolgo v rokah kmetijski referat. Bil je četrt stoletja podpredsednik in zadnja leta predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, za katere razvoj si je stekel obilo zaslug. Glavno'nalogo svojega življenja je videl pokojnik v delu za gospodarski napredek našega ljudstva. — Bil je agrarec z „dušo in telesom, toda ni bil enostranski. Kot strokovnjak je užival doma in v raznih tujih korporacijah veliko zaupanje. Za vse gospodarske potrebe je imel pazno oko in zdrav razum. Pri velikih agrarnih akcijah zadnjih let v državnem zboru je igral rajni Povše vedno vodilno vlogo. V raznih gospodarskih odsekih in pri mnogobrojnih enketah so mu zaupali najodličnejše mesto. Njegova beseda je bila zelo uplivna in za marsikaj, kar se je zadnja leta storilo v državnem zboru za zboljšanje kmetijskih narodno-gospodarskih razmer, ima pokojnik velike zasluge. Naj omenjamo le uspešne akcije za povzdigo živinoreje, ki se je v zadnjih letih pod njegovim vodstvom izvršila v državnem zboru in ki je v kratkem času tudi pri nas rodila veliko uspehov pri živinoreji. Zato ga bomo težko pogrešali pri gospodarskem delu doma in v državni zbornici. Blagemu pokojniku bo ohranil naš narod časten spomin. Zadružni pregled. Matej Koželj, kaplan v Dobrepoljah, je po kratki bolezni umrl dne 29. decembra 1915 in je bil dne 31. decembra pokopan na dobrepoljskem pokopališču. Rajnik je bil doma iz Tunjic pri Kamniku. Služboval je kot kapelan v Velikih Laščah, v Ribnici, na Krki in nazadnje v Dobrepoljah, kjer ga je dohitela smrt. Pokojni je mnogo delal v zadružni organizaciji. V Velikih Laščah je svoj čas zgradil društveni dom, kjer je nastanjeno on-dotno Kmetijsko društvo. Dalj časa je bil tudi odbornik Zadružne zveze v Ljubljani. Naj v miru počiva! Konkurz posojilnice. Okrajno sodišče v Rudolfovem je dne 3. januarja t. 1. razglasilo kon-ktirz o imovini „Glavne hranilnice in posojilnice v Mokronogu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo.11 Konkuvzni komisar je vsakokratni predstojnik okrajnega sodišča v Mokronogu, upravnik kon- kurzne mase pa Gregor Demšar, notar v Mokronogu. Narok za ugotavljanje je dne 14. marca 1916 pri mokronoskem okrajnem . sodišču. — Posojilnica je bila včlanjena pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Gospodarski pregled. Moratorij. Moratorij se je končal 31. avgusta 1915. Toda posamezna določila teh naredb so še potrebna in tako jih cesarska naredba z dne 29. decembra podaljšuje šc za prihodnje leto. Sodnik more dovoliti odlog plačila zasebno-pravnih terjatev, ki so nastale pred 1. avgustom 1914, za delno ali celo svoto do 31. decembra 1916. Cesarska naredba urejuje moratorij tudi v opominje-valncm postopanju. Od šeste moratorijske naredbe ostanejo šc nadalje v veljavi določila o vplivu višje sile na menice in čeke in določila za južno bojišče. Nova pa je določba, da more upnik staviti predlog, da sodnik odpravi zakoniti odlog, če more upnik verjetno izkazati, da gospodarski položaj dolžnika ne opravičuje več polnega ali delnega odloga. Koliko žita sc sme porabiti na kmetih. Ministrska odredba z dne 15. januarja določa: Podjetniki kmetijskih obratov morejo zase in svojce v njihovem gospodarstvu, kakor tudi za delavce in nastavljence, katerim gre prosta hrana ali krušno žito ali mlevski izdelki kot plačilo, od zaseženih zalog žita in moke porabiti množino, ki za eno osebo dnevno ne presega 300 g žita ali iz te množine žita izdelano moko. Za osebe, ki težko delajo če tudi spadajo med zgorajšnje osebe, se določi dnevna množina ali 300 g moke ali 366 g žita. Omejitve pri prodaji izločenih ernrienih konj. Višje armadno poveljstvo je sporazumno s poljedelskim ministrstvom objavilo, da smejo v vojni stoječi vojaški oddelki in zavodi na dražbi ozir. konjskim mesarjem prodati, odnosno pobiti samo one konje, katerih ni maralo prevzeti poljedelsko ministrstvo in ki so bili za vsako drugo porabo spoznani kot nesposobni. Konjski prekupci so pri teh kupčijah izključeni. Pomanjkanje krmil. Korespondenčni urad poroča: Ker primanjkuje raznih krmil, bo letos tem večjega pomena krmljenje s surovim sladkorjem. Centrala za krmila poziva živinorejce, da napovedo, koliko surovega sladkorja bodo potrebovali za celo kampanjo. Potrebo je treba naznaniti najkasneje do 1. februarja, in sicer pri enem izmed priglasilnih uradov. Važen nasvet! Vsak dan prihajajo nove naredbe, ki se tičejo važnih vprašanj vojaške dolžnosti, prometa z raznimi pridelki in izdelki ter njih maksimalnih cen. Za te naredbe mora vsakdo vedeti, če naj se z njimi okoristi, oziroma če naj ne pride v neprilike ali celo v kazen. Te naredbe se sicer v vse)i listih redno objavljajo, a vsi ljudje listov ne čitajo in vrhutega se iz tednikov ali polmesečnikov za naredbe prepozno izve, zato je najvažnejša razglasitev v dnevnikih. Priporočamo vsem župnim uradom, županstvom, kmetijskim podružnicam in zadrugam, da vse take naredbe, ki so važne za ljudi, ob sedanjem vojnem času izstri-žejo iz listov ter jih po vaseh na takih krajih in na tak način prilepijo, da jih more vsakdo brati. Ajdove In druge pleve ter seneni drobir bo nakupoval deželni odbor za izdelovanje močnih krmil, če mu bo mogoče v bližnji bodočnosti zvršiti svojo namero in ustanoviti tvornico za izdelovanje močnih krmil. Ponudbe, v katerih je navesti približno množino vsakovrstnih plev in senenega drobirja ter zahtevano ceno, je nemudno poslati kranjskemu deželnemu odboru v Ljubljano. Oddano blago sc bo lehko tudi zamenjalno za primerno množino močnih krmil. Nekaj o naši valuti. Gotovo je že marsikdo mislil o vzrokih, ki so povzročili tako padanje vrednosti denarja v vojskujočih sc državah. Če pomislimo, da ni samo nemška marka precej izgubila na svoji vrednosti, ampak da je tudi svetovni šterling nekoliko padel, tedaj sc nam ni treba čuditi, da tudi naša avstrijska krona nima več one vrednosti, ki jo je imela pred vojno. Glavni vzrok padanju naše valute leži gotovo v tem, da smo obkoljeni od sovražnikov, ki nam ne dopuščajo izvažati svojih produktov v taki meri, kot smo jih pred vojno. Vsi oni dohodki, ki so se stekali v našo državo iz teh izvozov, so sedaj skoro usahnili. Uvoz nasprotno se je primeroma le malo zmanjšal, tako da kaže naša trgovinska bilanca znaten deficit. Uradno je konstatirano, da se je izvoz zmanjšal za 70, uvoz pa le za 30 odstotkov. Naši trgovci morajo torej veliko več plačevati v inozemstvo kot inozemstvo njim. Pričakovati je, da se te razmere ne bodo nič zboljšale, ampak da bodo postajale vedno slabše, če ne poseže vmes močna državna oblast, ki bo z raznimi odredbami skušala to vrzel med izvozom in uvozom vsaj nekoliko premostiti, da ne bo imelo to prehudih posledic za našo valuto. Prva odredba vlade je že izšla. Glasi se, da morajo vsi trgovci in sploh vsi imejitelji deviz (inozemskih menic) iste izročevati avstro - ogrski 11 banki. S teni ho gotovo že nekaj pomagano, ker bo tako izključena vsaka naši valuti škodljiva špekulacija. Avstro-Ogrska banka bo imela torej pregled čez cel izvoz in tako čez celo vrednost inozemskih deviz. Enako bo dobila od trgovcev in bank obvestila, koliko deviz potrebujejo, da poplačajo uvoz iz tujine. Avstro-Ogrska banka bo v prvi vrsti upoštevala take trgovce, ki uvažajo neob-hodno potrebno blago t. j. posebno živež. Druge uvoze posebno one luksurioznega blaga, bo kolikor mogoče omejila, če že ne popolnoma preprečila. Nadalje bo v stanu Avstro-Ogrska banka, ki bo imela natančen pregled o zalogi in popraše-vanju po devizah, da določi tem primerno stalno ceno. Pričakovati je tudi, da bo vlada omejila, oziroma otežkočila uvoz luksurioznih predmetov, da bo šlo na' ta način manj našega denarja v tujino. Vse to pa so seveda le majhna sredstva za zboljšanje naše valute. Poglavitni vzroki padanju denarne vrednosti bodo ostali, dokler bo trajala vojska in deloma tudi še po vojski, dokler ne nastanejo v našem zunanjem prometu redne razmere. Razglas. Podpisana hranilnica in posojilnica razglaša v smislu § 36. svojih pravil, da bode obrestovala hranilne vloge pričcnšl s 1. marcem 1916 po 41/2%. Obenem se pripomni, da je vlagateljem na prosto voljo dano v primernem roku, kateri pa mora prej poteči, nego stopi ta sprememba v veljavo, svoje vloge dvigniti. Št. Vid pri Vipavi, dne 10. januarja 191G. Hranil, in posojilnica v St. Vidu pri Vipavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Gustav Koller, Frančišek Sever, elan načelstva. načelnik. Razglas. Podpisana zadruga razglaša v smislu § 36. svojih pravil, da bo'od 1. aprila 1916 naprej obrestovala hranilne vloge po 4 >/2%- Obenem se pristavlja, da je vlagateljem na prosto roko dano v primernem roku, kateri pa mora prej poteči nego stopi ta izprememba v veljavo, svoje vloge dvigniti. V Logatcu, dn"e 10. januarja 1916. Ljudska posojilnica v Logatcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Fr. Istenič, Ivan Erjavec, načelnik. odbornik. Razglas. Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, razglaša v smislu svojih pravil, da bode pričenši s 1. aprilom 1916 obrestovala hranilne vloge po 41/2% mesto po 43/4/2 H- llri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica štev. 12. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1915. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Volitev'cenilne komisije. 9. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za dobrunjsko občino v Sostrem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Dolskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil 12. marca 1916 ob 4. uri popoldne v prostorih g. Zupančiča v Kamnici 11. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Odobritev rač. zaključka za leto 1915. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o reviziji. 8. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na XV1I11. redni občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 30. aprila 1916 ob 4. uri popoldne v zadružni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo o računih in odobritev računskega zaključka za 1 1915. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času na bil sklepčen, vrši se po § 36. pravil ob 5. uri na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadrug* na Vrhniki, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v društvenem domu dne 5. marca ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1915. 4. Volitev načelstva. 5 Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor llaiffeiseuove posojilnice v St. liju pri Velenju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v četrtek, dne 16. marca 1916 ob 1. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na XVIII. redni občni zbor Kmetijskega društva, v Gorjah, registrovam; zadrugo z omejeno zavezo, ki se vrši v ned Ijo, dne 12. marca 191G ob 3. uri popoldne v dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. 1’otrjenje računskega zaključka za 1. 1915. 4. Volitev načelstva po 3 letni dobi. 5. Volitev nadzorstva po žrebu določenih. G. Nadomestna volitev razsodišča. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Vabilo na III. redni občni zbor Kmečko hranilnice in posojilnice v Središču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 27. sušna 19 IG ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. D n e v ni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 191b. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, kateri brezpogojno veljavno sklepa. Načelstvo. Vabilo na XI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dolskem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 19. marca 1916 ob 3. uri popoldne v društvenem domu pri sv. Heleni. D n e v n i r e d : 1 Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. 1’otrjenje rač. zaključka za 1. 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice za župnijo Rajhcnburg, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. marca 19IG ob 8. uri dopoldne v po-sojilničnik prostorih. Dnevni, red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1915 3. Volitev predsednika nadzorstva. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Mošah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil ‘27. februarja 1916 ob pol 4 uri popoldne v dvorani društvenega doma v Smledniku. Dnevu red- 1. 1‘cročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 4. Slučajnosti. Ako' bi ta občni zbor v navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mesm in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijsko hviinihiico in posojilnice v Starem-trgu pri Ložu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vrši! v nedeljo, dne 27. februarja 191(5 popoldne ob 3. uri v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 3. Volitev načelstva 4. Volitev nadzorstva. 5 Event. sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge v Savljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. marca 1916. ob 10. uri dopoldne v društvenem domu na Ježici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. ' 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hr«nilniče in posojilnice v Laporju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 19. marca 1916 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1 1915. 4. Branje zapisnika o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ni navzočih postavno število zadružnikov se pol ure pozneje sklepa ob vsakem številu. Vabilo na redni občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 19. marca 1916 ob pol 3. uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjnm občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 5. Volitev načelstva. • 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kropi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. svečana 1916 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1915. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob gori navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lešuli, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, • ki se bo vršil dne 20. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1915. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti, Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Besnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27, februarja 1916 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni .red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na XXV. redni občni zbor Posojilnice v Žužemberku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršiPdne 13. februarja 1910 ob pol 4. uri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Šmartnem v Tuli. dolini, registrovane zadruge z omejenim poroštvom v likvidaciji, ki se vrši dne 6. februarja 1916 ob 7. uri zjutraj v stari šoli v Šmartnem. Dnevni red: 1. Poročilo likvidatorjev. 2. Sklepanje o shrambi poslovnih knjig. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število "navzočih članov. Likvidatorji. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu, registrovane zadrugo z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 0. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. in sklepanje o porabi dobička. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure pozneje na istem mestu in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Računi in predlogi nadzorstva bodo na vpogled zadružnikom od dne 29. januarja 1916. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Šmartnem pri Litiji, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, 13. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Dnevni red: 1. Čita se zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914 in 1915. 4. S!uč;ynosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje neoziraje se na število udeležencev. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Višnji gori, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. februarja 1916 ob 4. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vrhniki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v kaplaniji na Vrhniki. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obe. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Brezovici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v Katoliškem domu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obe, zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na XXIII. redni občni zbor Kmetijskega društva v Ratečah na Gorenjskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki so bo vršil dne 27. februarja 191G ob Vati. uri dopoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 1. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 5. Volitev treh udov načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Strahinju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. februarja 1916 ob 4. uri popoldne v Strahinju št. SO pri Oraču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Dogovor o plačilu zadružnih strojev. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje ha istem mestu in po istem . dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Gothardu, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dno G. svečana 191G ob pol 3. uri popoldne v dvorani s sledečim sporedom: 1. Odobritev letnega računa za leto 1915. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Stroju c zadruge v Mednu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. februarja 191G ob 8. uri dopoldne v Mednu pri Franceta. Dnevni r e d : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranil, in posojilnici1 v Dolu pri Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. marca 1916 popoldne ob pol 4. uri v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnici; in posojilnice v Koštanju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 27. februarja 1916 ob i/48. uri zjutraj v župnišču. Dnevni r e d : 1 Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Sv Lovrencu na Dravskem polju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, 20. februarja 19IG v šoli, začetek ob •/ai uri popoldne Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za leto 1915. 4. Nadomestna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice na Viču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 23. januarja 191G ob 10. uri dopoldne v posojilnični sobi na Viču. D n e v n i red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva- 6. Slučajnosti. Vabilo k občnemu zboru Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnicf pri Mariboru, regiatrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 30. jan. 11)10 i>o rani službi božji v uradnih prostorih. • Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 191f». 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 0. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge na Dobrovi pri Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. marca 1910 popoldne ob 3 uri v telovadnici pred župniščem. Dnevni red: 1. Čitanje m odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Preddvoru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. marca 191G v po«ojilničnih prostorih v Preddvoru ob pol 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. tj. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 31). januarja 1916 ob 3. uri popoldne v Cebavovi dvorani. D n e v n i r e d : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Preski, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tam drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število udeležencev. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Trbojah, registrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil dne 5. februarja 1916. ob 10. uri dopoldne v šoli v Trbojah, D n e v ni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kamniku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. svečana 1916 ob 2. uri popoldne v pisarniških prostorih. * Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne. bil sklepčen, skliče se v treh tednih drugi občni zbor, kateri bo brezpogojno sklepal. Vabilo na redni občni zbor Hran linice in posojilnice na Vurbcrgu, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo, ki so vrči dne 20. februarja 1916, ob 3. uri popoldne v uradni sobi v Vumbahu h. št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure pozneje na istem mestu in po istem sporedu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov. Vabilo na VIII. občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri Novem mestu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v župnišču, dne 20. februarja 1916 ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključio za leto 1915. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na udeležbo članov. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze6*. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.