Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN

=gra:;=
Leto XIII. - St. 9
V Ljubljani, 3. marca 195?
lamu
izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr-čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In '.prava v Ljubljani — Uredništvo! I.ikpzarjeva ni. 12, uprava: Cankarjeva i. (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 377 - Čekovni račun uprave 60-KB-2-2-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo: 31-691 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) - Celoletna naročnina 109 din, polletna 209 din.
Klndivor sli
ODRED : KLADIVAR 3:1 (2:1)
Celje, 3. mar. Lepo vreme je privabilo na Glazijo nad 1500 gledalcev. Kladivar-Ju ni uspel revanž za nedeljski poraz, Saj so njegovi igralci bili precej slabši od gostov. Domači so sicer nastopili oslabljeni, kar pa ne opravičuje slabe igre. V vodstvo so prišli po nenadnem strelu Perca v prvi minuti. Sele v 30.
minuti je Udovič izenačil, v 40. n. pa je Zdravkovič povišal na 2:1. Terensko premoč v drugem polčasu je Odred izkazal v edinem golu, ki ga je dosegel Cuban. Lahko bi rekli, da je bil to avtogol Bencika, ki je že ujeto žogo Izpustil v mrežo. Pri domačih lahko pohvalimo Perca, pri Odredu pa obrambo.
V predtekmi je mladina Kladivarja premagala Olimpa s 4:1 (1:1).
Prvenstvo Slovenije v smučanju in sankanju
Spet ilfišHi udeležba pl ieisial
Bohinjska Bistrica, 3 marca. Včeraj se je začel v Bohinju V. gorenjski smučarski zlet, ki je v večini disciplin obenem tudi letošnje republiško tekmovanje. Prvega dne se je pognalo v boj 160 tekmovalcev, ki so se pomerili za naslove mladinskih prvakov v teku in za naslove mladinskih in članskih prvakov v slalomu.
Proge za teke so vodile oh Bohinjskem jezeru, medtem ko je bila proga za slalom speljana pod Ko-blo. Vreme jo bilo tekmovalcem izredno naklonjeno, saj je bilo sončna, sneg pa je bil zmrznjen in trd, tako da je kljub manjši količini zadostoval za izvedbo tekmovanja,
V	tekih mladincev n;i bilo večjih presenečeni in so se favoriti plasirali na prva mesta. Kot že na državnem prvenstvu, smo tudi tokrat pogrešali več mladink.
V	središču zanimanja prvega dne je bilo prvenstvo v slalomu. Zaradi dokaj slabe organizacije tega dela prireditve so tekmovanja pričela s precejšnjo zamudo in z zamudo tildi končala. Proga, ki jo je trasiral Jože Bertoncelj, je bila dokaj zahtevna i:n som nogi od favoritov zato končali tekmovanje z neuspehom, med njimi tudi Mulej, Janc in Z ligo vic. Po prvi vožnji v slalomu je bil najboljši Stele, za njim pa sta se uvrstila Ilija in Mulej. V drugi vožnji je Mulej zgrešil vrata in odstopil, tako da je Štefe zasedel prvo mesto. Najboljši čas je dosegel Matevž Lukane, katerega pa so kasneje diskvalificirali, ker je zgrešil vratca.
Pri članicah jo bita najboljša Slavica Zupančič, ki jo zmagala s precejšnjim naskokom pred ostalimi. Tako kot velja za teke, velja tudi za alpske discipline, bi si želeli mnogo večie udeležbe žensk. Najboljši mladinec je bil Starc iz Kranja, med mladinkami pa se je najbolj odlikovala Ankete tov a,
POMENEK NAJBOLJŠIH
Po prvi vožnji v slalomu sem bil Priča zanimivemu sestanku, ki so ga imeli najboljši tekmovalci povsem Po naključju. Štefe, ki je prvi prevozil progo, se je "ustavil ne daleč za ciljno črto in opazoval ostale najboljše tekmovalce. Drug za drugim so pristopali k njemu še ostali najboljši alpski smučarji 'in ni bilo treba drugega, kot prisluškovati pogovoru in zanimivim izjavam, ki jih je bilo na pretek Takole so se pogovorili: Štefe: »Vozil sem povsem zanesljivo, toda bilo je zelo težko. Proga eni tekoča in me je to precej oviralo.« Mulej: »Čudno, res čudno je bilo! Enkrat sem padel pri See-losovih vratih.« Dornik; »To je pa huda proga! Trikrat sem moral na-Jfi, ker sem slabo vzel vratca!« Cvenkelj: »Težko je bilo!« Nogra-»ek; »Kako sem kaj vozil? Meni^se hi zdelo dobro!« M. Lukane: »Kdo je najboljši? Aha, zopet Štefe,« Vmes je spregovoril Mulej, ko je °Pazil na progi Janca: »Stavim ena Proti tisoč, da Janc tega slaloma ne bo zvozil!« Ilija: »Na sigurno je
najbolje.«
Mulej se ni zmotil. Janc se je pri Pekih vratih res zapletel in odstopil.
Rezultati prvega dne: teki — mlajši mladinci (5 km — .28 tekmovalcev)
Tov. ADA KRIVIC
predsednik glavnega festivalskega sdbsro
Ljubl jana, 3. marca. Član Izvršnega sveta LRS in predsednik Zveze pritoki jev mladine Slovenije, tov. Ada "rivic, je te dni prevzela predsed-stvo glavnega festivalskega odbora, bo pripravil vse potrebno za iz-'edbo I. slovenskega festivala teles-"e kulture. Glavni festivalski odbor to včeraj dopoldne pod predsed-,lv°m tov, Krivičeve razpravljal o _ Redarju prireditev, o programu ^aključnega festivalskega dneva, gospodarskih nalogah in še o nekate-“h nomembnih vprašanjih.
Pogačnik (P. Gorje) 22:48, Koben-tar (Jes) 2l3:i6. Ambrožič (P. Gorje) 24:28, Bavce (Fuž) 25:31, 'Velepec (P. Dol) 25:37, Baloh (Prešeren) 26:06, Vengar (Preš) — Steliovnik (Fuž) oba 26:16, Zalokar (P. Gorje) 26:21, Rozman (Boh) 27:30, mladinke (5 km — ? tekmovalk): Cindrič (P. Mojstrana) 20:25, Karničar 30:48, Žagar (obe P. Gorje) 33:02, Glavan (Enot)	33:35,	Novak	(Jes)	35:18,
Berčič (Enot) 43:32.
Alpske discipline — slalom — člani (proga dolga 730 ni z 230 m višinske razlike in 77 vratci v prvem ter 66 vratci v drugem teku — 79 tekmovalcev); Štefe (Ljubelj) 3:00.8,	(1:34.2,	1:26.6),	Ilija	(Enot)
3:06.1 (1:37.5, 1:28.6), Dornik (Ljub) 3:095 (1:39.4, 1:30.1), Nograšeik 3:12.0 (1:41.0, 1:51.0), Pogačnik (oba Enot) 3:14.9 (1:46.4, 1:28.5), Klinar 3:17.3, Klinar	S. (oba	Jes) 3:18.0. Cvenkelj
(Preš)	3:191,	Jemec	(Enot)	3:22.3,
Praček (jes) 3:231, članice (proga dolga 450 m, višinska razlika 160 m, vratič 52 — 6 tekmovalk): Zupančič (T) 1:54.4 . (56.8, 57.6), Praček (J) 2:51.5	(4:80.0,	1:135), Ojcelj (E)
2:53.2 (1:27.4, 1:25.8), Lenardon (Lj.) 2:58.7, Koder (Ljubelj) 4:04.9, mladinci — ista proga, 28 tekmovalcev, fltarc (Trig) 59.4, čop (J) 1:06.7, Šoštarič (Preš) 1:15.9, Medja (Trig) 1:26.9, Čop M. (J) 1:28.6, Šteferin (oba J) 1:30.3, mladinke (ista proga —	7 tekmovalk): Ankele 2:55.4
(1:32.7, 1:22.7), Mravlje 3:12.0 (1:43.3, (Nadaljevanje na 8. strani)
llliiiill
Krznarič — »tradicionalni« drugi za Zidarjem Zvez na nogometna liga
Crvena Zvezda ob točko
Crv. zvezda : Radnički 1:1 (0:1)
Beograd, 3. marca. — Srečanje med Črve-no zvezdo in Rad niči; im, ki je bi'lo danes v Beogradu pred približno 20.000 gledalci se je končalo neodločeno 1:1 (0:1). Gol za Radnički je dosegel Prlinčcvič, za Crvcuo zvezdo pa Toplak.
Crvena zvezda: Bcara, Stankovič, Zekovič, Mitič, Spajič, Tasič, Markovič, Sekularac, Toplak, Kostič, Rudiu%ki.
Radnički: Vidinič, OdanoviČ, Čokič, Lju-benovič, Diskič, Ritstič, Petkovič, Josipovič, Ognjanovič, R. Prlinčcvič, Ognjanovič L.
Državni prvak je moral danes vložiti precej truda, da-je osvojil v«aj eno točko. Čeprav je bil v terenski premočif je Radnički vodil 1:0. Obramba Radničkega sc je uporno borila in v mnogih primerih rešila svojo irfre-žo. Prav njej gre največja zasluga, da je ostal rezultat neodločen.
Posebno v drugem delu so napadi držav-
nega prvaka večkrat dvignili gledalce na noge. Napadi so se vrstili eden za drugim. Večkrat so igralci zgreši-li iz razdalje nekaj metrov, večkrat je posredoval VidiniČ, tako da je žoga le enkrat našla pot v mrežo. Zaslugo za to ima Kostič, ki je usmeril žogo v prazna vrata, Toplak pa je to le še potrdil. Rezultat tekme je realen. Crvena zvezda je bila dlje časa v terenski premoči, vendar je imel Radnički nekaj lepih priložnosti za dosego gola.
Vardar : Spariak 1:5 (1:3)
Skoplje, 3. marca. — Danes je Spartak brez večjih težav visoko premagal Vardar s 5:1 (3:1). Gole so dosegli za Spartak Ognja-nov v 16., 19., 42. in 50. min. ter Branisav-ljevič v 71. minuti, za Vardar pa Nikolo v ski v 14. minuti.
Spartak: Prvulovič, Tapiška, Čopič, Boge-šič, Stefanovič, Leskov, Ognjanov, Jcnovaj, Tonkovič, Čovič, Branisavljevič.
EEMI ¥ MARIBORU
Cveto Pavčič je moral danes Hlebanji prepustiti prvo mesto
MARIBOR : BRANIK 2:2 (1:2)
Maribor, 3. mar. V tekmi za prehodni pokal Branika sta se lokalna rivala razšla z neodločnim rezultatom. Tekma je bila ob prekrasnem vremenu na'stadionu ob Tržaški cesti in je privabila 1500 gledalcev. Branikovci so očitno podcenjevali nasprotnika, ki je nastopil z mlajšimi močmi. V prvem polčasu sta obe moštvi delali naravnost začetniške napake, v drugem pa je Maribor potisnil Branika povsem v obrambo. Filipančič Je imel precej dela in ga je
uspešno opravil, ker sicer bi morali belo-čmi poraženi z igrišča.
Za Branik je bil v 37. minuti uspešen Gluk, ki je dosegel gol po lepem pred-ložku Dugandžije, v 38. minuti pa Plaznik po dobro streljanem kotu Hanzla. Za Maribor je prvi gol dosegel Sinovčič v 45. minuti po krivdi Braaikove obrambe, v 51. minuti pa je Vidic Izkoristil zmedo pred nasprotnimi vrati. Stanje kotov 11:5 za Maribor.
V predtekmi je mladina Maribora premagala mladino Branika s 4:0 (2:0).
Naši namiznoteniški igrala
so danes odpotovali v Stockholm
Ljubljana, 3.rmarca. — Davi je jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca skozi Ljubljano odpotovala na svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo od 7. do 15. marca v Stockholmu. Po dveh letih, ko so naši reprezentanti zadnjič nastopili na podobnem tekmovanju v Utrechtu, bodo lahko zopet pomerili svoje moči z najboljšimi na svetu. Lani naša reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Tokiu ni nastopila, ker so bili potni stroški predragi.
Reprezentanca je tokrat nekoliko spremenjena, saj nastopata v moškem in ženskem moštvu po en mlajši član. Moško vrsto je pomladil Hrbud ilz Zagreba, žensko pa Majda Trampuževa iz Ljubljane. Slovenci smo s Trampuževo dobili prvega državnega reprezentanta, ki bo po osvoboditvi nastopil na svetovnem prvenstvu v tej športni panogi.
Majda Trampuževa se je že pred dnevi vrnila iz Zagreba, kjer je bila na skupnem treningu reprezentance. Davi je pričakovala >Taucrn-Expres«, da bi se pridružila ostalim članom jugoslovanske reprezentance. V nekaj minutah pred prihodom vlaka nam je povedala, da je bila s treningom v Zagrebu zadovoljna in da upa na najboljše. Že prej se je sama vestno pripravljala in hoče opravičiti svoj nastop v državni reprezentanci z najboljšimi rezultati. Ostalo je le še časa za naročilo, naj čim budneje opazuje vse dogodke, da bo bralcem »Poleta«, ko se bo vrnila,
lahko povedala čim več zanimivega, in že je vlak pridrvel na postajo.
Na oknu so se pojavili znani in nasmejani obrazi. Zveznega kapetana Zlatka Weilcrja smo najprej poprosili za nekaj besed.
»Kako ste zadovoljni z uspehi treninga v Zagrebu?«
»Desetdnevni trening v Zagrebu je prav gotovo dosegel svoj namen, čeprav bi lahko trajal nekaj dni več. Posebno kondicijski trening je zelo uspel.«
»Kdo je letos v najboljši formi?«
»Vsekakor je to Joža Vogrinc, ki je Že na mednarodnih turnirjih dokazal, da je letos med najboljšimi. Na svetovnem prvenstvu imajo Harangozo, Dolinar in Vogrinc možnosti, da se uvrstijo v šestnajstino finala. Tam pa jih čakajo težja srečanja. Pri ekipnem tekmovanju upam, da bomo v svoji skupini zasedli drugo mesto. V naši skupini sta tudi Madžarska in Anglija in upam, da bomo Angleže premagali ter si tako pridobili možnost uvrstiti se v finale.«
»Kaj pa ženske?«
»Sodim, da bodo zasedle od devetih držav četrto mesto, kar pa bi bil zelo lep uspeh. Pri žrebu za posameznice naše tekmovalke niso imelo sreče in ima le Čovičeva nekaj več možnosti.«
»Kdo pa vse potuje na svetovno prvenstvo?«
»V ženski reprezentanci so Čovičeva, Ni-količeva in Trampuževa. Moško reprezentan-
co pa sestavljajo Harangozo, Dolinar, Vogrinc prvenstvu nastopil tudi Markovič, ki potuje in Hrbud. Poleg teh pa bo na svetovnem v Stockholm kot novinar. Mi pa smo ga obenem prijavili, da bo lahko igral.«
»Po svetovnem prvenstvu menda potujete v SZ?«
»Da, takoj po prvenstvu bosta obe reprezentanci odpotovali najprej v Helsinki, kjer bomo imeli prvi nastop. Devetnajstega marca pa bomo nastopili v Moskvi. Podroben načrt nastopov v Sovjetski zvezi pa še ni obdelan. To bo obenem prvi nastop tujih namiznoteniških igralcev v Sovjetski zvezi.«
Tudi Joža Vogrinca smo poprosili za nekaj besed.
»Letošnje prvenstvo je peto, na katcre^i bom nastopil. Največji uspeh sem dosegel pred dvema letoma v Utrechtu, ko sem bil tudi prveč uvrščen na svetovno jakostno lestvico.«
»Kaj pa letos?«
»V tretjem kolu je moj nasprotnik lanski svetovni prvak Ogimura. Ker sem tokrat v dobri formi, tudi za to srečanje nisem pesimist. Če bomo imeli nekaj sreče, upam na najboljše.«
Ekspresni vlaki imajo grdo navado, da se sploh ne ustavijo, ali pa le za zelo kratek čas. Tudi tokrat »Tauern« ni napravil izjeme. Le še nekaj stiskov rok in naši namiznoteniški reprezentanti so se odpeljali svetovnemu prvenstvu naproti.
Vardar: Cvetkovski, Vučidolov, Lazarevskl, Rudeski, Petrovski, Djonlcv, Nikolovski, Jo-cič, Jelisaviič, Velkovski, Dončevski.
Redkokdaj je ioral Vardar tako slabo kot danes. Ves čas je bla igra nervozna z začetnimi napakami, posebno v podajanju. Napad domačih ni pripravil niti ene nevarnosti pred vrati gostov, razen poslednjih minut prvega polčasa. Celo novinca Jclisavčič in JociČ, od katerih so mnogo pričakovali, se nista znašla v novi okolici .Zadnjih petnajst minut igre so se domači komaj držali na nogah.
Čeprav Spartak ni pokazal kaj posebnega, je razpoloženemu Ognjanovu štirikrat uspelo ukaniti obrambo domačih. V drugem delu je Spartak lepo kombiniral, vendar le na sredini igrišča. Pri gostih sta bila najboljša Ognjanov in Stefanovič.
Velež : Hajduk 1:3 (0:2)
Mostar, 3. marca. — Splitski Hajduk je danes pred 9000 gledalci premagal Velež 3:1 (2:0). Gole za Hajduk so dosegli VidoševiČ v 1., Cerov v 25. in Papec v 81., za Velež pa Zelenika v 85. minuti.
Hajduk: VuliČ, Kokeza, Radovič, Kurir, Brkljača, Krstulovič, Žanctič, Vukas, Papec, VidoševiČ, Cerov.
Velež: Barbarič, DilberoviČ, čebula, Sliško-viČ, Bolfek, Radiljevič, Repar, Mujič, Musa, Zelenika, Selimotič II.
Hajduk je danes zasluženo osvojil obe toč-k v Mostarju. Že v prvem delu so gostje vodili z 2:0 in jim je bilo potrebno v drugem polčasu to prednost le obdržati. Igra je bila sicer raztrgana, nervozna in večkrat prekinjena zaradi grobosti obeh moštev. Splitčani so bili boljše in homogenejše moštvo in so gole dosegli na lahek način. Velež je razočaral svoje gledalce in ni bilo dobrega igralca v moštvu. Pri Hajduku je bil najboljši neumorni Vukas, ki je sam pripravil dva gola. Dobra sta bila še Papec in Krstulovič.
Dinamo : Zagreb 2:2 (2:2)
Zagreb, 3. marca. — Zagrebški moštvi Dinamo in Zagreb sta se danes razšli vsako z eno točko. Za Dinamo sta bila uspešna Lac-kovič in Benko, za Zagreb pa Firm in Kosi« movič.
Dinamo: Irovič, SfikiČ, Crnkovič, Conč, Horvat, Režek, Benko, Kurtovič, Jerkovič, Lackovič, Lipušinovič.
Zagreb: Maček, Bese redi, VidoševiČ, Rezar, Klajič, Santek, Medved, Mantula, Firm, Dvor« nič, Joksimovič.
Obe moštvi sta nastopili v najmočnješih postavah. To je obljubljalo dober nogomet.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Dobri gosti®
Rudar : Rudar 1:1 (1:0)
Trbovlje, 3. marca. Po zmagi, ki so si jo Trboveljčani priborili minulo nedeljo v Velenju, je vsakdo računal, da bodo doma še laže zmagali. Toda Velenjčani so danes igrali mnogo bolje, tako da je imela domača obramba polne roke dela. Skoraj bi bolj ustrezala zmaga Velenjčanov, ki so bili boljši zlasti v drugem polčasu in so tedaj zastreljali celo 11-metrovko. Gole sta dosegla Knaus v 24. min. za domače, Hudarin pa v 85. min. za goste. V predtekmi so domači mladinci premagali Velenjčane z 8:0 (3:0).
Ing. Petrič
Tako kot v Ravnah
naj tol feiia povsod
Znano je, da je predsednik republike, tovariš maršal Tito, ie lani izrazil željo, naj bi njegov rojstni dan 25. maj, proslavljali tako, da bi se ob tem dnevu mladina čim bolj radovala in veselila, povsod tam, kjer se mladina kakorkoli udejstvuje na različnih področjih človeškega delovanja. To željo je tovariš Tito izrazil predvsem zaradi osebne skromnosti in pa zato, ker je vse njegovo delo pravzaprav posvečeno skrbi za lepšo bodočnost naših mladih rodov. Zato bomo že letos praznovali rojstni dan maršala Tita, 25. maj, kot »Dan mladosti«. Ob tem dnevu bo naša mladina na najrazličnejših področjih — v šolah, športnih in partizanskih društvih, v kulturno-prosvetnih organizacijah in še na nešteto drugih področjih — pokazaja uspehe svojega dela in svojih prizadevanj, obenem pa se bo na raznih prireditvah, tekmah, proslavah itd. veselila in razveseljevala.
Eno izmed važnih področij, kjer se mladina lahko zdravo izživlja in vzgaja, je prav gotovo šport. Zato bo razumljivo temu področju prav ob »Dnevu mladosti« treba posvetiti veliko pozornost. Sicer pa so mladinska vodstva v občinah in okrajih že storila potrebne korake, da bo mladina 25. maja na najrazličnejših tekmah in prireditvah lahko pomerila svoje sile in obenem užila polno mero radosti.
Kolikor nam je znano so že marsikje pripravili podroben načrt najrazličnejših prireditev, na katerih bo mladina tekmovala. Kot enega izmed primerov, ki bi lahko služil ostalim krajem za vzgled, bi lahko navedli Ravne na Koroškem. Tu se je Svet za telesno vzgojo pri Obč. LO hitro znašel. Nič ni čakal na »direktive od zgoraj«, ampak je kar zavihal rokave in začel delati. Vse kaže, da odborniki v tem organu dobro vedo, kaj mladino privlači. Najprej so se obrnili do vseh organizacij, forumov, ustanov in društev v kraju ter jim predlagali, kakšne prireditve naj pripravijo, da bo ob 25. maju, rojstnem dnevu tovariša Tita, mladina užila čim več veselja. Pri tem niso pozabili nikogar, tako da bodo v Ravnah ob tem prazniku povezane res vse sile in vsi činitelji, ki oblikujejo raz-
gibano življenje v tem pomembnem železarskem središču na Koroškem. Svet za telesno vzgojo se je obrnil tako na »Partizana« in športno društvo Fužinar, kakor na planince, tabornike, gasilce in strelce, pozabil pa tudi ni društva prijateljev mladine, šol, lovcev, sindikatov, kmetijskih zadrug, predvojaške vzgoje itd. Skratka, če bodo v Ravnah samo polovico vseh teh forumov, ki naj bi prispevali svoj delež k 25, maju, spravili na noge, bodo Ravne ob teh dnevih pravi človeški čebelnjak in tisti dnevi bodo slehernemu ostali še dolgo v lepem spominu. Ko bo vsaka organizacija pripravila svoje prireditve, bodo na skupnem sestanku vskladili vse želje in sestavili skupen koledar prireditev. Seveda je razumljivo, da je Svet za telesno vzgojo pripravil svojo zamisel ob največji podpori in naklonjenosti Obč. LO, saj sta okrožnico, ki jo je Svet poslal vsem forumom, podpisala tako predsednik Sveta kakor predsednik občine.
Kot že rečeno, so marsikje že veliko storili za dostojno proslavo 25. maja. Verjetno pa bi še našli kraje, kjer se še niso »zdramili« ali pa so priprave za proslavo »Dneva mladosti« pomanjkljive. Vsem tem bi lahko znova dali Ravne za zgled, kako je mogoče z iniciativnostjo in povezavo vseh lokalnih činiteljev doseči velike uspehe.
»Dan mladosti«, 25. maj, pa Je pomemben za nas še zato, ker se bodo ob tem dnevu pričele prve prireditve za I. slovenski festival telesne kulture. Znano je, da sta Zveza »Partizan« in Športna zveza Slovenije sklenili, naj se I. festival telesne kulture prične 25. maja z lokalnimi množičnimi prireditvami v občinah in okrajih, višek pa bo festival dosegel konec junija — od 22. do 30. junija — ko bo v Ljubljani cela vrsta najrazličnejših prireditev. Torej, 25. maj bo naša dvojna velika naloga — začetek festivala telesne kulture in obenem proslava »Dneva mladosti«. Zato je dolžnost vseh telesnovzgojnih organizacij, da v kolikor tega še niso storile — stopijo skupaj in se v sodelovanju z vsemi činitelji svojega teritorialnega področja čim lepše pripravijo za te proslave, ki naj bodo resničen praznik naše mladine.
Prešern' Igor
Trener Pribošek: »Našim skakalcem je potrebna psihična sprostitev"
Planica, 3. marca. Priprave naših skakalcev gredo h kraju. Ves pretekli teden so se vsi kandidati pripravljali pod strokovnim vodstvom trenerja tov. Priboška in vodje priprav Rudija Finžgarja, ki sta skušala vsem kandidatom posredovati svoje bogate izkušnje. Med kandidati so seveda naši stari planiški znanci kakor Rogelj, Langus, Zidar, Gorišek, Adlešič itd., ki se še najbolj zavedajo odgovorne naloge. Ves teden so fantje pridno trenirali. Vse priprave naših skakalcev pa dokazujejo, kaj vse bi lahko dosegli, če bi bile te priprave pravočasne in tako načrtno izvedene, kakor so bile ves pretekli teden in bodo še v ponedeljek in torek prihodnji teden. Skoda, da navadno takrat resno primemo za delo, ko že teče voda v grlo...
»SIKI« ZADOVOLJEN
Danes vam posredujemo na j novejše vesti s Planice, ki smo jih prejeli po telefonu od trenerja tov. P riibošfca-i» Siki ja « Naš trener je optimist, čeprav ga vsi poznamo kot precejšnjega črnogleda če je torej on optimist, zakaj ne bi bili tudi mi?
»Ali ste danes kaj skakali na 100-metrski skakalnici c, je bilo naše prvo vprašanje.
»Ne! Skakalnica še ni pripravljena, nekateri pa so tudi odšli v Bohinj, ker je bilo danes republiško prvenstvo.«
»No, kaj pa ste imeli na programu?«
»Trenirali smo na 80-metrski skakalnici.«
»In kdo je bil najboljši?«
»Kaznovani Langus, ki je v življenjski formi! Ne vem, če mu bo SZJ dovolila nastopiti na planiški prireditvi? Vem pa, da bi prav on lahko pripravil lepo presenečenje!«
»Kaj pa ostali?«
»Rogelj, Gorišek, Korenčan. Adlešič. Roji na in Matul j so se prav tako poga n jali čez mos t osem desetice. Zadovoljen sem z njihovo formo, rečem pa lahko samo to, da smo zadnje dneve zares vsestransko in temeljito izkoristili.«
»In kai misliš, kako bo z nastopom naših■ skakalcev v dneh velikih planiških dogodkov?«
»Vse se bo dobro izteklo, če bodo naši skakalci dobro razpoloženi in psihično sproščeni...«
Po zadnjih vesteh bodo vsi inozemski tekmovalci prispeli v Planico že v sredo, ker bo v četrtek, 7. marca, nastop vseh sodelujočih skakalcev na 80-metrski skakalnici. Tu bo namreč komisija odločila, kdo od tekmovalcev bo lahko nastopil na naši velaknki
FINCI POŠLJEJO NAJBOLJŠE
S precejšnjo nestrpnostjo ie organizacijski komite pričakoval prijavo Fincev. Dolgo časa so odlašali s prijavo Končno so spregovorili. V Planico pridejo trije najboljši tekmovalci. ki so se lani na olimpijskih
igrah v Gortini tako častno proslavili. Ti so: Eino Kirjonen, Aulis Kalakorppi in Pekka Kirkonen.
Nastop teh treh finskih skakalcev zagotavlja vrhunsko kvaliteto.
Prijavili so tudi Francozi dva skakalca: Henry Thioliere in Richard Rahassa Od Čehov bodo končno nastopili: Stuchlik, Rieger, Vasut in Jebavy. Zahodni Nemci pa bo-do poslali močno ekipo: Bolkart, Anatvnder, Bleier in Copf. Če k tem skakalcem prištejemo še štiri odlične Avstrijce, šest tekmovalcev iz Vzhodne Nemčije in štiri Poljake, je lista prijavljendev skorajda popolna Kakor vidimo, bo letošnja planiška prireditev ena najkvalitetnejših. njeno ime pa bo spet šlo po vseh kontinentih sveta.	-ar
Brez dinaria podpore, pa le uspešni
Delo v partizanskem društvu v Zagorju se je močno razmahnilo. Naj takoj zapišemo, da društvo v preteklem letu ni prejelo niti dinarja, -zato je prizadevnost društvenih funkcionarjev in članstva toliko bolj pohvale vredno. Pogoji, v katerih društvo živi, so zelo težki in članstvo je ponosno na dosežene uspehe. Naj povemo, da je društvo zgradilo sodobno slačilnico in umivalnico za moške, nujno pa je, da hi začeli graditi iste naprave tudi za ženske. Vaditelji nimajo sobe, kjer bi se sestajali in zato ie tudi učinkovitost
prizadevanj ovirana. Odbojka ima v Zagorju kaj malo tradicije. Kljub temu pa so se že začeli uveljavljati mladi igralci in »Partizan« jim nudi vsestransko podporo. Na okrajnem prvenstvu partizanskih društev trboveljskega okraja so v Radečah zasluženo osvojili prvo mesto. Največ zaslug za te uspehe pa ima tovariš Davo-rin Sušnik. Prav bi bilo, da bi merodajni forumi društvu zagotovili potrebna denarna sredstva, da bi lahko svoj zares pester in vsebinsko bogat načrt vestno izpolnili.
Kai je narobe v AD KLADIVAR?
Skupščina Okrajnega strelskega odbora Ljubljana
MNOŽKNOtl »KVALITET
odliki sfrelske organizacije v Ljubljani
Ljubljana, 3. marca. »Strelstvo ima v današnji socialistični družbi velik pomen, zato uživa brez dvoma zasluženo podporo raznih forumov. S številčnim povečanjem pa strelska organizacija seveda krepi tudi obrambno sposobnost naše domovine,« je dejal na današnji skupščini SOL v svojem referatu o vlogi strelske organizacije v Jugoslaviji podpredsednik tovariš 'Viktor Polak. Ob tem je podal tudi splošen pregled strelstva v Jugoslaviji in ugotovil, da je strelska organizacija vsekakor
Sis-elslti špoai
t/ JZiu&tfafti
Letos se tekmovanje z zračne puško za prvenstvo Ljubljane prvič odvija deljeno po občinah. Najbolj aktivni so bili vsekakor v občini Center, saj se je v preteklem tednu zvrstilo kar 19 strelskih družin s 34 raznimi ekipami. Odlična organizacija je bila v rokah 01ynapije, medtem ko je SD »B. Ivanuš« dala na razpolago svoje sobno strelišče. Med ekipami je bila 01ympija uspešna dvakrat in sicer pri članih in mladincih. Med članicami je osvojila prvenstvo ekipa »B. Ivanuša«, medtem ko pionirji še niso končali s streljanjem. Med posamezniki je omeniti Bizjaka Antona s 142 krogi ter mladega, nadarjenega Jegliča Markota, medtem ko so bili rezultati pri članicah občutno slabši.
V občini Rudnik je SD »Diopter« menda edinstven primer v tem tekmovanju. Brez posebne težave so osvojili prva mesita v vseh disciplinah in to ekipno in posamezno. Najboljši rezultat je dosegel Jež Bogdan s 141 krogi.
ena najmočnejših športnih organizacij pri nas, pri čemer igra pa pomembno vzgojno vlogo.
• Skupščina je bila dobro obiskana od nekaj sto delegatov iz posameznih strelskih družin ljubljanskega okraja. Poudariti moramo, da so bila poročila dobro sestavljena, kar velja zlasti za tehnično poročilo. Leto je podal tovariš Planinc zelo zanimivo in izčrpno. Ugotovil je, da se kaže v družinah ljubljanskega okraja stalno velik napredek glede množičnosti in kvalitete. Zato bi morala strelska organizacija imeti večje razumevanje zlasti pri organizacijah rezervnih oficirjev, s katerimi povezava ni uspela. Tudi ne katera partizanska društva nimajo najboljšega odnosa do strelskih družim in jim odrekajo pomoč glede prostorov za zimsko vadbo in nastope. Problem prostorov je še vedno zelo velik, kljub temu pa so družine izvedle v minulem letu 76 tekmovanj, v letu 1933 pa nekaj manj. Tekmovanj je bilo sicer več, toda družine ne pošiljajo poročil, zaradi česar SOL nima točnega pregleda nad nastopi. Zlasti v zadnjem času se je vidno izboljšal položaj glede orožja., predvsem glede zračnih pušk. Teh imajo družimo dovolj, to pa predvsem zaradi tega. ker so domače tovarno povečale proizvodnjo in izboljšale kvaliteto dela
Živahna razprava je dodobra razčlenila vse probleme, v.si pa so poudarjali, da se težave kažejo predvsem v pomanjkanju materialnih sredstev. Skupščina je bila mnenja, da je v mnogih primerih temu krivo pomanjkanje sposobnega, vodstvenega kadra. Skupščina je izrekla kritiko na račun dnevnem tiska, medtem ko so posebej poudarili naklonjenost našega lista strelski organizaciji. Za predsednika novega odbora, ki šteie 26 članov, ie bil enoglasno izvoljen komandant T andske milice Slovenije polkovnik Ivan Lokovšek-Jan.	-e
TUDI ŽABN1CA IMA DOBRE STRELCE Kranj, 1 marca- — Včeraj je bilo v Kranju zaključeno okrajno prvenstvo z zračno puško. Tekmovanje je trajalo dve nedelji in so jc danes zaključilo z nastopom mladincev in pionirjev. Pohvalili moramo mlado ekipo iz Žabnice, ki obstaja šele nekaj mesecev. Rezultati: člani: 1. Tržič 650 krogov, 2. Jesenice 647; članice: 1. Jesenice 615, 2. Tržič 607; mladinci: 1. Puškama (Kranj) 659, 2. Jesenice 607; pionirji: 1. Javornik 581, 2. Jesenice 549.
Celje, 3. mar. O celjskih atletih in atletinjah združenih v AD Kladi v a rju smo že 10 let čitali le razveseljive vesti. Brez dvoma je del njihovih dosedanjih uspehov iskati tud id v vzorni organizaciji. Tudi v preteklem letu so opozarjali slovensko in jugoslovansko športno javnost nase s svojimi uspehi. Ob letošnjem občnem zboru društva pa moramo izreči le nekaj kritičnih ugotovitev, ki kažejo, da razmere niso urejene in brez pravočasnega zdravila lahko rod e usodne posledice.
Prvič je moralo društvo v zgodovini svojega obstoja dvakrat sklicati občni zbor. Najprej se je zbralo 25, nato pa 48 udeležencev, kar kaže, da v društvu nekaj ni v redu. Če k teinu pripišemo, da se občnega zbora niso udeležili celo vodilni društveni funkcionarji, nam postaja stvar jasna. Iz poročila društva je razvidna samokritična ugotovitev o vrsti napak, ki so bile napravljene v lanskem letu. šepalo j c tehnično delo, pa tudi v gospodarskem odboru delo ni bilo najboljše. Tehnični odbor je v enem letu trikrat menjal svoj sestav, prav tako se je izpreminja! tudi gospodarski odbor. Delovni funkcionarji so zapuščali društvene vrste, atleti pa, z redkimi izjemami, po naporni sezoni tekmovanja, tudi vadbo. »Nekaj škriplje v AD Kladi varju. nekaj ni v redu!«, se sliši po ccljsih ulicah. Nekaj smo slišali
slike pa si nismo mogli ustvariti. Vse kaže, da med funkcionarji ni športnega sožitja in tovarištva, kai je pogoj za vzglcdno delo v društvu. Nekateri so preveč občutljivi in osebno užaljeni v potrebnih in nepotrebnih kritikah, v s.plošnem pa ni več pravega društvenega življenja. Atleti se med seboj razumejo, med njimi n; sporov — vsaj tako zatrjujejo Treba bo napraviti red med funkcionarji, ker sicei lahko pričakujemo v prihodnjem letu nazadovanje na vsej črtk Tc nam je pokazal občni zbor društva kjer razen novo izvoljenega odbora niso sprejeli nobenih zaključkov in smernic za letošnje leto. niti ni bil občni zbor tako pripravljen, kot bi pričakovali od društva, ki ze vsa zadnja leta služilo za vzot vsem športnim kolektivom v naši domovini.	J- K.
I, GIMNAZIJA NAJBOLJŠA Celje, cine 3. mar. Na okrajnem prvenstvu srednjih, in strokovnih šol celjskega okraja so zmagale mladinke I. gimnazije pred učiteljiščem, ESS in II. g
Po stopinjah Terana in drugih
Kranj, 3. marca. — Danes je bil v Kranju zaključen namiznoteniški turnir Gorenjske za mladince in pionirje. Rezultati: polfinale: Triglav II. Jesenice 5:2, Triglav I. : Radovljica 5:1; finale: Triglav I. : Triglav II. 5:4; pionirji: finale: Triglav : Jesenice 5:0.
{F£WVAi

telesne kulture
V petek popoldne je prireditvena komisija pregledovala obširen program, ki so pripravile posamezne Športne zveze za L slovenski festival Telesne kulture. Priznati je treba, da so se posamezne zveze zares izkazale, saj je od 22. do 30. junija predvidenih kar 30 prireditev v atletiki, plavanju, košarki, odbojki, nogometu, tenisu, kolesarstvu, boksu, rokoborbi in še ostalih panogah. Menda ni niti ene zveze, ki ne bi pripravila vsaj ene prireditve. Nekatere prireditve bodo tudi na visoki kvalitetni ravni, kakor n. pr. atletika, košarka, kegljanje, nogomet itd. Vsekakor je prav, da v tistih športih, ki so pri nas dovolj množični in kvalitetni, zagotovimo z udeležbo dobrih inozemskih ekip res kvalitetne prireditve, Po drugi strani pa so nekatere zveze pokazale premalo varčnosti, zlasti v tistih panogah, ki pri nas nimajo niti dosti tekmovalcev in še manj gledalcev. Za takšne panoge, ki zberejo kvečjemu kakšnih 100—200 gledalcev je pa res škoda trošiti težke stoti-sočake in vabiti nasprotnike iz Pariza, Nemčije, Švedske in ne vem še od kod vse. Tu bo treba nekoliko poseči vmes in tovarišem v nekaterih zvezali dopovedati, da je ven-darl.j potrebno nekaj skromnosti in pametnega varčevanja.
Pred nekaj dnevi je vodstvo festivalskega odbora dobilo obvestilo, da bo na glavnem festivalskem nastopu, dne 10. junija, sodelovala tudi Jugoslovanska vojna mornarica. Iz Pule bo prišlo 620 pripadnikov JV M, ki bodo nastopili s skladbo tov. Kosa. Ta vaja je pravzaprav pripravljena za II. Gimnaesiuulo, nekaj tednov poprej pa se bodo mornarji z njo predstavili še v Ljubljani. Ker poznamo nastope mornarice že z raznih prejšnjih zletov, smo lahko prepričani, da bodo tudi na festivalu v Ljubljani mornarji s svojo točko navdušili vse gledalce, saj bo njihova točka prav gotovo na dostojni kvalitetni ravni tako glede same kompozicije, kakor glede izvedbe. Točka mornarjev bo trajala polnih 20 minul.
V okviru I. festivala bodo sodelovali v Lj ubira ni tudi pripadniki gasilske organizacije. Gasilska zveza Slovenije pripravlja posebno točko, ki bo nedvomno zanimiva in privlačna za vse Ljubljančane. V ponedeljek, 1. juliija bodo gasilci uprizorili gašenje sodni jskega poslopja — ali točneje rečeno — gasilsko vajo. Ob tej priložnosti bodo gasilci demonstrirali naj novejše načine reševanja im prve pomoči ponesrečencem. Gasilci so zato izbrali sodnijsko poslopje, ker bodo imeli prebivalci Ljubljane z okoliških ulic možnost prisostvovati celotnemu poteku vaje.
Tudi pripadniki JLA so že pripravili svojo točko za l. festival 220 pripadnikov JLA iz Šentvida pri Ljubljani bu nastopilo na glavnem festivalskem nastopu, dne 10. junija popoldne, s svojo posebno točko.
V kratkem bodo šli v tisk festivalski letaki, in sicer dve vrsti. Večji letak, ki predstavlja mladega športnika in športnico, bo izšel v nakladi 10.000 izvodov, manjši pa v nakladi 6000. Oba lepaka sta izdelana v okusnih barvah m je zlasti večji po mnenju vseh listih, ki so ga že videli, izredno uspel.
Okrajno strelsko prvenstvo v Celju
Celje, dne 3. mar. Danes so se celjski strelci pomerili za naslove okrajnih prvakov, obenem pa je bilo na sporedu tudi tekmovanje za »zlato puščico«, udeležba in organizacija sta bili dobri. Rezultati: — ekipno, pionirji: Kovinar 571, Konjice 555. mladinci: Tempo 1288. Konjice 1086, člani: Tempo 1338, Kovinar 1319, članice: Kovinar 1130, posamezno — pionirji: Brečko 124, mladinci: Vehovar 375, člani: Kožan 270, članice: Vrabl 260.
Obisk pri športnikih v tovarni »ISKRA«
IZ OBGAMCII MvdlŽGAi Tudi šport vpliva na storilnost dela
V Ajdovščini spremilo mladino velika smola
Med 2000 deiavci je 400 športnikov
Mladina je vedno vesela in iskrena! Tudi v Ajdovščini je bila mladina takšna. Že nekaj mesecev pa tare mladino pod Čavnom velika žalost. Nenadejana nesreča je posegla v njihovo razgibano telovadno in kulturno dejavnost. Dolgoletni upi, obljube in želje — so se dobesedno spremenile v oglje in pepel.
Samo nekaj usodnih ur je še manjkalo, pa bi mladina vstopila žarečih lic in srečnih src pod streho doma, kjer bi lahko nemoteno telovadila, se veselila, igrala, pela in se vzgajala v značajne, zdrave, razgledane in vsestransko delavne ljudi. Hinavska in skrita iskra pa je v noči pred odprtjem doma povzročila grozoten ogenj, ki je v nekaj minutah uničil malo in veliko dvorano z odrem vred. Spremenil je strop, ostrešje, okna, vrata in parketni prožni pod — v neuporabno oglje im pepel K sreči so spretni in pogumni gasilci rešili stranske prostore. Rešili so garderobi, umivalnico s sanitarnimi ureditvami im dragocena skladišča ob domu. Velikansko škodo je prizadejta! požrešni ogenj stavbi — še večje pa mladini,'ki je ostala brez telovadnega in kulturnega doma. Zato je mladina žalostna — ni pa obupana!
Vsaka nesreča pa prinaša_ tudi zrno sreče, pravijo izkušeni ljudje. Tudi v Ajdovščini kaže. da bo ta iz rek postal resničnost. Neustrašeno so prijeli ponovno za delo ljudje, ki so »največ doprinesli k temu, da se je preuredilo staro poslopje v lep in koristno urejen telovadni in kulturni dom. Občinski ljudski odbor, množične organizacije, tovarniški aktivi in članstvo »Partizana* So napeli vse sile, da bi čimpreje
Uspela akademija v Kočevju
Partizansko društvo v Kočevju je v ponedeljek priredilo telovadno akademijo, ki je prav lepo uspela. Pred polno dvorano gledalcev je nastopilo okoli 120 telovadcev, ki so v 14 točkah zadovoljili občinstvo. Pred pričetkom programa je predsednik društva tov. Čuk Tone spregovoril o pomenu letošnjega I. slovenskega festivala telesne kulture, nato pa je pozval mladino v vrste ^Partizana«. Med nastopajočimi so bili večinoma sami mlajši mladinci, ki so nastopili prvič, zato je bilo seveda - tudi nekaj začetniških na-Pak, ki pa niso kvarile celotnega "Vtisa. Upoštevati je tudi treba, da naorajo oddelki zaradi raznih prireditev vadbo večkrat prekinjati. Vodnikom in nastopajočim gre za njihov trud vse priznanje
A. A.
Mariborske vesli
Nad 150 strelcev iz Maribora, Ruš, Slov. Bistrice in okoliških krajev se je udeležilo izločilnega tekmovanja za »Zlato puščico«. Naj-k°ljši rezultat — 280 krogov, je do-!fgel Mlinarič, član SD Košaki. Med članicami pa se je odlikovala h-ranjčeva, članica Grafičarja. ,“r,iga namiznoteniška liga v Ma-iboru šteje 9 udeležencev. Po za-‘Jucku prvega dela prvenstva je to^dstvn Soča I., ki je dosegla 16
.pribor za vzgojo kadrov pri mamo rski podzvezi nogometnih sod-ikov bo organiziral v mariborski aclijski postaji oddajo »Mi in vi o Portu«. Sodnika tov. Jančič in Berka11! bosta razlagala pravila nogo-^ne igre.
V sredo je v Mariboru gostovala Sometna enajsterica Odreda in ipS]?P*la Pr°ti Braniku. Tekma se j končala neodločeno 2:2, čeprav jj, “ranik v prvem polčasu že voka i z ‘kH- Gole za Branik sta do-a D°Sandžija in G luk, za Od-])r-. Pa Zdravkovič in avtogol Ga-
pognal iz pogorišča še lepši dom, kot je bil prejšni. Načrti" za novo ureditev pogorišča so že v delu in bo po zamisli načrtovalca novi dom močno povzdignil okolico in lepoto parka, v katerem se bo nahajal.
Za uresničenje načrta pa je poleg dobre volje in navdušenja potreben še denar. Tisti, ki so^ prispevali za pogoreli dom, bodo težko našli sredstva za ponovno pomoč, čeprav si prizadevajo na vse načine. Vendar obupati še ni potrebno, ker bo za začetek del prispevala nekaj zavarovalnica in nekaj občina Pretežno večino sredstev pa bo treba še zbrati, da ne bo srčna želja mladine ostala samo podoba »modernih ruševin«, kot jo imajo že dolgo sredi trga ...	Peter Zmaj
pr . — prejela poziv BZJ, da pri-,.ivua nekatere svoje člane za iz-
"irnn ------- . _ _, 1 j -_____
Telesna vzgoja se je začela v zadnjem času močno širiti med delavce in uslužbence po tovarnah in podjetjih. To nam zgovorno pričajo številna tekmovanja med posameznimi sindikalnimi organizacijami, med delovnimi obrati in tovarnam Tudi pri delavcih v Kranju je opaziti na tem področju precejšnjo razgibanost. Zlasti to lahko trdimo za tovarno »Iskra«. Zato posvetimo nekaj vrstic športnikom tega kolektiva. Kratek obisk v tovarni nam je pokazal, da uprava in sindikalna podružnica posvečata telesni vzgoji svojega delavstva veliko pozornost.
»V naši tovarni je danes nad 2000 delavcev, od tega 400 aktivnih športnikov,« je začel pripovedovati referent za telesno vzgojo pri sindikalni podružnici tov. Košnik. »Telesna vzgoja in delo sta pri_ nas tesno povezana To je že večkrat uvidela naša sindikalna podružnica in narti prav zaradi tega nudi vse-
stransko moralno in materialno pomoč. Iz letnega proračuna srno letos dobili 205.000 dinarjev, kar nam bo zadostovalo za vse leto.«
»Za katero panogo pa se delavci najbolj navdušujejo?«
»Nedvomno je v našem delovnem kolektivu največ zanimanja za nogomet, sankanje in smučanje. Toda za šport ni navdušena samo mladina, temveč so precej aktivni tudi starejši člani. Najbolj se ogrevajo za sankanje, saj imajo s Šmarjetne gore speljano odlično progo. Tod organizirajo vsako leto sindikalno prvenstvo "tovarne. Nastopi najmanj 200 tekmovalcev, od najmlajših do najstarejših, med njimi pa je tudi mnogo deklet. Podobno je tudi na obratnih prvenstvih v nogometu, kjer nastopajo celo nekateri delavci, ki so stari nad 50 let.«
»Kaj pa ostali športi v tovarni?«
»Tu-di za ostale športne panoge se delavci precej navdušujejo. Zla-
Pred proslavo 50-letnice društva na Taboru
Na Taboru so zanetili
upor proti okupatorju
Partizansko društvo na Tabo-ru v Ljubljani sicer lij pokazalo vidnih uspehov ob tradicionalne m tekmovanju za pokal »Ljudske pravice«, vendar ga uvrščamo med solidna društva1, kajti funkcionrjt in društveni prednjaki posvečajo veliko pozornost vzgoji mladine. Da ne govorimo o ostalem, naj omenimo samo to, da so njihovi sabljači dokaj poznani, vodi pa jih izkušeni strokovnjak tov. Cvetko. Pomembnejše -pa je to, da so prav na Taboru že dolgo pred drugo svetovno vojno pripravljali uporniško gibanje proti okupatorskemu nasilju.
Letos praznuje to društvo lep jubilej, 50-letnico svojega obstoja. Ni dolgo tega, kar je društvo imelo skupščino, ki je posvetila temu dogodku veliko pozornost Pripadniki društva so sklenili, da bodo vložili vse sile v to, da bo proslava 50-letnice na dostojni ravni in da bo vsekakor uspela V odboru je sicer prišlo do nekaterih sprememb, kajti dosedanji marljivi predsednik tov. Gestrin zaradi prezaposlenosti ni mogel ponovno sprejeti funkcije, pa tudi v vaditeljskem odboru so prevzeli delo nekateri novi ljudje, toda upajmo, da hod oje-ti nadaljevali uspešno delo svojih prednikov.
'V kratkem razgovoru z novim predsednikom tov. Emilom Novakom, smo zvedeli, kakšne načrte ima društvo v zvezi s proslavo.
»Predvsem moram poudariti«, je dejal, »da so se odzvali vabilu za sodelovanje v posameznih odborih za proslavo naši nekdanji aktivni člani in sedaj visoki politični funkcionarji, kar pomeni za nas precejšnjo vzpodbudo. Sestavili smo namreč odbor za odkritje spominske plošče, ki ga vodi predsednik »Partizana« Slovenije tov. Mitja Ribičič, odbor za razstavo, ki mu predseduje tov. Franjo Lubej in gospodarski odbor, Vsi ti odbori delujejo že polne tri mesece in so s svojimi pripravami že skoraj pri koncu.«
»Kakšen pa je spored prireditev?«
DmšWo »Partizan" pred velikimi prazniki - Odbori za proslavo že delajo
»Glavni dnevi proslave se bodo začeli že 20 aprila z raznimi tekmami v. športnih igrah Nastopili bodo košarkarji, atleti, odbojkarji, telovadci na orodju, sabljači, orga-ganiziral.i bodo tudi tekmovanje v partizanskem mnogoboju. 19; maja bomo odkrili spominsko ploščo članom, ki so padli v NOB ali sicer postali žrtev okupatorja. Ta dan bomo odprli tudi razstavo, ki bo pokazala ves razvoj dela v 50 letih. Zbranega imamo že mnogo dragocenega gradiva, tako fotografije, orapore, pokale, diplome in razne zgodovinske dokumente in upamo, da nam bo uspelo na ta način prikazati javnosti vse napore iti prizadevanja našega društva. Za zaključek pa bomo 25. maja priredili velik telovadni nastop, ki bo hkrati združen tudi s proslavo rojstnega dne maršala Tita. Menim, da sem s tern povedal vse, pripomnim naj še to, da bodo vse prireditve posnete na ozkotračni film, kar je za naše društvo še posebej pomembno.«
Pričakujemo, da bodo Taborjani zares dostojno proslavili svoj jubilej. saj je tradicija njihovega dela bogata. Iz tega društva so izšli olimpijci Derganc, Malej in Porenta, v tem društvu so delali odlični
atleti Vid Bratovž, Bojan Polak, Alfonz Kovačič, Kosec, Kajfež, Gašperšič, pokojni Oton Zupan, na Taboru pa smo tik pred drugo svetovno vojno že občutili prve iskre odpora proti okupatorju Zanetili so ga tov. Zoran Polič, Franjo Lubej, Viktor Repič, Mitja Ribičič, Dušan Podgornik, Ivan Porenta in mnogi drugi. Nekaterih ni več, ker so postali žrtve okupatorjevega nasilja, drugi pa s svojim delom na odgovornih položajih ljudske oblasti potrjujejo častno preteklost tega naprednega društva.
T. B.
s ti velja to za odbojko, streljanje in namizni tenis. Začeli so se ukvarjati tudi s turističnim kolesarstvom im veslanjem. Precej imamo-takšnih, ki se navdušujejo za telovadbo in imamo lastno telovadno vrsto. Pri vsem tem pa dajejo ostalim delavcem vzpodbuden vzgled odlični športniki Ludvik Dornik, Gašper Kordež ,Lado Martelanc in drugi.«
»In uspehi?«
»Teh zaradi tolikšnega števila članstva res ni malo, V sindikalnem tekmovanju v čast 20-letnice stavke smo si priborili prva mesta v nogometu, odbojki, šahu in namiznem tenisu, pa tudi sicer smo dosegli precej dobrih rezultatov. Imamo tesne stike s športniki tovarne »Rade Končar« iz Zagreba, Litostroja in Strojnih tovarn v Trbovljah, s katerimi imamo vsako leto srečanje v nogometu, odbojki in šahu. Doslej smo imeli v teh tekmovanjih veliko uspeha, temu pa je vzrok dobro tovarištvo naših delavcev, ki drug drugemu pomagajo pri delu in tekmovanjih.«
Veliko smo tore i dognali o delavcih — športnikih v tovarni »Iskra«. Ob tem se nam je vrinila misel, kako b,j bilo lepo. če bi vsa podjetja posvečala tolikšno pozornost. kot je to primer v »Iskri«. Manj bi bilo med delavstvom nesreč in bolezni, man i pijančevanja. pri tem pa bi se vsekakor povečala tudi storilnost dela. Zatorej menim o, da bi bilo prav. da bi zgledu tovarne »Iskra« sledila tudi ostala kranjska podjetja.
lože Javornik
V Radencih bodo skušali urediti telovadnico v zadružnem domu
Članstvo partizanskega društva v Radencih je na svojem občnem zboru ugotovilo, da tare društvo obilica težav. Primanjkuje vodnikov. pa tudi telovadnica, ki se nahaja v nekem gostinskem podjetju, ne ustreza. Zato bodo leto s pomočjo ostalih organizacij v občini skušali urediti dvorano v zadružnem domu, da bi bila primerna za telovadbo. Prav tako bodo skusali povečati število članstva, kajti 115 aktivnih pripadnikov je vsekakor premalo za takšen kraj.
f* © SZ©veni#i
Tudi v Ptuju bodo slavili 50-letnico
Društvo »Partizan« v Ptuju šteje 400 pripadnikov, kar pa za Ptuj ni zadovoljiva številka. Zato so na nedavnem občnem zbotru govorili o pritegnitvi mladine in odraslih v telovadnico. Letos namerava društvo zgraditi letno telovadišče in smučarsko skakalnico, obenem pa se bodo pripravljali za proslavo 50-letnice društva
e --s l a- m e •
Po skupščini Veslaške zveze Jugoslavije
Na Bledu bo veslaški troboj
Avstrija : Nemčija : Jugoslavija
S 13:10 glasovi je bilo na zadnji skupščini ‘Veslaške zve-ze Jugoslavije izglasovano, da se bo sedež VZJ Beograda v Split Težko
, Roksarska kluba Branik in Mari-sta	rvt Jn m-;,
zli
rc*e tekme za sestavo državne re-
preselil iz Beograda v Split težko nje in Vrtačnika, je reči če bodo veslači zaradi tega - Sprejet je bil tudi koledar za le--	...... ■ ’	'	' tašnjo sezono. Poleg vsakoletne re-
gate se bodo na Bledu pomerili tudi veslači Avstrije, Nemčije in Jugo-
5L-^n,tance- V poštev pridejo: Me-° (M), ter Strukar, Kranjc in Voj-(vsi B).
^adi ugodnega vremena so že T; j1 Pripravljati teniška igrišča v jg 'iškem vrtu. Novi odbor kluba ^ sestavil poseben načrt treninga j,i , nskih igralcev. Otvoritveni K1,,bski turnir bo i. maja.
uspešnejši. Prav tako pa je težko trditi nasprotno, saj po našem mnenju sprememba kraja sedeža ne more biti vzrok za velike spremembe. Za oba predloga je več mnenj, praksa pa bo pokazala, če bo premestitev sedeža prinesla jugoslovanske* mu veslanju več uspehov. Skupščina je dala priznanje JRM, JLA in OibLO Bled za pomoč pri organizaciji evropskega prvenstva na Bledu, Z umetniškimi izdelki, ki predstavljajo veslače, pa sta bila nagrajena admiral Mate Jerkovič in predsednik Organizacijskega komiteja_ za evropsko prvenstvo Boris Kocjan-
■	— Kranj — Prejšnjo nedeljo je bilo tu ekipno okrajno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Med 28 moškimi ekipami je zmagal Tržič (650) pred Jesenicami (647) in Javornikom (641), med 7 ženskimi ekipami pa Jesenice (613) pred Tržičem (607) in Kranjem (509),
Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo na Starem vrhu nad Škofjo Loko sindikalno smučarsko prvenstvo Elektro-igospodarske skupnosti Slovenije Okoli 100 smučarjev je tekmovalo v veleslalomu in teku. V veleslalomu je zmagal Golograne (Slovenj Gradec), v teku pa Novšak (Maribor).
Na nedavni skupščini Okrajnega strelskega odbora za Gorenjsko v Kranju so ugotovili, da je bila lanska sezona zelo pestra. Strelci so organizirali vrsto uspelih tekem, raze tega pa so se zelo dobro plasirali na tekmah za »Zlato puščico«
■	— Vrhnika — V torek so kegljači domačega »Partizana« v prvenstveni tekmi premagali II. moštvo ljubljanskega »Gradisa« z 282 :
: 274. '
Nezdrave razmere med vrhniškimi košarkarji, o katerih je pisalo že dnevno časopisje, so bile pred kratkim urejene. Vodstvo treningov je po skoraj polletnem presledku spet prevzel prejšnji vaditelj, ki pa ne bo več nastopal kot igralec, ampak bo samo še kot trener.
■	— Jezersko — Na tradicionalnem smučarskem dvoboju med Jezerskim in Preddvorom je zmagala ekipa SD Jezersko, ki je osvojila lep prehodni pokal. V ostri konkurenci je zmagal Frantar pred Dolinškom (oba Jezersko).
■	— Preddvor — Strelci v Pred-voru se borijo z velikimi težavami, predvsem pa jim primanjkuje rekvizitov in tudi strelišče ni več primerno. Ob podpori Obč. LO bodo skušali strelci vse težave odstraniti
® — Ptuj — Nogometaši so nedavno izkoristili lepo vreme in od-B e ograd u. 11. avgusta: mladinsko' igrali dve tekmi. V predtekmi je prvenstvo v Zadru, 23. do 25. avgu- druga ekipa JLA premagala mla-sta: evropsko prvenstvo v Duisbur- dince Drave 2:0, v glavni tekmi pa gu, 30. avgusta do 1. septembra:	je Drava s težavo porazila zelo do-
evropsko prvenstvo v Duisburgu. bro moštvo garnizona JLA 1:0 (1:0).
čič. V novem upravnem odboru ni več bivšega predsednika dr. Galiča ter članov Konstanti novica, De veruje in Vrtačnika.
slavij e.
31. marca: otvoritev sezone in kros veslačev, 4. julija: odprto prvenstvo Beograda v Beogradu, 20. julija: veslaški troboj Avstrija-Nem-čija-Jugoslavija na Bledu. 21. julija: mednarodna regata na Bledu, 3. in 4. avgusta: državno prvenstvo v
V polfinalnem strelskem tekmovanju za »Zlato puščico« je nastopilo 47 strelcev. Ratajc (SD Turnišče) in Lavra (Železničar) sta dosegla po 258 krogov, nad 18 strelcev pa je preseglo 240 krogov, kar je mnogo boli e kakor lansko leto.
Na nedavnem občnem zboru planinskega društva, ki mu je "prisostvoval tudi predsednik PZS tov. Košir, so razpravljali o tem, kako bi v društvu, ki šteje komaj 113 članov, pritegnili cim več mladine.
■	— Naklo — Namiznoteniško moštvo domačega »Partizana« bo letos verjetno tekmovalo v gorenjski ligi, če bo seveda dovoli finančnih sredstev.
Nogometaši »Partizana« se marljivo pripravljajo za bližnjo sezono. Uredili bodo igrišče in nakupili najpotrebnejše rekvizite
■	— Zlato polje — Pred dnevi so bide na Zlatem polju smučarske tekme v skokih. Pri članih je zmagal Vovk, med mladinci Verbič, pri pionirjih pa Pernat I,
■	— Ljubljana — Avto-moto društvo »Gozdar« v Ljubljani pripravlja tečaj za voznike-a mate rje, za katerega se je doslei prijavilo že nad 70 mladincev.
Namiznoteniški igralci Gozdarske srednje šole v Ljubljani so v prijateljskem srečanju premagali Slovana s 26:10.
■	— Bled — Nogometaši na Bledu bodo skušali v prihodnji sezoni nadoknaditi to, kar so doslej zamudili. V svoje vrste bodo pritegnili čim več mladine. Že sedaj pa se pripravljajo na tradicionalni nogometni turnir ob 1. maju, na katerega bodo" Blejčani povabili najboljša moštva iz cele Gorenjske.
Tudi plavalno ekipo, ki je bila nekoč med najboljšimi v Sloveniji, nameravajo letos oživeti Zato bodo letos organizirali več tečajev, popraviti pa nameravajo tudi bazen.
L
?s .,v\ U C	^___J
Iz torbe spominov radijskega reporterja
pota tek, da se je
proti skalnatim vrhovom Razpoloženje pred planišk 'dnevi je leto za letom isto: vsi
pqnav .
so bele naprave zrasle, se je zaleti fče že više potegni ’	' l Ponče.
planiškimi se
oziramo v nebo in ugibamo o vremenu, vsi pripravljamo in teptamo skakalnico. Pod obokom orjaškega doskočišča navadno dežuje, okrog izteka postavljajo mlaje, od vseh strani odmevajo udarci sekire.
O fantu, ki je skočil samo enkrat
Ko sem se nekoč pripravljal na radijsko reportažo, sem prav na 'šca motril može in fante,
grist
občd- Njegov let ji
vrhu zaletišŽa motril može in ki so se s težkimi hikoricami na ramenih počasi vzpenjali na startni oder, ki je na vrhu 150 m visoke skakalnice. Zanimalo me je, kako se vedejo v minutah pred storitvijo, ko se bo odločilo, če boš nocoj -živ in zdrav plesal v planiškem domu ali pa te bodp naložili na pol nezavestnega na rešilni avtomobil in odpeljali v oskrbo zdravnikom.
Psihično stanje tekmovalcev je bilo tam zgoraj na vrhu skakalnice tako napeto, da se je odražalo celo v fizioloških spremembah. Pod vplivom startne treme so morali •»na stran« pred prvim skokom prav vsi do zadnjega. Večinoma so molčali, težili so po zbranosti. O nekaterih se mi je zdelo, da si skušajo z voljo sugerirati uspeh.
Spomnil sem se Norvežana Sclijelderupa, ki se je nekoč že uro pred nastopom umaknil v gozd: »Oprostite,« je rekel, »zdaj moram biti sam, moja borba pričenja.«
Le en skakalec, mlad in neizkušen, je bil nemiren. Zdel se mi je kakor vojak novinec, ki bo šel prvič s puško v prvo linijo. V njegovih očeh sem- bral neodločnost, skrb. Rad bi mu namignil, naj počaka na jutri, ko bo morda moralno močnejši, toda na startu je trener edini, ki ima pravico vmešavanja.
Potem je fant res skočil in padel. Nikoli več ga nisem videl med planiškimi skakalci...
Tudi reporter ima tremo
Toda niso samo tekmovalci, ki jim pomeni nastop v Planici ure duševne napetosti. V isto druščino spadajo tudi odgovorni funkcionarji, radijski reporterji in morda še kdo drugi. Bom povedal, kaj imam v mislih.
Stojiš pred mikrofonom na tribuni, ki sega nad vrhove dreves, opazuješ skakalce, ki gredo na start, čutiš desettisočglavo množico v pričakovanju, po mikrofonu in radijskih sprejemnikih zvezan z množico sto tisoč poslušalcev. Morda jih je celo več. Vsi čakajo, vsi bi radi doživeli radostno Borbeni praznik Planice.
Gledaš na uro. paziš na dogovorjeni začetek, prebiraš startno listo, zbiraš vtise, iščeš slikovitih prispodob, v glavi imaš že sto podatkov, ves si prežet s težnjo, da bi bil dan kar najuspešnejši. To so trenutki, ko nisi več ravnodušen opazovalec, temveč del skakalcev, del množice, celo del prelepe planiške krajine.
Vest imaš mirno. Vse si podrobno ogledal, z vsemi skakalci si govoril, sinoči si šel zgodaj spat, zapiske držiš v rokah.
Veliko lahko pripomoreš k uspehu prireditve, veliko lahko tudi škoduješ, če imaš slab dan. V poročanju bi bil rad natančen, v kritiki pošten. Obremenjen si z odgovornostjo — in vendar, kot reporter moraš biti sproščen. To pa, je najtežje.
or v tem hipu. v let Je bil visok in dolg, potegnil je na 120, po-drsnil po snegu, se vlovil in izvozil. Orkan nepopisnega navdušenja j'e napolnil ozračje med Pončo in Ciprnikom, Ljudem so žareli obrazi v veselju.
Ko so skakali v drugo, sem začutil za hrbtom nemir, prerekanje, prerivanje. Dva vzhičena funkcionarja sta vlekla Janeza Poldo pred mikrofon, ta pa se je na vso moč branil. Nevede je izustil italijansko kletev in dodal » ... ko pa imam tako tremo!« Kako sem se pozneje oddahnil, ko sem zvedel, da ga radijski poslušalci v tem hipu še niso slišali.
Janez Polda prvič pred mikrofonom! Sinoči sem ga nagovarjal, da bi spregovoril nevidnim poslušalcem, toda odločno je odklanjal. V sili sem ga speljal na temo, ki mu je bila v tistih časih posebno pri srcu: o njegovi zeleni Pokljuki, gozdarski šoli, smrekah in lubadarjih. Janez je pozabil na mikrofon in je duhovito pokramljal tudi o skokih. Dejal je, da se je bal, da ga bo pri zadnjem skoku zaneslo po zraku v ravnino izteka. Imel je srečo, da ga je neslo »samo« 100 m.
Popoldne pa je bilo spet drugače.
Sonce je zašlo za Poncami, skakalnica je postala ledena: fantje so postali nesigurni in so padali. Nič ni težjega za radijskega reporterja, kakor opisovati skoke s. padcem. Instinktivno hi rad pogledal proč, vendar ne smeš. Neuspehi te udarjajo v srce, beseda ne teče več.
V zraku je bil Zoran, sin mojega dobrega znanca. Peklenska hitrost
ga je zmagala, veter ga je zasukal, zdelo se je, da je položil orožje že med letom. Potem ga je metalo po trdem, zmrzlenr doskočišču, dokler ni obležal negibno. Skušal sem mirno pripovedovati o skoku s padcem, nobene posebne težke besede nisem izustil, vendar so poslušalci čutili, da jim nekaj prikrivam. Doživeli so isto, kakor mi, ki smo bili prisotni.
Kako hvaležen sem bil zvečer krepki Zoranovi naravi, ko je ležal na nosilih rešilnega avtomobila in se trudil,' da se je pošalil.
Ko se zvečer vsi veselijo...
Radijski reporter ima vedno tremo, podobno kakor gledališki igralec pred nastopom. In kadar ni več treme, je izgubil svoj goreči odnos do dogodkov. Radijska reportaža pa pomeni, posebno če traja več ur, velik živčni napor.
Ko se zvečer drugi veselijo, si sam še vedno ves napet. Ne moreš se sprostiti, tudi vino ne pomaga. Umakneš se v sobo in ležeš, toda še' vedno vidiš skakalce v zraku, kar naprej iščeš izrazov in prispodob za dogajanje nad snegom 'in nad zelenimi smrekami. Še vedno čuješ frfoitanje hlač in govoriš v mislih naprej.
Med tem plešejo v planiškem domu. Tisočeri gledalci dremajo v vlakih in se vozijo proti domu. V Ljubljani prodajajo prve časopise z obširnimi in izčrpnimi reportažami iz Planice. Še pozno v noč se ljudje pogovarjajo o nepozabnih sekundah, ko so gledali leteče smučarje v Planici.
Drago Ulaga
V Planici že nekaj dni trenira 15 naših najboljših skakalcev na 80-metrski skakalnici. Vodi Jih Rudi Finžgar, ki ni samo dober vodja, marveč jim daje korajžo tudi na sami skakalnici. Sam pravi, da si-
Še nekaj spominov z državnega smučarskega prvenstva v tekih
POKLJUKA
Med tekmovalci na Pokljuki je bil tudi znani atlet Zdravko Ceraj, ki je prvak Hrvatske v smučarskem teku. Za tek na 15 km so mu namazali smučke tovariši in ko jih je preizkušal, mu je šlo kar prehitro. Takole je zaklical fantom, ki so stali na balkonu Športhotela: »Kakvu ste mi to zečju mast stavili na smučke?« Okoli stoječi so seveda bruhnili v glasen smeli, pri čemer so se nekateri seveda zmotili, ker so mislili, da se Ceraj jezi, ker so mu smučke slabo namazali.
Prvič v letošnji sezoni se je pojavil na startu Matevž Kordež. V prvem delu teka na 30 km se je krepko poganjal za favoiriti, vendar mu pomanjkanje treninga ni dovolilo, da bi težak tek tudi dokončal. Po dveli tretjinah je odstopil, kar pa mu ni vzelo volje in čez dva dni je bil zopet na startu. Ko so ga vprašali, kako bo šlo tokrat, je odvrnil: »Mislil setii, da bi na smučke namontiral motor, pa ni bilo šraubov, pa bom moral poskusiti kar tako.«
Tudi Cocta je sodelovala na letošnjem prvenstvu. Ne samo v dobro znanih steklenicah, ki na Pokljuki niso bile ravno poceni, ampak tudi še drugače. Vsak tekmovalec je nosil reklamo na prsih in na hrbtu. Podjetje »Slovenija-Vino«
je namreč darovalo prireditelju startne številke, seveda s tem, da je bila pod številko tudi reklama za priljubljeno pijačo. Le škoda, da je bilo na Pokljuki tekmovalcev in funkcionarjev mnogo več kot gledalcev, tako da ta reklama, vsaj tokrat, še ni dosegla svojega na-
fyled najbolj popularnimi v Šp-ort-hotelu, je bil v dneh prvenstva vsekakor trener »Partizana« iz Go-rij, Lovro Žemva. Treba je bilo videti nekdanjega odličnega tekmovalca, kako se je veselil uspeha svojih fantov v štafeti 3 X 5 km. Ko smo že pri štafeti, ne smemo pozabiti pohvaliti mladincev, ki so se v tej disciplini res zagrizeno borili ne samo z nasprotniki, ampak tudi s smolo v najrazličnejših oblikah, predvsem v obliki, polomljenih smučk. Tudi eden tekmovalcev kasnejšega prvaka '»Partizana« Gorje, je pritekel na predajo z eno samo smučko.
Naši skakalci
na treningu v Planici
Gorišek, Langus in Kr znarič so tudi dobri alpski smučarji
cer nima namena tajiti, da je nekajkrat doskočil z »dotikom«, kar pa je bilo vendarle na moč vzpodbudno za »mladino«, kajti med njimi ni nikogar, ki bi se mogel ponašati z enim samim kilogramom odvečne telesne teže.
Ko smo vprašali Rudija, naj kaj pove o pripravah, je dejal, da pridno trenirajo na skakalnici, telovadijo in tudi smučajo. Zelo mu je žal, da stara »potegavščina« ne deluje. Tako bi imeli fantje več priložnosti za smuk im s tem za privajanje na hitrost in ravnotežje. Meni, da vsi udeleženci ne bodo pripuščeni na velikanko, posebej pa je pohvalil Zidarja, Langusa, Omana, Roglja, Gorjanca, Krznariča in še nekatere druge, Rudi sam in tudi vsi tekmovalci so hvaležni Športni zvezi Slovenije, ki jim je omogočila trening, posebej pa cenijo prizadevanja predsednika Leopolda Kreseta, ki se je osebno zavzel za izvedbo temeljitejših priprav.
Z vsem pa Rudi vendarle ni zadovoljen. Tekmovalci so namreč dokaj slabo opremljeni. Smuči so zvečine dotrajane, čevlji prav tako in tudi enotnih krojev ni. Upravni odbor »Elana« bo oskrbel domače skakalne smuči s posebno umetno drsno ploskvijo, ki bo tokrat prvikrat preizkušena. Ista tvrdka je opremila tekmovalce tudi s turnimi smučmi, ki jih mora jo skakalci prav tako temeljito obvladati. Kar zadeva kroje, je Rudi mnenja, da bi morala priskočiti na pomoč naša pletilna in tekstilna industrija.
Ker je znano, da morajo skakalci veliko smučati tudi z navadnimi smučmi, jih je vodja treninga privedel v Kranjsko goro, kjer so ob žičnici preizkusili svoje zmožnosti. Sneg je bil hiter in fantje so se kosali, kdo bo vijugal hitreje in lepše. Posebno dobri v likih so Langus, Gorišek in Krznarič. Ostalo pa ni samo pri smučanju za zabavo. Ta dan so imeli slušatelji Višje šole zaključno tekmovanje v slalomu in skakalci so se radi odzvali njihovemu pozivu na dvoboj. Zmagali so slušatelji tretjega letnika, med posamezniki pa je bil od študentov najboljši Rotar, a med skakalci Gorišek. Ob razglasitvi rezultatov v »Porentovem domu«, kjer so bili skakalci na kosilu, je Rudi Finžgar nagradil zmagovalce in pri tem povabil študente na dvoboj na 80-metersko skakalnico. Seveda so študentje že vnaprej prepustili zmago mojstrom skokov	-nik
Gorišek Janez se je častno odrezal: na svetovnem akademskem smučarskem prvenstvu je osvojil 1. mesto in tako postal svetovni akademski prvak za leto 1957. Kakor sam pravi, je bila borba zelo ostra in je le škoda, da niso mimo njega sodelovali še nekateri odlični akade-miki-smučarji, saj hi lahko dosegli še veliko lepše rezultate
ležbo na prvenstvu, ker njihovo partizansko društvo pač nima dovolj sredstev. Menda ne bomo pretiravali, če rečemo, da je takšnih funkcionarjev in trenerjev zelo, zelo malo.
Novinarjev je bilo na prvenstvu bolj malo, zato pa so se vsaj ti toliko bolj udejstvovali in »morili« sodnike in tekmovalce. Na cilju so imeli pravo računsko pisarno in kdor je hotel zvedeti vmesne ali končne čase kakega teka. se je moral obrniti na ta novinarski računski stroj. Posebno veselo je bilo na startu ali cilju takrat, kadar je snemal Radio Ljubljana tekmovanje na magnetofonski trak. Maloštevilni gledalci in funkcionarji so včasih dvignili pri kakem tekmovalcu takšen vik in krik, da se je reporter Radio Ljubljana Slavko Tiran' samo zadovoljno smehljal in rekel: »No, to se bo pa res slišalo, kot da bi jih bilo tisoč,« Konec pa je bil tak, da se dejansko ni slišalo nič zaradi »tehničnih ovir«.
Pa se vrnimo zopet k Žemvi. Takšnega trenerja bi si zanesljivo vsakdo želel. Svojim tekmovalcem je kakor oče in zato se ne smemo čuditi, če je spal na tleh in vsak dan odstopil en obrok hrane enemu svojih tekmovalcev, tako da je čim večjemu številu omogočil ude-
Polda prvič pred mikrofonom
Cim se prvi skakalec spusti
E
belem zaletišču, ko pristane v te marku in se ustavi v kristijaniji, čim čuješ ploskanje tisočerih rok, čutiš olajšanje.
Posebno znamenit dan je bil 14. marec 1948. Mraz, sonce, rezultati od minute do minute boljši. Razpoloženje med gledalci kakor že dolgo ne. Francozi, Švicarji in naši so rezali zrak mimo mikrofona kakor razigrani planinski orli. Z lahkoto so preskakovali 100-metrsko znamko. Fritz Tschannen je potegnil že na 106 m.
Kot zadnji v prvi seriji skokov je nastopil Janez Polda. Vsi so go-
Znani radijski reporter, prof. Drago LTaga (levo), si zapisuje izjave o planiški prireditvi od švicarskega funkcionarja
Na startu teka na 15 km. Za odhod se je pripravljal Janez Pavčič, medtem ko je njegov brat, ki se je pognal na progo 50 sekund prej, že izginjal za drevjem. Pa je rekel Janez starterju: »Spusti me kar pet sekund prej, saj ne bom nikomur povedal.» Najbrž mu je bilo mnogo do tega, da ne bi vozil sam, ampak da bi se boril s kilometri skupaj s svojim bratom, ki mu pa tega veselja ni privoščil, saj mu je ušel celo za več, kot je znašala prednost na starin.
Tudi stave so sklepali. Zdravko Hlebanja ali »Drčk«, kakor ga smučarji običajno kličejo, je bil po uspehu v Švici vsekakor prvi favorit. Ce že ni uspel na 30 km, je večina računala z njegovim uspehom na 15 km. Malo pred startom so začeli ponujati stave. Radio Ljubljana se je odločil za takšen vrstni red: Hlebanja, Janez Pavčič, Qyeto Pavčič, Dati jim je treba priznanje, da ni manjkala pripomba: »Lahko je tudi prav obratno.«^ Nasprotna stava pa se je glasilaj Zmagal bo eden od bratov Pavčič.« Kot smo kasneje videli, sta imeli obe strani prav. Radio Ljubljana sicer samo z drugo varianto, ki ni štela v stavo, »Polet« pa je zmagal tam, kjer se je bolj izplačalo.
R. M.
STREvLSTimi
..METEOR"
postaja nevaren
Kmalu bo minilo pet let, odkar so naši strokovnjaki za vreme pri Hidrometeorološki službi v Ljubljani ustanovili svojo strelsko družino. Tudi ime so ji dali čisto v stilu poklica: »Meteor« je pričel svojo pot. In kot je vsak začetek težaik, so imeli tudi oni nešteto skrbi. Toda njihova sindikalna podružnica jih je dobro razumela. Nudila jim ie vse, kar je bilo v njeni moči, le s prostori so bili vedno na tesnem. No. končno so se le usidrali v Domu LJA v Ljubljani. Tam so se zbirali ljubitelji strelstva, taki, ki so že nekoliko poznali skrivnosti tega športa, pa tudi taki, ki so ločili puško le v glavnih obrisih. Med temi so prevladovali predvsem mladinci in pionirji. Verino več jih je bilo, saj je rast ruk torka Tavčar Marija našla za vsakega prijazno besedo.
Danes je sestav »Meteorja« vsekakor svojevrsten Zenska vrsta šteje čez 20 strelk, ki so skoraj vse gimnazijke. Tudi članov je lepo število. Odlična desetčlanska pionirska vrsta pa je skoro - vedno sporna točka na medsebojnih srečanjih »Sta, s tom decom čemo se takmi-čti?«, se je skoro za malo zdelo kmalu po novem letu Protin vion-cem. ki so prišli na tekmo No. ta deca jih je poučila, da jih ne gre podcenjevati, sai so jih prepričljivo premagali. Tudi v povratnem srečanju je »Meteor« uspel.
Takih neprijetnih presenečenj za ljubljanske strelce je pripravil »Meteor« že cel k-oš. Kot sami pravijo, so te tekme najboljši trening za bližnje republiško prvenstvo z zračno puško. Kaj točnega niso povedali, kaže pa. da imajo velike načrte za bodočnost. Če jim bo sreča naklonjena tako. kot nam vreme, potem bodo gotovo uspeli. R. F.
Jmuči, satu m kkpije.
v luči etnografije
sta v krvnem sorodstvu
Kdor bi danes pisal zgodovino našega smučanja, ne bi smel prezreti Planice, ki je prinesla ne samo smučarskemu športu, ampak vsej naši domovini svetoven sloves. Ko govorimo o Planici, pa prav gotovo ne smemo prezreti neustrašenega junaka višav, Rudija Finžgarja, ki je z našo velikanko v nekakšnem krvnem sorodstvu, kot na primer mati in sin. Rudi se še danes ne more ločiti od Planice in je prav tako vnet, kot pred 17 leti, ko je poletel s smučmi nič več in nič manj kot 101 m! No, kako je že bilo takrat?
Ta nima pljuč, ampak škrge
Dvajsetletni, prikupen mladenič iz Krope, je na man osvojil vse simpatije. Gledalci so nervozno tlačili sneg pod nogami in padale so stave, seveda na račun »presnetega Kropa r ja«, ki je obljubil, da, bo podrl zvočni zid — znamko 100m!
Rudi je vrgel d Ilce na ramo in se napotil proti vrhu velikanke. Med ■ potjo je dvakrat ali trikrat krepko pljunil v roke in se zaklel,: zdajle, ali nikoli! Še enkrat je pogledal z vrha v brezno, koder bo moral čez nekaj' sekund pristati v slavo našega smučarskega športa, ki je čakala samo še Rudijevega rezultata.
Rudi je bil kmalu na vrsti. Veselo se je pognal po naletu, še odločneje odrinil na mostičku in že zaplaval po zraku. Močno je zajel zrak, tako da ga je zmanjkalo gledalcem. ki so nemo obstali Hitrost je bila strašna. Le kako neki more kljubovati temu zračnemu pritisku, so se spraševali presenečeni gledalci.	,	...
»Poglej ga«, je nekdo le stisnil jz sebe. »saj Rudi ne diha s pljuči, ampak s škrgami!«
»Fant je znorel«, je spet 'nekdo strokovno pripomnil, ko je Rudi skušal zadnje metre letenja po zraku oči vid n o nekoliko nategniti. Samo šc drobec sekunde in neustrašni Kropar je srečno pristal. Sledila je grobna tišina. Cez nekaj trenutkov je napovedovalec javil ,po mikrofonu: »Rudi Finžgar je skočil 101 m!« Nepopisnega navdušenja ni hotelo bi ti konca ...
Rudi — junak višav
Da ne boste mislili, da se kar tako, na hitro rolko odl-očiš za takšen podvig kot je .skok na mamutski skakalnici. Planica je dobila še sestri. Nemci so zgradili 140 m velikanko v Oberstdorfu, Avstrijci pa 13*0 m v Kahnu. Seveda, nastalo je vprašanje, kdo bo sploh na teh vražjih »gavgah« nastopil? Rudi je bil vedno med prvimi prijavljene!. Sam je večkrat rekel takole:
»Vse skakalnice, ki so man jše kot lOOm, so čisto navadne pručke^ Na njih človek nima niti toliko časa, da bi se sprostil, pretegnil nekoliko svoje ude in užival...«
Zato se nikar ne čudite, če je danes naš Rudi med domačimi in tujimi ljubitelji smučarskega športa vsaj toliko popularen, kot na primer sla vrni filmski zveznik Mariču Rnando med svojimi oboževalci. Razlika med njima je malenkostna: Rudi nima niti peščice posnemal-cev, ki bi tako kakor on, neustrašeno leteli po zfaku ,i;n pristali tam okoli 109 m, Rra.ndovo pričesko pa celo že dojenčki posnemajo.
V znamenju štednje
O letošnjih pripravah za planiško Prireditev je bilo spet veliko go-
vorjenja ,jeze in tudi koristnih odločitev. Stroški prireditve morajo biti minimalni. Zato samo toliko funkcionarjev, kolikor jih je nujno potrebno ne glede na enotne puloverje. Še najbolj bo prizadet bilten, ker so glavnega urednika vtaknili v vojaško suknjo. Popularni Daba ni skrbel samo za točno izdajanje biltena, ampak tudi za ceneno zabavo. S skakalcem Franto sta bila neločljiva prijatelja: Daba je skrbel za zabavo v zaprtem prostoru, Fran ta pa na skakalnici.
Zanimiva »licitacija«...
Obeta se nam udeležba najboljših inozemcev, ki bodo skušali za zaključek sezone prav ' v Planici, bodii si poravnati nekatere medse-bojtne račune, bodisi samo na novo vpisati svoje ime med tiste junake, ki jih je že slavna velikanka sprejela v svoje okrilje. Z udeležbo naših fantov je bolj žaltavo. Vsa stvar ne teče tako, kot bi morala, zato ne moremo biti zadovoljni in še danes tik pred prireditvijo nimamo jasne podobe,: kdo bo sploh nastopil? V škripcih je zvezni kapetan, v negotovosti so fantje in njihov trener »Siki«, ki hi tako rad pomagal našemu skakalnemu športu, pa kakor sam pravi, ima večkrat zvezane roke in noge. In glej, spet je naš Rudi stopili v akcijo. Naš smučarski forum ga je izbral za vodjo priprav, ki so te dnj. v polnem razmahu. Rudi je bil prejšnjo nedeljo na državnem prvenstvu in si ogledoval vsakega posameznega skakalca, še največjo pozornost pa je posvetil mladincem. Zbral je skakalce okrog sebe in začela se je nekakšna »licitacija«.
»Koliko s.i star, Gorjanc?«
»J*a, dvajset jih imam.«
»Pa še nikoli nisi bil na velikanki?«
»Ne!«
»Ja, kaj pa misliš? S tvojimi leti sem večkrat skočil na »ta veliki«, kot si ti zazehal Ali sc morda bojiš?«
»Neeee, ampak, ne vem, če me bodo .pustili skakati?«
»Kaj te ne bodo? Si že na mojem spisku.«
Rudi se je obrnil k mladincu Jemcu.
»Ali si tudi ti tako mehko zapečen kot bleda žemlja? Koliko let imaš pa ti?«
»Sedemnajst jih bom!«
»Pa boš skakal, kajneda?«
»Jaaaa, bi že. samo ne vem. če me bodo pustili?«
»Ka j te ne bodo pustili! Pa skači takrat, ko bo zvezni kapetan kazal skakalnici hrbet. Boš šel, kajneda?«
»In ti, Vidovič? Kaj pa ti misliš? Res je, da si bled in da te je bolj malo skupaj. Sicer nisi kriv, če so vas med vojno futrali s kašo in makaroni. No' fantje, če že ne boste
vsi nastopili v dnevih prireditve, bomo pa vsaj na skupnem treningu malo smučali na pobočjih Bukovnika, saj vidim, da še dobro smučati ne znate. Povem vam pa toliko, čeprav sem že »žvoten«, čez se bom pognal, pa čeprav se za mano nalet koj podere ...«
Takole je naš popularni Rudi vzpodbujal mlade skakalce, ki jih menda že db samem pogledu na velikanko mine vsaka volja za skakalni šport Rudi je drugačnega mnenja:
»Prav nikamor ne bomo prišli z našim skakanjem, če ne bomo najmlajšim vzbudili srčnosti in korajže. Fo tej poti ne moremo več naprej!«
Še enkrat intervju
Rudi tudi skrbi za reklamo svojega podjetja. Na kamion je naložil nekaj najboljših smuči, ki so jih izdelali v tovarni »Elan« in jih odpeljal v Planico.
Tiik pred odhodom smo ga »ujeli« za kratek intervju.
»Si zadovoljen s kandidati?«
»Sem in nisem!«
»Česa jim primanjkuje?«
»Predvsem korajže in terenske vožnje!«
»Im kaj boste vadili?«
»Vsega po malem! Veš kaj še napiši: fantje morajo biti enotno napravljeni, da ne bodo pisarni _kol papige. Povej, da moramo tudi za reklamo skrbeti...«
Lipar Marjan
Slovenski etnograf, znanstvena revija naših etnografov, je eden izmed dokazov živahnega in neumornega delovanja slovenskih narodopisnih delavcev. Mimo zanimivih prispevkov dajejo letošnjemu letniku Slovenskega etnografa pečat prispevki o zimskih prevoznih sredstvih našega ljudstva v hribovitih predelih, o saneh, smučeh in krpljih.
Osrednji sestavek prvega dela zbornika sestavlja razprava dr. Orla: »Ljudske smuči na Bloški planoti, v vi do v s ki h hribih in njeni soseščini.« V tem obsežnem delu razpravlja tov. Boris Orel o smučeh in smučanju na Notranjskem in v 8 poglavjih temeljito obdela ljudske smuči. ICo podaja geografski pregled ozemlja teh ljudskih smuči, opisuje avtor tudi smuči, njih sestavne dele in izdelavo. Nadalje popisuje uporabo smuči in in jih primerja s krpi ji. Na koncu pa obravnava zgodovinsko razvojno problematiko in pride do zaključka, da ne moremo zanesljivo dognati, če so bile bloške smuči pri-nešene k nam od drugod. S tem pa postaja pereče vprašanje samoniklosti naših smuči, za kar govori nekaj tehtnih okoliščin. Kljub temu pa glede na stanje dosedanjega proučevanja še ne moremo izreči o vsem tem dokončne sodbe.
Prav gotovo je dr. Orlova razprava zanimivo napisano delo, ki prvič temeljito obdela vse naše ljudsko smučanje in ki prav gotovo preseiga ožji znanstveni okvir etno-
Rudi Finžgar in Planica sta neločljiva! Na planiško skakalico lahko stopi samo dobro pripravljen skakalec, ki pa mora imeti še zvrhano mero poguma. Če bo naš Rudi prenesel na svoje varovance le polovico svojega poguma, potem lahko pričakujemo od mladih skakalcev še lepe uspehe
grafije same ter se nanaša tako na našo splošno kulturno zgodovino, kot na zgodovino našega športa.
Tov. Urbasova obdeluje v sVoji razpravi podobno delo »Smuči in krplje na Pohorju.« Tudi ona govori o uporabi krpelj in smuči, njenih oblikah, izdelavi, uporabi in izvoru. Pri tem ugotavlja, da so bile na Pohorju v uporabi le krplje, kasneje pa se je uveljavilo tudi smučanje. Pohorci so prevzeli smučanje od gozdarjev in lovcev, ko so v 19. v stoletju začeli pospešeno izkoriščati pohorske gozdove.
O krpljah na Gorenjskem piše Marija Jagodic in ugotavlja, da danes lahko že govorimo o opuščanju krpelj. Smuči so postale ne samo športno, ampak tudi prometno sredstvo.
»Sani v hribovitih predelih Gorenjske« pa je naslov prispevka Fanči Šarfove, ki s svojim sestavkom orje ledino, saj o smučeh na Gorenjskem doslej v slovenski strokovni etnografski literaturi še ni bilo dosti napisanega.
Nogomet in »ohcet«
Nogometni klub »Sloboda« iz Tamniča v okraju Negotin tekmuje v južni nogometni ligi. Ni dolgo tega, kar bi moralo moštvo odpotovati na prvenstveno tekmo proti NK »Branko Perič« v Brusniku. Čeprav so igralci vedeli, da bodo morali nastopiti na tekmi, pa tega niso storili. Iz enostavnega razloga zato, ker je imel neki njihov prijatelj poroko in jih je povabil na svatova-nje. Na svatbi se je zbralo skoro celo moštvo in vsi napori klubskih funkcionarjev, da bi jih spravili na pot, niso pomagali. Nogometaši so se na svadbi veselili naprej, posledica pa je bila, da so izgubili tekmo z 0:3 p. f.
Ba%ek na nogometa? žoge
Na marsikateri skupščini je bilo že ugotovljeno, da ima nogomet razen velikega števila prijateljev tudi svoje sovražnike. Zanimiv primer, ki nam dokazuje, da ie to res, se je dogodil Rajcu v Srbiji. Domači nogometni klub ima igrišče, ki je sicer zavarovano z ograjo, vendar na tekmah ali treningih žoga večkrat preskoči na dvorišče neke Božidare Miljkovičeve. Ta ženska je prišla na originalno idejo, da je začela o3 nogometnega kluba pobirati poseben »davek«. Za vsak primer, ko je žoga padla na njeno dvorišče, je sprva zahtevala po 50 din odškodnine. Kasneje je povečala svoje zahtevke celo na 500 din in tako je imela na ta način prav lep mesečni dohodek od 3000 do 4000 dinarjev. Sedaj pa ji je menda odklenkalo. V klubu se je vendarle nekdo spomnil, da bi se bilo dobro obrniti na občino. Posredovanje je uspelo. Občina je tej gospodinji začela odtegovati resnični davek od njenega »davka« na žoge in sedaj funkcionarji kluba pričakujejo, da si bo ženska verjetno premislila.
Georgijevski spet v Odredu?
_ £ ______________,
niti v Odred vratar Georgijevski, ki je trenutno doma v Skopju. Kot slišimo, se bo najbrž kmalu pojavil v Ljubljani. Odredovemu moštva bi vsekakor prišlo prav, ker ima trenutno precejšnje težave zaradi vratarjev.
Po nepotrjenih vesteh smo izvedeli, da se namerava ponovno vr-
Raymond Lambert:
REKORD NA HIMALAJI
Zdaj se kopičijo odeje iz ovčje ali jakove volne, sredi neke vdolbine pa je postavljen majhen oltarček, Posvečen Budovemu kultu. Pred oltarčkom je polica z majhnimi čašami, v katerih plavajo prižgani stenji v jakovem maslu.
Na levi so preproge in ognjišče na golih tleh. Za njimi je videti prav malo ne posebno raznoličnih kuhinjskih potrebščin. Majhna okna so brez šip, vendar Pa imajo oknice. Dimnika ni. Dim si išče pot skozi špranje na strehi.
Sarpe žive od zemeljskih proizvodov, krompirja ia tiste malenkosti sočivja, ki hoče še zrasti v tej višini. Hranijo se tudi s tsampo, ki se kuha iz pražene ječmenove moke z dodatkom vode in masla. Pijejo smn čaj, odišavljen z žarkim jakovim maslom.
Njihov alkohol je nekolikanj podoben sadjevcu. . ° je čang, ki ga delajo iz ječmenovega zrnja in kakega prosa. Prav tako delajo neke vrste tropinovec, 1 ga imenujejo arak in ki po okusu rahlo spominja na špirit.
Zakaj so zapustili visoke tibetanske ravnice in se prišli naselit južno od Everesta?
Ker je pač tod življenje manj trdo kot na visokih planotah, podnebje prijetnejše, zemlja pa bolj rodovitna. Razen tega žive ti ljudje od transporta med Tibetom in jugom tja do Indije. Črede jakov in ovac goje vse do višine 5.000 metrov. Krompir uspeva tu še na višini 4.200 metrov.
V to pokrajino je prišel Tensing kot mlad priseljenec v starosti šest let. Najprej je bil pastir, nato pa nosač kakor vsi njegovi rojaki daleč naokrog. Nekega dne je prišla tem nosačem na uho govorica, da so na poti od juga v Dardžiling beli možje, ki imajo namen prehoditi visoke gore in potrebujejo nosačev in služabnikov.
Takoj se jih je nekaj podalo na pot v Dardžiling, kjer niso bili še nikoli. Stopili so v stik z belci in se ponudili, da spremljajo odpravo kot služabniki.
Ker so bili zelo uslužni, razumni, silno odporni, kos naj večjim višinam in udani do smrti, so jih začele britanske odprave ceniti. "Vsakič, ko so odhajale poizkušat, da zavzamejo Everest s severa, so jih najemale in vodile s seboj. Med njimi so se nekateri zaradi vpliva, ki so ga imeli na svoje tovariše, izkazali kot vodje. Dali so jim ime »sirdarji«.
Drugi zelo spretni šerpe so se udinjali kot kuharji. Vedno so imeli s seboj enega od njih, ki je
imel na skrbi samo našo kuhinjo. Tokrat je to prekaljeni Himalajec Tondup, ki se je udeležil že mnogih odprav. Zelo snažen je in na moč se trudi, da bi nas zadovoljil. Evropejci ne smemo nikoli pozabiti, da so se ti šerpe-kuharji naučili vse sami, saj niso šli skozi noben tečaj in nobeno vajeniško dobo.
Pravi mojstri, ki jih moramo zares občudovati, pa so, kadar nam v dežju, blatu in z mokrimi drvmi zakurijo pošten ogenj, na katerem potem skuhajo riž in zavro čaj.
Kadar moramo najeti šerpe, pišemo vnaprej v Dardžiling in povemo število ljudi, ki jih hočemo imeti. Če imamo prednost, navedemo tudi imena tistih, ki bi jih radi najeli za ves čas trajanja odprave.
Ob splošnem napredku se je ustanovila zveza šerp, ki jo vodi Tensing, in z le-to podpisujemo pogodbe.
Načelnik, ki vodi ekipo, to je sirdar, dobi dnevno sedem do osem indijskih rupij, kuhar šest, ostali šerpe-nosači pa štiri do pet rupij. Razen tega pa dobijo ob koncu odprave na svojo celotno plačo še petnajst procentov napitnine.
Ekspedicija se zaveže tudi, da jih odškoduje v primeru nezgode. Vsekakor pa morajo iti pred odhodom na zdravniški pregled v "Dardžiling. Za to potovanje in pa, da lahko pridejo k odpravi na določeni kraj, dobe vnaprej vsoto denarja.
Zaščitni
znak
|e jamstvo za kvaliteto izdelkov
TOVARNA SPORI NEGA ORODJA
„ELAN"
V BEGUNJAH izdeluje
vse vrste kvalitetnih smuči, od navadnih jesenovih otroških, do lepljenih tekmovalnih smuči za alpske smučarje, skakalce in tekače
Vse »ELANOVE« smuči so izdelane iz naravno sušenega lesa!
?■. : m.- OM c O A4'
Neporavnani računi Ljubljane z Grafičarjem in Odreda s Turbino
Kar z naglimi koraki se je pri- svoje uspehe nadaljevali tudi spo- Ljubljana ima namreč na lestvici bližala spomladanska prvenstvena mladi. Vse pa kaže, da jim je zim- dokaj slab položaj in si ga bo mo-nogometna sezona. Medtem ko si ski odmor pustil nekoliko škodi ji- rala krepko popraviti. Brez priza-najbolj vneti smučarji še vedno ve posledice, kajti Ljubljana je do- devanja in solidne igre pa tega ne želijo belili površin in je snega zla- živela v nekaterih prijateljskih tek- bo. Mladi napad je, kot smo videli, sti v planinskih predelih zanje do- mah tudi proti slabšim nasprotni- dokaj dobro vigran, vendar prema-volj, se ljubitelji nogometa nekako kom poraze, cesar pač nismo pri- lo učinkovit. V krilski vrsti še ve-s skrbjo ozirajo v lepe pomladan- čakovali. Morda je to samo trenut- dno največ pomeni solidni Sočan, sko dni, — ki so vse presnetih — na kriza, ki naj bi bila dobra šola medtem ko obramba verjetno ne bo češ ali bo takšno vreme ostalo? No- za igralce pred začetkom prvenstve- tako zanesljiva, kajti tudi Ljublja-gometna igrišča so pripravljena in nih tekem. Upajmo, da je tako. na je ostala brez dobrega branilca
Eltr.ina, ki je odšel v JLA. Prvi
Ljubljana še vedno v dobrem
Tekmovanje za »Pokal železničar- In kako je s slovenskim predstav- sedaj °b s to ječ i sistem in so do loč c -v«, ki se je pričelo lani po kon- nikom v tem tekmovanju? Trenutno ne s,e vedno kvalifikacije conskih
kot prvo v domačem sporedu se bo začelo odvijati tekmovanje v conski nogometni ligi. Po koledarju so določene prve tekme 10. marca, prvenstvo pa naj bi se zaključilo 2. junija.
Zanimivo je, da so propozioije tekmovanja sestavljene še glede na
Tudi Celjani so
za enotno ligo
start bo v Ljubljani proti Grafičar-ju iz Zagreba. Z njim ima Ljubljana še neporavnane račune. Upajmo, da jih bo izravnala.
Naj povemo še spored I. kola, ki bo odigrano 10. marca: v Zagrebu Trešnjevka : Rijeka, v Karlovcu Turbina : Odred, v Ljubljani Ljubljana : Grafičar, v Varaždinu
Metalne.
jev«, KI Se je pričelo ™ni ,po Kon- niKOm V tem t&KmovanjU. trenutno	L	vstnn v zvezno mi»n. Nedavna skupščina celjske nogometne pod- Tekstilne • Sni it v TTaitol 5,,Z,, rp„
™T.<UU»e“‘rKiX *E*8Č*8	»etn, ligo. V koliko ho 1. re.lh.i.	)«!."• • ®be=ik, v Pulja Ulj.mk,
stasč šu.ss EFli£B,nj”'E"Eijr.................................-.......„................
?ekrmwfl^t0n^aVveddnhmPslVnž1lpVe?o	VeUetp° k»rls.tj',a <*? konca Š£; n ?bolj pg/kako Sta pripravijo- tu in zahtevali, naj neamaterski nogomet vodi
CK “ !lovc",ka
lož a j na lestvici zelo zanimiv. To Sarajevu in Skopju, vendar meni-
ODRED V POLNI FORMI?
Odred je začel z rednimi treningi letos že zelo zgodaj in strokov-
ničesar skupnega z NZJ. Zanimiva je bila ugotovitev delegatov celjskega in trboveljskega okraja, da pomeni zanje tekmovanje v enotni slovenski ligi zmanjšanje stroškov,
V Zagorju so kegljači marljivi
Dvostezno kegljišče Proletarca v Zagorju je zadnje čase prizorišče prvenstvenih dvobojev vzhodne co-
kiJ°J!h imeU °el »Mre list. Zatoj° s* ne y kegljanju. Doslej so bila na -t 7.. i.,. m. — Sj>ore(ju jrj kola. V zadnjem kolu sta se srečali moštvi Kladivar-ja in Tekstilca. Celjani so dosegli 4547 podrtih kegljev, mariborski
odločili za enotno slovensko ligo. Namen imajo povečati število sodnikov, koordinirati delo s partizanskimi društvi, nastavili pa bodo tudi honorarnega trenerja, ki bo obisko-
velja zlasti za oba člana zvezne li- mo, da bo sodeč po dosedanji for-ge, Lokomotivo in Sparfak, ki na- ml zadnjih dveh na lestvici, Rabot-stopata v družbi conskih hgašev. njfikega in Zeljezničarja, le-tema
1 U	-,e Apa,r<a:^	iztrgala vsaj del izkupička, To bi bo vodstvo je pri" teni preizkušalo
Sr, .Sto	£ i«,‘t "JZ * Terjelao prineslo popoln uspeh;	/g.ScVkT Si prlfll v
ločeno in nolbene U<nibif — s tem iod,a’ čet™il bl zaključila te-kmova- poštev za sestavo moštva. Le-teh,
»a s® veda trenutno zavzema »oložai toje na drugem mestu, bi bilo to kot smo že nekoč ugotovili, ni malo.	.	...	..	,	-	,	----------
na čelulestvice -l^komotfva zanjo več kot zadovoljno. Seveda To smo videli tudi na prvih nasto- tcren “ • svojem nasveti pom.g.1 Mu- Tekstilci pa 4549. Najuspešnejša sta od HdfeS tekem	r tega ne moremo vnaprej trditi in pih, saj je Odred igral tekme z	,rbo'	v	'Ti-
svojo korist le eno. medtem ko je moramo počakati do zaključka tega obeiRa mo-stvoma ki sta bili popol-v dveh igrala neodločeno, dve pa tekmovanja Klubi bodo namreč iz- ni. Ob zadnjih tekmah pa je bilo celo izgubila. Zaradi tega njen po- koristili proste termine izven . pr- 7® izbrano standardno moštvo, ki .ložaj ni preveč zadovoljiv in si ga venstva. tako da bo verjetno polo- ^ nastopalo v prvenstvenem tek-po vsej verjetnosti kaj dosti ne bo žar v kratkem razdobju popolnoma	Jota;St
mogla popraviti.	jasen.
podeželju. Pohvaljcai so Hiti trbo- bila doslej v Zagorju Steržaj (Lju-veljski Rudar, Kladivar in Olimp zaradi tomer) S 809 podrtih in Lah (Tekst) uspešnega dela z mladino.	767 podrtimi keglji.
K E C 1. vi'. A
Kaplja so pustili doma
V četrtek, 28. februarja, sta odpotovali na turnejo po Kitajski na-’ ča moška in ženska -košarkarska reprezentanca. Mimo ostalih bodo nastopili v naši reprezentanci samo igralci Olimpije (Kristančič, Danev, Daramstia in Kand us), medtem ko ■sta ostala doma igralca Ljubljane
stavilo v dokaj solidni formi, pri čemer moramo posebej poudariti izredno učinkovitost napada, česar lani pri Odredu nismo videli. Če upoštevamo, da ima moštvo zelo solidno krilsko vrsto in rutinirano obrambo, potem menimo, da bo verjetno že v prvih tekmah zaigra-
.jezov Otok V Sloveniji	»p.	KraJ,jska ™dt v zapadli, Ruše pa v vzhodni ligi
košarkarjem.	Karlovcu proti turbini, ki ga je V Medtem ko so kegljačice minulo nedeljo še Maribor in Beton, ki sta skupaj z Ilirijo
jesenskem prvenstvu porazna na zaključile svoje tekmovanje v republiškem imela že po tri nastope. Ce bodo moštva v
Pregled vzhodne in zapadne kegljaške lige
Položaj se bistri
njegovem igrišču. Upajmo, da mu Za poživitev mladinske košarke bo revanš uspel, S tem pa si bo bodo centri v Mariboru, Celju in lahko priboril prve potrebne točke. Postojni organizirali mladinska tek- Omenimo naj še to, da ima klub s,a vrsra.u uoma	.jntijsii.	movan-ja. ki se bodo odvijala str- trenutno težak položaj glede vra-
Kape-Ij in Zupančič. Zupančič sploh njeno spomladi in jeseni. Ta sklep tarjev, ker odhaja Babnik na oditi šel na skupni trening v Beograd, J» izredno pomemben za razvoj na- sluzenje kadrovskega roka v JLA medtem ko so Kaplja izločili že že vrhunske košarke, saj večkrat in ostane kot njegov »namestnik« po prejemu številnih injekcij, ki slišimo, upravičene pripombe na ra- edinole 1 1-orjancic. jih je moral dobiti vsak posamez- ču.n na^‘1 k val ut at,m h moštev. Na-
nik preči odhodom na dolgo potova- stalo je namreč prav resno vpraša- LJUBLJANA JE »MUHASTA« nje. Odpadla je tudi Mrakova, edi- J*ie’ kai bo z našo kvalitetno kora kandidatinja iz Slovenije, tako
ž-a-rko, ko bodo sedanji aktivni Solidne zmage v tekmovanju za
merilu, je med moškimi v moštvenem prvenstvu Slovenije na moč živahno. Od nedelje do nedelje tekmujejo moštva na kegljiščih v Kranju, Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mcsfu, Trbovljah in Zagorju, borbe mod njimi pa so zelo zagrizene.
* PROGNOZE SE VEDNO DRŽIJO
Dosedanja tekmovanja so pokazala, da se v prognozah, ki smo jih dali pred začetkom prvenstva, nismo zmotili. To velja zlasti za I. ligo, kjer se odvija borba v glavnem med Triglavom, Ljubljano in mariborskim Bra-
da sestavljajo našo žensko Vepre- igralci, predvsem ligaši Olimpije in pokal železničarjev, ki jih je od- nikom, ljubljansko Zvezdo in Gradisom.
zentanco le igralke iz Srbije in Hrvaške. Čudimo se odločitvam zveznih kapetanov Nikoliča, in Sokol ov.iča. ki sta po našem mnenju izločila kvalitetne moči. Res je sicer, da ti tri je trenutno niso morda v polni formi, toda vprašamo se, kdo je danes sploh v formi, saj so imeli košarkarji večmesečni odmor. *
10. marca bo v Sežani prvi zimski pokalni turnir, ki ga organizira košarkarski center v Postojni. Vse kaže, da se bo košarka v tem delu Slovenije vendarle nekoliko bolj razmahnila.
V Sofiji bo meseca junija evropsko prvenstvo za moške. Tega prvenstva se bo udeležila tudi Jugoslavija, ki bo morala letos še bolj kot prejšnja leta potrditi svoj sloves, kj ga uživa med košarkarji v Evropi.
*
Letos bo organizirala KZS mimo ■ 14-d.nevnega itn-struktorskega tečaja še 14-dnevni tečaj za aktivne trenerje Po vsej verjetnosti bo ta tečaj vodil zvezni kapetan A ca Nikolič. ki se je vsa leta doslej rade volje odzval vabilom naše košarkarske organizacije. Zbor -trenerjev predvideva še seminar za ženske in moške trenerje ob kom on leta. Mnenja smo, da bo morala trenerska organizacija večkrat nadzorovati dalo trenerjev, ki dobivajo prav v te namene posebne družbene subvencije.
v
Na povabilo košarkarskega kluba Olimpije bo verjetno letos obiskal Ljubljano italijanski trener Tra-cnz-zj. Znani italijanski košarkarski strokovnjak nedvomno uživa doma iin v tujini velik sloves, zato bo
Ljubljane, prenehali udejstvovanjem!?
aktivnim igrala Ljubljana jeseni, so nam vzbudile upanje, da bodo Siškarji
Takšen je trenutni vrstni red teh moštev po dveh nastopih. Mednje pa se precej drenjata
TEKSTILNA TOVARNA
»HovoteJm«
Izdeluje volneno blago za vsakogar:
modne tkanine, športne obleke, kvalitetne kamgarne, odeje, volnene rute itd.
Pri nakupu se prepričajte, če je blago označeno z zašč. znokom tovarne in z znakom, da je blago apretirano proti moljem
© Predilnica © tkalnica @ Apreiara
■lil! i m
»  *> a Jišfeil „ -


takšni formi kot doslej, se sedanji vrstni red verjetno ne bo izprcmenil, medtem ko bodo po vsej verjetnosti izpadli novinci Branik ia Nove Gorice, trboveljski Rudar ter Gorjanci, v tej nevarni coni pa se nahajajo tudi Jesenice.
NA ZAHODU BOLJE KOT NA VZHODU
Zanimiva je primerjava med zahodno in vzhodno ligo. Po dosedanjih rezultatih sodeč je kvaliteta moštev v zahodni ligi boljša kot v vzhodni, kajti če primerjamo samo moštvi, ki sta trenutno na vrhu obeh lestvic, je Kranjska gora z rezultatom 9300 po dveh nastopih skoraj za 300 kegljev na boljšem od Ruš z 9227 keglji. Sicer vplivajo na to verjetno tudi posamezna kegljišča, ki po kvaliteti pač tudi niso enaka.
Vrstni red o zahodni ligi je po dveh nastopih naslednji: Kranjska gora 9500, Rakek 9059, Invalid-Lj. 8931, Gradis-Jes. 8952, Primorje 8933, Poštar-Lj. 8929, Tehnika-Lj.8864, Obrtnik 8753, Pionir-N. m. 3750, Kamnik 7257. Ljubelj (4687) in Domžale (4407) sta imela šele po en nastop. Na vzhodu je lestvica naslednja: Ruše 9227, Kladivar 9068, Kovinotehna1 t\frb) 8953 (vsi po 2 nastopa), Ljutomer 49J2, Proletarce 4804, Ptuj 4506, Tekstilec 4319, Poštar (Mrb) 4173, Vrelec-R. Slat. 3957 (vsi po I nastop).
Do konca prvenstva bo v teh ligah verjetno prišlo še do nekaterih sprememb. 'To velja zlasti za vzhodno ligo, kjer kaže odlično formo Ljutomer, saj je v enem nastopu imet boljši rezultat kot vsi ostali kubi. V zahodni ligi pa bo najbrž Kranjska gora obdržala svoje vodstvo do konca.
Naročajte se na „POLET‘‘
V sredo: Odred : Branik
Nogometaši Odreda in Branika sc bodo v sredo, 6. marca, ob 15.30 uri srečali v prijateljski povratni tekmi na stadionu ob Titovi cesti v Ljubljani. Glede na to, da sta se moštvi v prvi tekmi razšli z neodločenim rezultatom, bo tekma v Ljubljani prav gotovo užitek za ljubitelje nogometa.
UMRL JE FERI PISORN
Na Dunaju je umrl znani mariborski košarkar in sodnik, študent TSS Feri Pišorn. Bil je vnet košarkar in je mnogo pripomogel, da se je' košarka v Mariboru atko lepo razvila. Zaradi težke bolezni je odšel na kliniko na Dunaj, kjer je tudi končal svoje mlado življenje v 21. letu starosti. S Ferijem Pišor-nom so mariborski košarkarji izgubili ne samo odličnega igralca, ampak tudi zvestega tovariša.
Še več liiiezičiiesli v atletiki
MEONAftOONE
Atletika zveza Slovenije namerava v Bvojem bodočem delu posvetiti množični atletiki še mnogo več pozornosti kot doslej. V ta namen ne bo služilo le' moštveno prvenstvo Slovenije, ki ,1e že lani kar dobro uspelo, ampak tudi številni drugi ukrepi. Izvršni odbor AZS je sklenil osnovati poseben komite za množično atletiko pri AZS In pa komisije za množično atletiko pri podzvezah Na čelu komiteja je znani atletski delavec tov. Dragan Kramer. V komite nameravajo pritegniti predstavnike številnih organizacij kot Zveze »Partizan«, Ljud-
ske mladine Slovenije, Enotnih sindikatov, Gasilske zveze, Zveze tabornikov in drugih. Tudi od povezave s centri predvojaške vzgoje po občinah in okrajih si marsikaj obetajo.
V Ljubljani smo dobili še četrto atletsko organizacijo. Pri športnem društvu Slovan so namreč osnovali tudi atletsko sekcijo. Ta korak moramo vsekakor pozdraviti. Vzporedno z gradnjo velikega športnega parka na Kodeljevem bo lahko tudi mlada sekcija Slovana uspešno napredovala .
Iti ittttiiji Klali i talili...
Od 20. do 23. septembra bo d Sofiji sestanek odbojkarske federacije. V istem času pa bo tudi velik mednarodni odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovala nekatera najboljša moštva z lanskoletnega svetovnega prvenstva o Parizu. Bolgari, ki organizirajo turnir, so ze v Parizu obljubili, da bodo na ta turnir povabili tudi Jugoslovane. Toda po najnovejših vesteh so Bolgari SDojo besedo snedli. Jugoslovani so ostali na cedilu, ker pač vabila niso dobili.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti medsebojnega dogovora Bolgarov in Jugoslovanov, vendar se nam vsiljuje vprašanje, zakaj so Bolgari pri teh povabilih spregledali prav sosednje Jugoslovane, ki so se doslej vedno z veseljem odzvali njihovim povabilom za to ali ono srečanje. Slišimo sicer, da hočejo Bolgari po drugi strani vendarle obdržati obljubo, ker so ponudili našim odbojkarjem srečanje pred tem turnirjem. Naše mnenje pa je, da ta tekma prav gotovo ne more opravičiti te nešportne poteze bolgarske odbojkarske organizacije.
Ko že govorimo o mednarodnih športnih odnosih, pridemo žal večkrat do precej čudnih zaključkov, vendar tokrat s strani naših športnikov. Vprašamo se, zakaj se naši športniki vedno z največ jim veseljem odzovejo prav vsakemu povabilu, zlasti še če prinaša o tej ali oni obliki določene koristi (predvsem finančne!). Kolikokrat se je že pripetilo, da so naši športniki nastopili v tujini pod prav nerazumljivimi, da ne rečemo celo žaljivimi pogoji? Pri nas še vedno velja pravilo: o inozemstvo za vsako ceno! Vsega tega našemu športu res ni potrebno, saj se je v tujini močno uveljavil in tudi ima že svojo lepo tradicijo. Lep primer pa so nam prav sedaj pokazali bolgarski odbojkarji, ki so, meni nič, tebi nič, prezrli Jugoslovane, čeprav vzrokov za to sploh ne vemo. Prav bi bilo, da bi Športna zveza Jugoslavije nekoliko bolj pregledala mednarodni koledar posameznik športnih organizacij (zvez, klubov in društev) in določila posebne pogoje, ko gre za potovanje o inozemstvo. Za zaključek pa našim odbojkarjem samo tole: Ostali ste na cedilu, toda tega nikar ne pozabite!
— AVSTRIJA I MALTA 3:2
Avstrijska nogometna reprezentanc*, ki se pripravlja za srečanje z Nemci, je odigrala v La Valetti na Malti tekmo z izbranim moštvom Malte. Avstrijci so po dokaj ostri igri zmagali ‘s 3:2 (1:0).
Pretekli teden je bilo zaključeno nogometno prvenstvo Brazilije. Kot je znano, igrajo v tej državi prvenstvo v 4 ligah, za naslov prvaka pa se nazadnje merijo med seboj ne najboljši klubi, ampak izbrana moštva teh lig oziroma pokrajin. Že tretjič zaporedoma si je prvenstvo priboril Sao Paolo, ki je v finalnem srečanju premagal Rio de Janeiro z 2:0.
V Canberri je bilo zaključeno prvenstvo Avstralije v plavanju. Največ uspeha je imel mladi Murray Garretty, ki je osvojil nič manj kot pet prvih mest. Se zadnji rezultati — 110 y prosto Devi! t 56.6, 1650 y presto Garretty 19:04.4, 110 y metuljček Wilkinson 1:03.8,	220 y
prsno Gathercole 2:40.9.
/jt
Plavalci univerze Tale
spet na listi rekorderjev
Odlični plavalci ameriške univerze Yale so dosegli pred nekaj dnevi v New Havenu dva nova svetovna rekorda. Pravzaprav je to le en rekord, ta j je bila stara rekordna znamka izboljšana dvakrat v isti disciplini. 4 X 100 y prosto so najprej preplavali v času 3:19.5, kar je bilo za 1.8 sekunde boljše od prejšnjega svetovnega rekorda. V prvi rekordni štafeti so plavali Cormvell, Armstrong, Anderson, in Avstralec Au-brey. Prav zaradi slednjega pa je bil rekord le neuraden, kajti svetovna pl a-
Presenečenja v Lahtuu
Pred nekaj dnevi so bile končane tradicionalne smučarske igre v Lahtiju. Rezultati so bili v veliki meri presenetljivi. Medtem ko so na 15 km in pri ženskah slavili Rusi velik uspeh, so bili popolnoma premagani na 50 km. Stari Kolehmainen je za več kot dve minuti odpravil vso konkurenco na čelu s Ilakulinenom in Kuzinom, ki je končal šele na 26. mestu. Rezultati: 15 km: 1. Kclčin (SZ) 1:01:47,	2. Tautto (Fi)
1:02:54, 3. Kuisma (Fi) 1:02:55, 4. Galjev (SZ) 1:03:26, 5. Hiiva (Fi) 1:03:58, 6. Anl-kin (SZ) 1:04:04, 17. Brusveen (Nor) 1:05:02,	26. Lahr (CSR) 1:06:29,	50 km:
1. Kolehmainen (Fi) 3:17:36, 2. Rasanen (Fi) 3:19:45,	3. Sivonen (Fi) 3:21:51, 4.
Hakulinen (Fi) 3:22:03, 5. Lehtonen in
Fmtina nasprotnik [rac zvezde
V	Ziirichu so med tednom odigrali drugo četrtfinalno tekmo v tekmovanju za pokal evropskih nogometnih prvakov med Fiorentino in domačim Grass-hoppersom. Italijani so dosegli neodločen rezultat 2:2 (i:l) in se s tem uvrstili v končno tekmovanje v polfinale, ker se je prva tekma končala z njihovo zmago. Drugi gol za Grasshop-pers je dosegel Jugoslovan Vukosav-ljevič. Medtem so že izžrebali pare za obe polfinalni tekmi. V prvi se bo sto pomerili Crvena zvezda in Fiorentina, v drugi pa Manchester United in zmagovalec srečanja Real-Madrid : Nice. Real si je udeležbo v polfinalu praktično že zagotovil, saj je v prvi tekmi zmagal s 3:0. Polfinalne tekme morajo biti odigrane do 1. maja, finale pa bo 15. maja v Madridu ali pa 29. maja, v kolikor bo finalist Manchester, ki ima Prvi termin zaseden s tekmovanjem za sngieški pokal.
V	Trstu so odigrali zaostalo tekmo italijanskega nogometnega prvenstva med Milanom in Triestino. Prav tako kot v prekinjeni tekmi, je tudi tokrat zmagal Milan s 3:1 in s tem še povečal svoje vodstvo v prvenstvu. Milan ima sedaj e točk prednosti pred Inter-nazionalom in po sedem pred Fiorentino in Laziom.
10. marca bo na Dunaju nogometno srečanje med reprezentancama Avstrije in Nemčije. Nemški zvezni kapetan se je odločil za naslednje Igralce, izmed katerih bo pred tekmo izbral ena j stolico:	vratarja Herkenrath, Tilkovvski,
hranilci Schmidt, Erhardt, Juskovviak,
krilci Borutta, Szymaniak, Eckel, Mai, Hoffmann, Semmelmann, Wewers, napadalci Waldner, Rahn, Geiger, Schmidt, ICelbassa, Seeler, Schroder, Vollmar, Sttirmer.
Mednarodna nogometna zveza bo na izrednem zasedanju 15. marca v Parizu obravnavala vprašanje madžarskih no-
gomctačev-beguncev. Po pravilih Mednarodne zveze bi igralci, ki ne dobe pristanka svoje prejšnje nogometne zveze, ne smeli igrati leto dni. To bi prišlo v poštev pri vseh Madžarih, kajti vodstvo madžarskega nogometa je sklenilo, da ne bo nobenemu igralcu dalo dovoljenja za igranje v tujini.
HONVED je razpalel
Eno najboljših nogometnih moštev vseh časov,. Honved iz Budimpešte, je te dni zaključil svojo pot. Igralci so se vrnili s turneje po Južni Ameriki na Dunaj in tam so se njihove poti ločile. Nekateri so se odločili za vrnitev v domovino, drugi pa so zaprosili za azil v Avstriji in bodo verjetno odšli v razne klube v Zahodni Evropi ali pa tudi Južni Ameriki. Kot prvi so se od moštva ločili Bozsik, Banyai, Rakoczi, Farago, Dudas in Toroczik, ki so sl kupili na Dunaju avto in se z njim odpeljali v Budimpešto. Kasneje so se za vrnitev odločili še trije in sicer Budal, Kotasz in Szusza. Ostali igralci bodo za enkrat ostali na Dunaju in počakali odločitev Mednarodne nogometne zveze o tem, kdaj bodo smeli igrati za klube, katerim nameravajo pristopiti. Oglejmo si sedaj še imena onih, ki se niso odločili za povratek. To so Sandor, Lantos, Kocsis, Grosics, Szolnik, Puskas,, Csibor, Szabo, Szolnok in GaramvSlgyi. Od omenjenih se je doslej dokončno
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju
)
odločil le Csibor, ki ima že pogodbo z Komo. Dokler ne bo imel pravice igranja, bo deloval pri Romi leot pomožni trener. Puskas se po vesteh z Dunaja pogaja z Realom iz Madrida, Barcelono in Internazionalom, Lantos in Koscis z Milanom, oba vratarja Grosics in Ga-ramvblgvi se bosta verjetno vrnila v Brazilijo in sicer k Flamengu oziroma Santosu. Sandor bo šel v Španijo, v kolikor ne bo mogel ostati na Dunaju, Szolnok pa se še ni odločil med Italijo in Nemčijo.
več kot 750 tekmovalcev je sodelovalo na prvenstvu Finske v smučanju v klasičnih disciplinah. V Kuovoli so bili zbrani vsi najboljši in štiridnevne borbe so dale odlične rezultate. Posebno presenetljiva je bila udeležba v nekaterih disciplinah. Tako je bilo na startu klasične kombinacije 177 tekmovalcev. V specialnih skokih jih je tekmovalo 233 in v teku na 50 km 187. Rezultati: 15 km 1. Tolsa 57:58, 2. JOnpolvi 58:55, 3. Hiiva 59:16, 50 km 1. Hakulinen 3:27:49, 2. Junolla 3:29:47, 3. Kolhmainen 3:34:01, kombinacija 1. Korhonen 443.6, skoki 1. Kirjonen 221.1, 2. Silvennoinen 215.9, 3. Laiteine 212.2, ženske 10 km: 1. Rantanen 45:55.
Hirvonen (Fi) 3:22:15,	7. Kolčin (SZ)
3:23:23,	10. Stokken (Nor) 3:26:01,	11.
Grahn (Šved) 3:26:21, 22. Cardal (CSR) 3:33:53, 26. Kuzin (SZ) 3:29:13, kombinacija: 1. Stenersen (Nor) 451.059, 2. Korhonen (Fi) 443, 3. Lahr (CSR) 435.029, 4. Gusakov (SZ) 433.118, skoki: 1. Karls-son (Šved) 225 (72.5, 73) in Kerkinen (Fi) 225 (71, 72.5), 3. Ericsson (Šved) 222 (72.5, 69.5) in Mikaelsson (Šved) 222 (72, 72),
5. Silvenoinen (Fi) 221.5, ženske 10 km:
1. Erošina (SZ) 47:05, 2. Ankasova (SZ) 48:42, 3. Sulšina (SZ) 49:02, 4. Rantanen (Fi) 49:14, 5. Arhipova (SZ) 50:06.
Velike smučarske tekme v Holmcnkol-lenu so se pričele s tekmovanjem v alpskih disciplinah, kjer so se na veliko žalost organizatorjev merili med seboj le najboljši Skandinavci. V posameznih disciplinah so zmagali smuk Sjaa-stad (Nor), slalom Andresen (Nor), žen-ske-smuk Stuve (Nor), slalom Bjorn-bakken (Nor).
V	nadaljevanju smučarskega tekmovanja v Aspenu v ZDA je Toni Sailer še enkrat premagal svojega nekdanjega učitelja Pravdo. V specialnem slalomu je Sailer dosegel čas 1:38.0, Pravda pa 1:38.2. V zadnji disciplini trojne kombinacije v smuku pa Sailer ni nastopil, ker je izjavil, da je nekoliko bolan zaradi redkega zraka, ki ga ni navajen. Aspen leži namreč 2600 m visoko. Na ta način je takorekoč podaril Pravdi zmago v kombinaciji, saj je v smuku nekdanji svetovni prvak brez težave zmagal.
V	St. Moritzu je bilo smučarsko tek-
movanje za takoimenovani Beli trak. Doseženi so bili naslednji rezultati: smuk 1. Staub (Svi) 2:22.7, 2. Hillbrand (A) in Flurin (Svi) 2:25.5, slalom 1. Hillbrand (A) 106.8,	2. Behr (N)	109.2, 3.
Staub (Svi) 109.3, kombinacija 1. Staub (Svi) 1.39, 2. Hillbrand (A) 1.89, 3. Ober-miiller (N) 5.68, ženske: smuk 1, Dan-zer (Svi) 2:09.2, Telinge (Fr) 2:11.0, slalom 1. Waser (Svi) 103,9, 2. Leduc (Fr) 106.1, kombinacija 1. DSnzer (Švi) 1.50, 2. Waser (Svi) 1.70.
Svojo zmagovito pot Je švicarski alpski smučar Roger Staub nadaljeval tudi v takoimenovani »Zlati nagradi Mont Blanca«. Tekmovalci so se pomerili v smuku na 4200 m dolgi progi. Rezultati: 1. Staub (Svi) 3:39.6, 2. Leitner (A) 3:40.3, 3. Casty (Svij 3:50.3, 4. Obermttl-ler (N) 3:57.0.
Boljši rezultati prvenstva ZDA v dvoranah v atletiki: 600 y Jenklns 1:10.4, 1000 y Sovvell 2:12.6, 1 milja Delaney 4:07.0, Tabori 4:08.1, višina Reavis 207, daljina Shaw 7.54, palica Richards 4.64.
Olimpijski odbor Italije je včeraj objavil, da bodo olimpijske Igre 1960 v Rimu od 25. avgusta do 11. septembra. Spored tekmovanja določa, da bodo atletska tekmovanja šele v drugem tednu iger, ne pa v prvem, kot je bilo to doslej.
val na zveza rekordov, ki jih dosezajo štafete s plavalci različnih držav, ne priznava. Zato so se Američani pognali še enkrat v vodo in dosegli še boljši čas 3:18:3. Posamezni plavalci so plavali takole:	Robinson 51.6, Armstrong 49.2,
Anderson 48.4 in Jecko 49.1.- Na istem tekmovanju je dosegel svetovni rekorder v plavanju na 1500 m George Breen najboljši čas na svetu na 500 y z rezultatom 5:10.2. V tej disciplini svetovnih rekordov ne vodijo več.
V prvenstvu Južne Afrike v plavanju so sodelovale tudi najboljše plavalke Nizozemske, ki so dosegle seveda v ženski konkurenci vsa prva mesta. Rezultati: 100 y prosto Briscoe 53.4, 220 y prosto Briscoe 2:12.6, 440 y prosto Briscoe 4:52.0, 220 y prsno Brown 2:51.8, ženske: 100 y prosto Kraan 58.7, Myburgh 58.7, 220 y prosto Kok 2:24.9, 440 y prosto Kok 5:12.3, 100 y hrbtno De Nijs 1:00.4, Kraan 1:08.4, 220 y prsno Kroon 3:01.8.
JZ v vodstvu
Ze v zadnji številki smo poročali o začetku evropskega in svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Moskvi. Po dosedanjih rezultatih lahko sklepamo, da bodo hokejisti Sovjetske zveze po vsej verjetnosti obranili oba naslova, ki so jih osvojili na olimpijskih igrah v Gortini. Edino večje presenečenje v dosedanjem tekmovanju je bila zmaga Švedske nad CSR. Dosedanji rezultati: CSR : Avstrija 8:0, Finska: Poljska 5:3, Švedska : Nemčija 11:1, Sovjetska zveza : Japonska 16:0, CSR: Nemčija 15:1, Sovjetska zveza : Finska 1,1:1, Švedska : Poljska 8:3, laponska : Avstrija 3:3, Sovjetska zveza : Poljska 10:1, CSR Finska 3:0, Sovjetska zveza : Avstrija 22:1, Poljska : Japonska 8:3, Švedska : CSR 2:0, Finska: Nemčija 5:3, Vrstni red je zaenkrat naslednji: Sovjetska zveza 8, Švedska 6, CSR 6, Finska 4, Poljska 2, Japonska 1, Avstrija 1, Nemčija 0.
V prvi letošnji kolesarski dirki »Veliki nagradi Monaca«, ki je bila dolga 168 km je zmagal Francoz Gilbert Bauvin v času 4:34:12 pred svojim rojakom Eobe-tom, ki je zaostal 2:32.
Olimpijski zmagovalec v smučarskih skokih Finec Aniti Hyyvarinen je zmagal na tekmovanju v Michiganu, kjer je dosegel tudi nov rekord skakalnice s 95.5 m, kar je doslej najdaljši skok v ZDA.
m

Letošnje svetovno prvenstvo v umetnem drsanju se je pričelo pred nekaj dnevi v Colorado Springsu v ZDA. P. i naslov je osvojila kanadska dvojica Ro-bert Paul in Barbara Wagner. Najbliže naslovu prvaka je bil nemški par Ki-Hus—Ningel, ki pa je vse možnosti za osvojitev prvega mesta zapravil z nerodnim padcem. Nemca sta osvojila drugo mesto, tretje pa je pripadlo zo-det Kanadčanoma Marie in Ottu Jell-neku. v nadaljevanju prvenstva si Je naslov prvakinje priborila Američanka Carola Heiss pred dvema Avstrijkama Liglovo in Wendlovo.
Prvenstvo ZDA v tenisu v dvoranah pripadlo danskemu igralcu Kurtu Nlelsenu, ki Jo v finalnem srečanju odpravil Američana Flama s 4:6, 6:1, 6:4 ln 6:3.
V glavnem mestu Ceylona, Colombu, bilo zaključeno prvenstvo Azije v tenisu. Pri posameznikih je zmagal I)robny, ki je v odločilnem srečanju odpravil Avstralca Woodcocka s 6:1, 6:2 n 6:4. Prvakinja pri ženskah je postala Američanka Gibson z zmago nad An-
gležinjo Ward 6:0, 13:11, pri mošldh dvojicah pa sta Drobny in Avstrijec Hu-ber premagala filipinski par Ampon— Deyro s 6:4, 6:3, 8:10 in 6:4.
V belgijskem mestu Edelaere Je bilo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu. Tekmovalci so se merili na zelo težki 23.5 km dolgi progi. Ze četrtič zaporedoma si je mavrično majico svetovnega prvaka priboril Francoz Andre Dufraisse. Rezultati: 1. Dufraisse (Fr) 1:17:53, 2. Van Kerebroeck (Belg) 1:19:03, 3. Meunier (Fr) 1:20:02, 4. Per-_ tusl (It) 1:20:50, 5. De Rey (Belg) 1:21:49," 6. Meier (Svi) 1:22:03. V moštveni oceni je zmagala Francija z 12 točkami pred Belgijo 17 ln Italijo 29.
25-letna avstralska atletinja Nancy Boyle je dosegla s časom 56.3 nov svetovni rekord v teku na 440 y. Dosedanji rekord je znašal 56.6 in je pripadal Avstralki Bryant. Zanimivo je, da se je nova rekorderka 1 posvetila atletskemu treningu šele z 21 leti in to po prvem porodu. Na istem tekmovanju je dosegla Wlllis z znamko 8.95 m nov avstralski rekord v skoku v daljino.
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK Št 31
1. Hajduk : Partizan	
2. Velcž : Sarajevo	
3. Vojvodina : Dinamo	
4. Zagreb : Vardar	
5. Crv. zvezda : Lokomotiva	
6. BSK : Budučnost	
7. Spartak : Radnički	
8. Ljubljana : Grafičar	
9. Turbina : Odred	
10. Trešnjevka : Rijeka	
11. Uljanik : Metalac	
12. Tekstilac : Split	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek!
Imei
Kraji
Med 3255 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 29 imajo po 11 pravilnih rešitev: Cigler Jože — bolnišnica Ormož, Člani Sonja
—	Nova Gorica, IV. blok c. 22, Rak Berto — Ljubljana, Kersnikova 4. Kramar Janez — Ljubljana, Dalmatinova 10. Drinovec Boris — Kranj, Zlato polje 3. Guček Adolf — Ljubljana, Kolodvorska 35. Hajer Franjo — Zagreb VII Ravnice b, (3 krat). Majdič Cveto — Ljubljana, Rožna dolina c. VI-37. Sun-bergar Karol — Ljubljana Polje Sp. Kašelj 12. Smrtnik Matej — Ljubljana, Cesta v Mestni log 9. Žmavc Miro — Ljubljana, Cankarjeva 9. Glinšek Vlado
—	Celje, Dečkova 50. Vsak nagrajenec prejme 714 din.
1.	CDNA Crvena zvezda	1
2.	Spartak : Ljubljana	1
3.	Ljubljana : Dinamo	2
4.	Lazi o : Bologna	1
3. Spal : Fiorentina	1
6.	Udinese : Genoa	1
7.	Sampdoria : Juventus	1
8.	Atalanta : Lanerossi	x
9.	Napoti : Milan	x
10.	Inter : Palermo	1
11.	Padova : Roma	2
12.	Torino : Triestina	1
SEMINAR ZA NOGOMETNE SODNIKE
Podzveza nogometnih sodnikov Ljubljana obvešča vse svoje člane — zvezne, republiške, I. ln II. razreda ter začasne sodnike — naj se obvezno udeležijo seminarja, ki bo v petek 8. marca 1957 ob 18. uri v prostorih Športne zveze Slovenije, Likozar jeva 9. Kolokviji za sodnike bodo izvršeni po izdaji novih pravil nogometne igre.
Opomba: 1.—7. II. kolo metne lige, 8.—12. I. kolo gometne lige.
zvezne nogo I. conske no-
Ulica ln hišna številkai
Nagradni nateiaj za Planit®
Odrezek št.9
i. vprašanje: ime mariborske tekstilne tovarne, ki je darovala 6 m blaga za športne srajce (7. nagrada)
Odgovor:
2. vprašanje: kraj v Savinjski dolini, kjer je znana tekstilna tovarna, ki je darovala za 4. nagrado 12 m platna »Vesna«
Odgovor:
ODREŽI!
Crvena zvezda Ol iti
J
(Nadaljevanje s i, šivani) Tekma je bila v glavnem zadovoljiva. Dinamo je igral dobro, vendar le do šcstnajst-meterskcga prostora, kjer je opravila svoje obramba Zagreba. V moštvu Dinama sta bila dobra Horvat in Benko, pri Zagrebu pa sta poleg dobre obrambe zadovoljila še Saritek in DvorniČ.
Partizan : BSK 3:1 (0:1)
Beograd, 3. marca. — Iznajdljivo moštvo Partizana je včeraj zasluženo premagalo nespretno moštvo BSK. s 3:1 (0:1). Gole za Partizan sta dosegla Valok v 60. in 88. ter Zebec v 64. minuti, za BSK pa ObradoviČ.
Partizan: Stojanovič, Belin, Herccg, Ka-Ioperovič, Milutinovič II, PajeviČ, MesaroŠ, Milutinovič I, Valok, Mijatovič, Zebec.
BSK: Redcnkovč, Antič S., Sijakovič, Ma-
riČ, Kranjčič, DaviidoviČ,			ObradoviČ,			Josič,
Mladenovič, Antič	Sava,		Senaucr.			
Crvena zvezda	14	11	2	1	34:8	24
Vojvodina	14	10	1	3	41:18	21
Hajduk	14	8	4	2	23:13	20
Dinamo	14	7	3	4	33:25	17
Spartak	14	6	3	5	30:20	15
Partizan	14	5	3	6	27:24	13
Lokomotiva	14	6	0	8	27:31	12
Vardar	14	5	2	7	14:31	12
Zagreb	14	4	3	7	17:23	11
Budučnost	14	4	3	7	16:24	H
BSK	14	4	3	7	19:30	11
. Volež	14	3	4	7	18:28	10
Radnički	14	4	2	8	19:31	10
Sarajevo	14	3	3	8	19:32	9
Sarajevo : Lokomotiva 5:3 (2:0) Bndučnost : Vojvodina 0:2 (0:0)
Nogometno prvenstvo Italije
ITALIJA — 22. kolo: Juventus : Inter 5:1, Roma : Lazio 2:2, Bologna : Napoli 2:1, Ge-noa : Palermo 2:2, Fiorentina : Sampdoria 3:0, Milan : Padova 2:0, Atalanta : Spal 1:0, Lancrossi : Torino 1:2, Triestina : Udinese 1:0. Vrstni red: Milano 32, Fiorentina 27, In-ternazionale 26, Lazio 26, Sampdoria 24, Roma 23, Napoli 22, Juventus 22, Bologna 22, Spal 20, Udinese 20, Atalanta 20, Triestina 20, Padova 19, Genoa 19, Torino 18, Lancrossi 17, Palermo 16.
SAILER IMA SMOLO
jlephi&a dk,£&ma$a phMetistua
Na mednarodnem smučarskem tekmo vaflju v A s penu (država Kolorado — ZDA) je dosegel prvo mesto v slalomu Amerikanec Tom
tekem. Najzanimivejša pa je bila vsekakor tekma med reprezentancama Sovjetske zveze im OSR, ki jo je obiskalo več 10.000 gledalcev.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Veleslalom — moški: l. Mulej (Preš) 2. Klinar (jes) 3:31,4, 3. Debeljak (Zirov) tudi Avstrijec Toni Sailer, ki pa je
Concoran s časom 2:30. Nastopil je Zaključila se je z neodločenim rezul-
1:28.7 (vseTrig) 3:16.6 (1:28.0, 1:43.6), 2:19A 2- Čvenkelj (Preš) 2:21,5, 3. ICun- 3:37,5, 4. Kusterle (Boh) 3:42,4; mladinci:	imel v drugem toku smolo in je iz-
Crv (jez) 4:135, Jamnik (T) Kovačič (BI. Dobra) 5:58.1.
3:285,	516 (Jes> 2:23,1, 4. Kija (E) 2:23,7,	5, Janc	1.	Vesel (Jes) 3:11,6, 2. Ulčar	(Jes)	3:11,7
(E) 2:21,2, 8. Klinar	(Jes) 2:25,1, 7.	Dornik	3.	Legat (Kropa) 3:21,4,	4.	Mencinger
(LJ) 2:26,0, 8. Štete	(Lj) 2:26,3, 9.	Lukane	(Boh) 3:25,8; člani: 1. Ulčar	(Jes)	3:11,6,
M. (LJ) 2:26,4, 10.	Nograšelc (E) 2:29.8.	2.	Horvat (Jes) 3:11,7, 3. Pšenica	(Jes)
pustil vratiča, disk valifioi ran.
a radi tega je bil
VELIKO ZANIMANJE ZA TEKE
V prekrasnem vremenu je bilo
i	i , ,	i t • r* i •	• XWI>'	»• ivuuct	‘t.00,1; iui<t-
aanes dopoldne v okolici Bohinj- <nnci: gtefelin (Jes) l:51,0, 2. Katnlk (J)
Članice: 1. Zupančič (Tr) 2:34,0, 2. Pra- 3:15,4, 4. Košir (Jes) 3:16,9, 5. Jenšterle ček (Jes) 3:23,4, 3. Koder (Lj) 4:58,1; mla- (Boh) 3:17,8, 6. Teran (Tr) 3:18,2.
skega jezera izvedeno tekmovanje 2:01,3, 3. Starc (Tr) 2:03,6, 4. Frantar (Jez) Navadne sani: članice in mladinke: l. V te.vlil za elane, Članice in starej- 2:28,9, 5. Šoštarič (Preš) 2:40,7, 6. Medja Klemenc (Jes) 2:21,6, 2. Mikelj (Beg) Še mladince za republiško prven- (Tr) 2:56,1; mladinke: 1. Rutar 2:42,2, 2:34,0; mladinci: 1. Lampe (Idrija) 2:01,9, stvo. Udeležba ni hita najboljša, 2, jamnik 3:03,3, 3. Ankele (vse Trbov) 2. Rozman (Boh) 2:03,6,
borbe pa v posameznih kategorijah izredno hude in zanimive.
Največje zanimanje je vladalo za teke člano-v. Žreb startnih številk make je prinesel dokaj zanimiv razpored tekačev. Od favoritov je imel najnižjo številko Janez Pavčič, takoj za njim pa je odšel na pot Hlebanja. šest minut kasneje je starta'1 Cveto Pavčič, za njim pa Gašper in Matevž Kordež. Pričakovati je bilo, da se bo na ledeni progi najbolj znašel Hlebanja. To se je tudi
3. Rabič (Boh)
3:25,2, 4. Crv (Jezersko) 4:00,0, 5. Mrav- 2:10,2, 4. Strajnar (Tabornik) 2:12,4, 5.
Ije (Tr) 4:04,8.
Sankanje — tekmovalne sani:	mla-
ki članice: 1. Solar (Boh) 3:30,8,
Crnobrnja (Idr) 2:14,6; člani: 1. Kordež (Kropa) 2:09,0, 2. Hofler (Mojstrana) 2:10,7, 3. Pirc (Ješ) 2:14.9.
Ekipno moško kegljaško prvenstvo Slovenije
»rečni rezealiaii
Pevpi
uresničilo. Že na polovici proge, ki ljlšču Ko’nstruktorja je bila speljana ob jezeru, nato
Maribor, 3. mar. Na štiristeznem keg- Smučarske tekme v Matajurju
so danes nastopila
4 moštva iz Ljubljane. Dopoldne sta se Livek, 3. mar. Ob sončnem vremenu
tatom 2:0 (0:0, 1:1, 1:1). Zanimivo je, da so Čehi vodili 10 minut pred koncem tekme z 2:1, nakar so Rusi izenačili. Igra je bila zelo živahna, mnogokrat pa celo groba. Moštvi sta pokazali odlično tehniko, hitrost in navdušili s sijajnimi kombinacijami številne gledalce. Po tej tekmi ima največ možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka švedska, ki se bo v zadnji tekmi srečala z reprezentanco Sovjetske zveze. Švedska ni doslej izgubila nobene tekme. niti ut dosegla neodločenega rezultata Na prvem mestu je še vedno Sovjetska zveza, ki ima lt točk. Ostale tekme so se zaključile takole: Poljska : Avstrija 5:1 (3:0, 1:1, 1:0), Finska : Avstrija 9:2 (4:2, 4:0, 1:0). V. Nemčija : Poljska 6:2, Šve-dska : Japonska 18:0.
V Colorados Spri.ngsu je osvojil naslov svetovnega prvaka v umetnem drsanju Amerikanec David
M «1. ‘vIK
i , . i , /Tr movanja v umetnem drsanju za tati — skoki: Rieknagel (V. moške so naslednji: Jenkins (ZDA)
Presenečenje
vHolmenkolnu
V Holmenkolenu je bilo včeraj in danes veliko mednarodno smučarsko tekmovanje v skokih ter v teku na 53 km. Medtem, ko so se v teku na 50 km na prva mesta povsem razumljivo uvrstili Skandinavci in je zmagal Finec Kolemaiinen pred Hakulinenom, je na tekmi v smučarskih skokih poskrbeli za pravo senzacijo Nemec Recknagel, ki je pustil za seboi blesteča imena Fincev Karkinena in Hyvtirinena, svoj-ga rojaka Glassa ter Švicarja Dasehcrja. Dosegel je najdal jša skoka, vrh tega pa oceno za slog.
proti Bistrici^ in nazaj pred hotel, srečala »Ljubljana« : Gradis (Ljubljana), so bile na Livku meddruštvene smučar- Nc:-) 217 točk (645, 65 m), Kirio- 1337.52 točk, Brown (ZDA?’1270.94.
je imel Hlebanja nekaj naskoka pred bratoma Pavčičema, do konca teka pa sta Hlebanja in J. Pavčič prehiicia vse, ki so startali pred njima. Na, cilju ie imel Hlebanja, ki je startal minuto za Pavčičem, že
nen (Fin) 215 (615, 64), Karkinen SenJling (Kan) 1250.99, Giletti (Fr) (rin) 2125 (615, 61), Glass (V. Nem)
212 (63, 615), Diischer (Šv) 2105
popoldne pa Ilirija : Zvezda. Igralci so	sike tekme, prve v letošnji sezoni, ki se
tožili nad izrabljenostjo stez in omenili	Jih je udeležilo 75 tekmovalcev. Preda so keglji prelahki. Rezultati: Ljubija-	hodni pokal so prejeli pionirji iz Livka.
na 4819, povprečje 769, (najboljši Domin- Rezultati: veleslalom — člani: A. Fa- (60, 615), Hyviirinetn (Fin) 207 (305, ko 813), Gradis (Lj) 4756, povprečje 792,	netič 43.2, mladinci: Fanetlč L. 38.05 (oba	605)»	itd.,	tek	na	50	km:	Kolemainen
(najboljši Mlakar 623), Ilirija 4644, po-	Livek), pionirji: Medved 33:02, star. pio-	(Fin)	3;25:47,	Ilakulinen	(Fi,n)	3;27:42 Ne mislimo vam govoriti o predstav-
Stoken (Norv) 3;3450. V teku je nicl nežnega spola, ki bi pretekla 42 km, nastopilo 50 smučarjev iz Skandi- ampak o avstrijski prvakinji v vesla-
1219.01, Moore (ZDA) 101758.
Ženska — maratonec
da 4684, povprečje 780, (najboljši Štefe 842).	Bergant
MARIBORČANI PRECEJ PRED OSTALIMI
Kranj, 5. marca. — V Kranju se je na- Branik izvedel svoje klubsko prvenstvo,
naskok Z zanimanjem so vsj pri- vprečje 744 (najboljši Vrhove 810), Zvez- nirji Fanetlč 3S.2. črkovali prihod Cveta Pavčiča, ki pn je dosegel slabši čas. Tako se mu ie Hlebanja oddolžil za neuspeh no Poki ruki in s tem že tretjič osvojil republiško prvenstvo.
Rezultati: teki — star. mladinci (13 km — 30 tekmovalcev): Jano (J)
33:52, Verk (Celje) 40:11), Juhart (Br) 40:27, Ambrožič (Gorje) 40:54,
Naglič (11 40:56, Repe (Gorje) 40:57,
Knbentar (J) 41:33. Komel (E) 48:19,
Ekart (Br) 42:27, Polajnar (T) 43:28, članice (10 km — 6 tekmovalk): Rekar (Moi) 43:41, Bela} (Celje) 46:46,
Černe (Goric) 48:42. Ropret 49:54,
SMUČARSKO PRVENSTVO BRANIKA Maribor, 3. mar. Pri Glažuti je SK
daljevalo tekmovanje v republiški kegljaški ligi. Najboljši so bili Mariborčani s 4856 podrtimi keglji, med posamezniki) pa Podkriž-
mavskih dežel.
ŠVEDSKA SVETOVNI PRVAK V HOKEJU?
na katerem je nastopilo 28 tekmovalcev. Rezultati: Šober D. 1:13.7, Lunežnik 1:18,
nju Evi Siki, ki je preveslala v letu 1956 nič manj kot 3961 km. Avstrijska veslačica, ki je bila na evropskem prvenstvu že trikrat druga, je bila v preteklem letu 233 dni na vodi. Dnevno je
nik s 851. Rezultati: Branik (M) 4836, Jose- Sevčnikar J. 1:25, mladinci: Lebe B. niče 4731, Branik (N. G.) 4521, Gorjanci (N. 1:22,9, Lebe J. 1:31.1, Jurič 1:36.
m.) 4491.
KLABIVAR : POSTA (Mrb) 4501 : 4474 Celje, dne 3. mar. To je bilo povpreč-
Eranik (N. G.) : NK Železničar (N. G.) 4:3 (3:2)
*
Moskva, 3. marca. V nadaljevanju napravila po 17 km. Polovico po Donavi svetovnega prvenstva v hokeju .na navzgor, polovico pa navzdol. Sika je ledu je bilo odigranih več zanimivih namreč doma iz Linza.
Prvenstvo »Partizana« Slovenije v smučanju
Mil nzillili, odlična organizacija
Kranjska gora, 3. marca. Včeraj in da- tekmovanja je bila odlična, saj ni bilo
Frfulia 52:55 (obe E), člani (15 km no srečanje predstavnikov vzhodne con-
__ 33 tekmovalcev): Hlebanja (F. ske kegljaške lige. Nihče ni uspel po-	Najboljši rezultat na atletskem tekmo-
Moi) 33-15 G Pavčič fF) 54-1° G dreti niti 80 kegljev. Pri domačih je bil vanju v dvorani v Dortmundu je do-
~=rprl gostih pa lz 86861—rekorder c6h «—	nsss &nobene p“e-rezuitati -prav
(E' 55:39. Oblak (J) — R-obač (Fuž)
ki je sunil kroglo 17.70 m.
veleslalomu, skokih In patrolnih tekih. Organizacija
oba 58:08, Kuljat (J) 59:26, Prezelj Poraz boksarjev Branika (T) 59:26
V klasični kombinaciji je z-magal
Pulj, 3. marca. Moštvo mariborskega Branilka, ki so ga okrepili
Kordež (T) 450.7 točk, pred Do- tudi nekateri boksarji iz Maribora
/n r'_:HJ\ L	-1	, v. ,	J. ,	'
lencem (P. Gorje) 410.6 točk.
Rezultati: Skoki — člani: 1. Zidar (J)
218.3	(43, 46,5), 2. Krznarič (Moj) 211,8 (42, 45,), 3. Gorjanc (Tr) 199,1 (41, 43), 4 .Šlibar (E) 179,9 (37,39), 5. Križaj (Tr)
173.4	(35, 40), 6. Oman (E) 178,2 7. Ciglič (Tr) 174,4, 8. Ulčar (Part. Bi.) 172,2, 9. Magister (E) 172,1, 10. Vidovič 170,1,
Mladinci: Jemc (Part. BI) 211,0 (40, 43), Pečar (Part. Moj.) 196,4 (36,5, 40), Slivnik (Jes) 195,4 (37, 42), Toporž (Tr) 185,4, Babnik (E) 185,3, Senčar (E) 184,9.
je danes doživelo visok poraz od domače ekipe. Boksarji Pulja so zmagali pred 1090 gledalci nad gosti s 15:3.
Usnjar : Kovinar (Štore) 7:0 (5:9) Mladost : Odred-B 1:2 (0:0)
BUadost A : Mladost B 2:2 (0:1) Domžale : Olimpija 5:2 (2:2)
Olimp : 2NK Celje 5:2 (1:1) Mladinci: ZNK Celje : Olimp 4:2 (2:1)
Nogometna tekma za »Pokal železničarjev«
Ulitih presni visok poraz
Sarajevo, 3. mar. Ljubljana je danes v tekmovanju za pokal železničarjev nastopila iprcti domačemu Železničarju in doživela občuten poraz, čeprav so bili dogodki na igrišču povsem drugačni. Visokega poraza sta kriva predvsem oba vratarja Bencik in Jereb, ki bi lahko ubranila vsaj 4 gole.
Željezničar : Ljubljana 5:0 (3:0)
Pred 4.000 gledalci sta se sodniku Jovanoviču predstavili naslednji moštvi
Ljubljana: Bencik (Jereb), Čretnik, Pirc, Gruden, Sočan, Živoje-vič, Perharič, Kompoš, Dolenc, Blaznik, Hacler.
Željezničar:	Babič (Vrebac I.),
Kranjc, Kočan, Imamovič, Vrebac II., Matič, Fazlavič, Bukvič, Bjelo-grlič. Rad-ojikič, Pašič,
Po rezultatu sodeč bii lahko sklepali, da je Ljubljana igrala podrejeno vlogo. Toda . v večini tekme je imela nad domačim moštvom precejšnjo premoč. Lepa tehnična igra gostov pa se je ob kazenskem prostoru razbila ob zelo ostri in včasih celo grobi igri domače obrambe, medtem ko sta vratarja gostov danes branila zelo nezanesljivo in so domači s pravo lahkoto dosegli jjrevisoko izražen rezultat. K temu je pripomogel še sodnik Jovanovič, ki je pustil domače igrati zelo grobo.
Spartak Ljubljana Željezničar Lokomotiva Rabotniokii .
7 4 3 0 22 5 3 0 2 7 2 1 4 15 5 12 2 8 5 12 2
12 11 10 6 17 5 4
4
6:10
Od tfckališča se poslavlja eden najboljših atletov zadnjih let. Šprinte-rice obeša na klin avstralski tekač John Landy (levo.) Ta tekmovalec s pete celine je zapisal svoje ime v zgodovino tekov na srednje proge z zlatimi črkami. Čeprav je bil doma brez konkurence, je dosegal iz tekmovanja v tekmovanje odlične rezultate in ko je prišel leta 1954 v Evropo, so začeli padati tudi svetovni rekordi. John sicer ni bil prvi tekač, ki je pretekel eno miljo poti 4 minutami, toda kmalu za Angležem Bannisterom je tudi njemu
ta podvig uspel in svetovni rekord (3:58.0), ki ga je dosegel 21. junija 1954 v Tiii-kuju na Finskem, velja še danes. V olimpijskem letu ga je v treningu zaustavila poškodba in tako sc v svoji domovini ni mogel predstaviti tako pripravljen kot bi hotel. Kljub temu je dosegel častno tretje mesto v teku na 1500 m. Pred nekaj dnevi je sporočil svoje dokončno slovo od tekališča. Na sliki ga vidimo v družbi z njegovim velikim nasprotnikom in prijateljem dr. Bannisterjem (na levi)
Rezultati:	patrolnl teki — člani A:
Železničar (Mrb), člani B, — Lovrenc (Poh), Postojna, Novo mesto; članice — Železničar (Mrb); mladinci — Novo mesto, Lovrenc na Poh., mladinke A: Mojstrana mladinke B — Podnart, Železničar (Mrb), Lovrenc na Poh.; veleslalom — člani A: Hartman (Moj), Arzenšek (C), Drnovšek (Zagor), člani B: Miklavc (Cma), Vodnov (Bled), Smuč (Lj. N. d), mladinci A: Mrak (K.	G.), Limovšek
(K. G.) Jelinčič (K. G.), mladinci B: Grabnar (Črna), Hercog (Cma), Florjančič (Trebnje), mladinke A: Arih (K. G), Bizjak (K. G.), Ravter (K. G.), mladinke B: Ledinek (Žel. M.), škarabot (Gor); skoki na 40 m skakalnici: člani A: Franko (N.	G.), Pibernik (Ihan), Laznik
(Ihan); člani B: Markovič (Črna), Nara-ločnik (Črna), Gašper (Cma), mladinci A: Zalar (Podpeč), Šmid (Moj), Ambrožič (Bled), mladinci B: 1,—2. Skubic (Lj. Vič) in Anžič (Braslovče), Drofenik (Črna).
Ženski nogomet tudi v Afriki
V Evropi imajo prav nizko mnenje o ženskem nogometu. Posamezne nogometne zvezo prepovedujejo svojim klubom da bi dajali ženskim nogometnim ekipam na razpolago svoja igrišča. Obiskovalcev na ženskih nogometnih tekmah pa ne manjka. Sedaj pa je v sklopu emancipacije žensk nastopil ženski nogomet svojo pot tudi, v Afriko. Cr-nopolte dame plemena Baganda v Ugandi nočejo zaostajati za svojimi belimi vrstnicami in na stadionu v Kam-pali so imeli obiskovalci priložnost videla na delu črne nogometaše ženskega spola. Obutve igralkam ni bilo treba menjati, saj so igrale kar bose. Tudi za frizure ni bilo preveč strahu. Slika pa je bila po izjavah očividcev kar le-pa. Ena ekipa je namreč Igrala v dolgih belih oblekah, druga pa v dolgi** črnih hlačah ln belih bluzah.