GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA J. LJUBLJANA Ljubljana, 15. april« 1958 LETO V., štev. 30 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o delu v letu 1957 Problem Barja Svet je tudi razpravljal o gospodarski ureditvi Ljubljanskega bar-Mišljenja je, da je potrebno vso Jeinljo Splošnega ljudskega prcnio-*®n|a, ki leži na območju Barja, vključiti k že obstoječim državnim Posestvom, ali pa je potrebno usta* [lc*viti nove kmetijske obrate. Razen je treba začeti z vsemi zem-‘J>šči, ki leže na Barju, brez ozira ?tt lastništvo gospodariti smotrneje [n bolje kot doslej. Vpeljati je posebno načrtno izvajanje meliora-C|jskib del in uvesti enotne plodo-rode, ki bodo odgovarjali za Barje, vPeljati nove kulture, ki bodo gospodarsko donosnejše, skratka za-Ct‘b s takim načinom gospodarjenja * barjansko zemljo, da bo tipra-'čilo visoke investicije, ki jili družbi* kot tudi posamezne organizacije ■agajo v melioracijska dela na Barju. pa bi se ti cilji dosegli hitreje. Je bH Svet mnenju, da je potrebno Ustanoviti organ, ki se bo buvil Problematiko Barja ter pripravil "očrte in vse ostalo, kar je potrcb-za boljše in načrtno gospodarjenje z barjansko zemljo. Na osnovi i"a j® predlagal okrajni ljudski 0('bor ustanovitev Zavoda za gospo-'nrsko ureditev Ljubljanskega bur-j®' Zavod je bil ustahovljen ter je s svojim delom spomladi leta posedanje delo Zavoda je bilo Predvsem v inventarizaciji Splošna ljudskega premoženja na Barič er v pripravah poedinih sektor-(I - ze,nljišč za arondacijo v korist . /?v"*m posestvom (Bokalce, Je-v , ovo, Verd, Brest). Nadalje je Driča- 'zn'pra in izdelava načrtov Jjj0'i.nih zemljiščnih kompleksov, (l(.|,lr“iit'j° v P°Mev za melioracijska nic*’ tt*‘ Pa kot je primer »Na gmaj-(jllr", za formiranje novega gospo-in,_ eKa obrata. Poleg navedenega Za v sjr°k°vna kmetijska služba pri d(.i 0tdu še izdelane ali pa so v iz-po ®,y* načrti za kmetijsko ureditev Iz v.V11' 1 zemljiških kompleksov. Ij5y « ■“ AcniijiBMii ikuiupiviksuv. ®l«n ,|fyd za melioracijo Ljubljan-R(, *? barja, katere osnovne naloge Voj ? 1 melioracijskimi deli uredi je y ješiin na Barju. V letu 1957 Prj .11,1 ",a skupnost delala največ je 8i'‘Kulaeiji ISčice. Za te namene 0 000 dinarjev. Poleg tega Jle ,_lJ>50sl delala zn ureditev droli-kot | in to na novih izkopih rih | na poglobitvi in košnji sta-'0->OOorko/^upai je bilo .izkopanih doli;. materiala, oziroma 20.721 telil,, 8kl" metrov jarkov. Dela so D® teritoriju pododborov ob- (Nadaljevanje) čine Rudnik, Borovnica, Vrhnika in Vič. Poleg tega so bila dela na čiščenju Ljubljanico oziroma na odstranitvi ostankov razstreljenega jezu na Špici, kakor tudi na dovozni poti za dostop v strugo Ljubljanice. l)a je bilo možno vsa navedena dela izvršiti, je bilo potrebno poleg sredstev, ki so bila zbrana od samih Rarjanov, še znatne dotacije okraju. Skupno je okraj dotiral jz proračuna in skladov 60 milijonov dinarjev, od tega 20 milijonov dinarjev za mostove na Iščici. Vsa ta sredstva so sicer nakazana, niso pa bila do konca leta izkoriščena, delno so prenesena na leto 1958. Pri izvrševanju melioracijskih del pa se je pokazalo, da so bili mnogokrat preveč zaščiteni interesi posameznikov na škodo skupnosti, zato je bilo potrebno, da se spremenijo pravila o delu Vodne skupnosti ter se na ta način zaščitijo interesi skupnosti, ker ta za izvršitev melioracijskih del na Burju tudi finančno največ prispeva. Razen tega so tudi zvezni krediti vezani na pogoje, da se melioracijsko območje tudi gospodarsko uredi — po sodobno gospodarsko agrotehničnih vidikifi. Svet je o navedenih problemih večkrat razpravljal ter predlagal občnemu zboru Vodne skupnosti spremembo pravil in istočasno tudi spremembo meje, plačevanje barjanskega prispevka od zemljišča, istočasno pa, da naj izvaja melioracijska dela po vodno gospodarskem načrtu in pod strokovno tehničnim nadzorstvom Glavne uprave za vodno gospodarstvo LRS, skladno z gospodarsko ureditvenimi načrti, ki -jih izdela Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja. V zvezi z navedenim so bile sprejete v novem statutu spremembe glede članstva tako, da so ti ljudski odbori člani skupnosti, s posebnimi pravicami in dolžnostmi. Celotno Barje je razdeljeno na pet okolišev, katerih meje potekajo v glavnem po upravnih mejah občin. Organi Vodne skupnosti v navedenih okoliših so pododl>ori, ki skrbijo za izvajanje potrebnih melioracijskih in vzdrževalnih del, ki imajo pomen za okoliše ter- poleg ostalega sodelujejo tudi pri izvajanju del. Navedeni pododbori lah-f ko tudi sami organizirajo manjša melioracijska dela, če so ta v soglasju s celotnim ureditvenim načrtom. Od skupnega števila članov pododbora, ki ga sestavlja 5 do 15 članov, imenuje občinski ljudski odbor, in to iz vrst Rarjanov eno tretjino. S tem bo občina v interesu Rarjanov lahko pomagalu pododborom. istočasno pa bo imela nadzor nad njihovim delom. , Da se »popolni- in izboljša kmetijska zakonodaja ter pomaga pospešiti kmetijsko proizvodnjo, je Svet razpravljal tudi o predlogu za- kona o komasaciji kmetijskih zemljišč, nadalje je razpravljal o odloku o gospodarski ureditvi Barja ter o uvedbi pavšalne skočnine pri govedih. Zaradi enotnega poslovanja je dal Svet priporočilo Mestnemu svetu glede vprašanja kmetijskih občinski doklad na območju mesta, za vse občine pa smernice glede uvedbe enotne cene plačevanja skočnine, predloga odloka o obveznem zatiranju koloradskega hrošča, o zimskem škropljenju sadnega drevju, obvezni tuberkulinizaciji govedi, o poenotenju veterinarske službe, o uvedbi pasje takse v višini, kot je bila prej po zveznih predpisih, itd. Svet ie večkrat razpravljal tudi o gospodarjenju na državnih posestvih in s tem v zvezi tudi o investicijah, ki jih je potrebno vložiti. Priporočilo Sveta je, da naj se gradi čim ceneje ter le zgradbe, ki so za normalno obratovanje posestva nujno potrebne. Predlagal je tudi občinskim ljudskim odborom, da se 6 posestvom zniža stopnja amortizacije za leto 1957 na višino, ki je potrebna le za nujno vzdrževanje osnovnih sredstev. Za najetje kreditov pri Jugoslovanski investicijski banki in pri Zvezi zadružnih hranilnic je Svet predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, da je ta izdal za 159,597.599 dinarjev definitivnih poroštvenih izjav. Poroštvene izjave se nanašajo na investicije s področja kmetijstva in gozdarstva za državni in zadružni sektor. Poleg tega je predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, da je izdal 12 kmetijskim gospodarskim organizacijam začasne poroštvene izjave za najetje zveznih kreditov v skupnem znesku 254 milijonov 725.025 dinarjev. V zvezi s poroštvenimi izjavami jo okrajni ljudski odbor zagotovil 12 kmetijskim gospodarskim organizacijam tudi posojilo iz okrajnega investicijskega sklada v skupnem znesku 85.625.219 dinarjev za lastno udeležbo pri natečaju. Za izvajanje investicijske politike na področju kmetijstva in gozdarstva je bila Svetu v pomoč Komisija za revizijo investicijskih programov, katera je obravnavala v letu 1957 44 investiciskih programov. od katerih je bilo 22 primerov za gospodarske zgradbe, 7 za melioracije. 4 za nasade in tt zn opremo. Na splošno so bili investicijski programi v redu izdelani, z izjemo 6, ki so bili investitorjem vrnjeni, oziroma dani v popravek. Pri prpgledu programov je ugotovljeno, da so pomanjkljivosti v funkcionalnem in tehnološkem pogledu, delno pa tudi v tem, da nekateri investitorji polaga jo-premalo pažnjn na perspektivni razvoj svojih obratov. Vsa državna posestva Sc nimajo gospodarsko ureditvenih načrtov za celoto. zato komisija težko potrjuje programe za posamezne objekte, ker si ni na jasnem, ali bo sedanja izgradnja v skladu s perspektivnim programom (u. pr. posestvo Vodice), /ato bi bilo potrebno, da posestva najprej izdelajo celoten ureditveni program in šele nato gradijo posamezne objekte. Gradnje gospodar-škili poslopij in hlevov so prilično drage. V posameznih primerih po-dražuje gradnjo slaba razporeditev notranjih prostorov oziroma dostopov do teh prostorov (n. pr. posestvo Brest pri stanovanjski hiši), kar seveda podražuje gradnjo in vse to po nepotrebnem finančno bremeni posestvo. Bivši okraj Kočevje Točnega pregleda glede gospodarskega razvoja kmetijstva in gozdarstva ter črpanja sredstev, namenjenih za kmetijstvo v bivšem okraju Kočevje nimamo, ker kočevski okraj ni imel Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo; celotno problematiko je reševal Svet za gospodarstvo. Po skopih podatkih, s katerimi razpolagamo, je območje bivšega okraja Kočevje obsegalo skupno 119.404 ha, in sicer: 17.051 ha obdelovalnih oziroma 39.771 ha kmetijskih površin. Na tem območju obstajata dva velika kmetijska obrata, t. j. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in posestvo Snežnik-Ko-čevska reka, dve manjši posestvi! posestvo Turjak in posestvo Kmetijske zadruge Draga ter tri majhne ekonomije. Socialistični sektor zavzema 49% vseh površin. Od državnega sektorja ha tem območju je naj več je Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, ki je obenem naj večje socialistično kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji. Posestvo je bilo ustanovljeno z odločbo Vlade -LRS leta 1952, t. j. z združitvijo več. samostojnih kmetijskih gospodarstev z gozdnim gospodarstvom Kočevje in Ribnica. Posestvo obsega 40.598 ha celokupne površine, od tega je: 1080 ha njiv, 2907 ha travnikov, 2088 ha košenic, 1572 ha pašnikov, 1876 ha zaraščenih pašnikov in 57.275 ha gozdov. Glede na to, da je glavna panoga poleg gozdarstva živinoreja, so tudi njivske površine v glavnem posejane oziroma posajene s kulturami, ki služijo živini za krmo. Glavne kulture so ječmen, oves. krompir, krmna pesa, koruza za silažo in detelje. Ilektaraski donosi • za posamezne kulture so hili pri ječmenu 20,2 mte. ovsu 16,9 mtc, krompirju 150 m te, krmili pesi 312 mtc, koruzi za silažo 173,4 mte, detelji 57 mtc in senu 11,6 mtc. Posestvo je redilo v letu 1957 preko 1500 kom. goved (1000 krav), 723 prašičev, od tega 92 plemenskih svinj ter preko 153 konj. Mlečnost pri kravi se je v primerjavi z letom 1936 dvignila za preko 300 litrov na kravo. Za investicijsko izgradnjo je posestvo najelo 403,976.000 diu dolgoročnih kreditov za dobo 5 do 30 let ter z obrestno mero I do 5 V«. Letno anuitete zn leto 1957 znašajo 48. milijonov 824.000 din in j ib bo- posestvo v približno tej višini odplačevalo Še kakih deset let. Do sedaj je pos sestvo vrnilo 31,487.000 din dolgoročnega kredita, tako da ima po stanju iz leta 1957 še 374,489.000 din neplačanega dolgoročnega kredita. Posestvo ima 208,000.000 din stalnega obratnega kredita in 136,915.000 dinarjev dopolnilnega kredita. V letu 1956 je znašala realizacija vrednosti proizvodnje: v kmetijstvu 446.767.000 din, v gozdarstvu 881 milijonov 549.000 din, v lesni industriji 373.752.000 din ali skupno 1.702,048.000 dinarjev. Finančni rezultat za leto 1956 je bil: 1. V kmetijstvu in kmetijskih obra- n) stroški proizvodnje 922,583.567 b) izguba 74,803.582 2. V lesni industriji: a) stroški proizvodnje 484,195.525 ') davek na promet 34,090.942 c) dobiček 24,508.402 3. V gozdarstvu: o) stroški proizvodnje 721,141.067 od tega gozd. takse 276,688.698 b) dobiček 144,900.292 Po kritju izgube kmetijstva je posestvu ostal dobiček v znesku 94,605.112 din. Iz tega je posestvo poravnalo vse družbene obveznosti v znesku 44,500.000 din. Ostanek je bil razdeljen v sklade ter se porabil delno za nagrade. Pri okraju je bil sklad za pospeševanje kmetijstva, v katerega te bilo planiranih 8,320.000 din dohodkov. Od tega je bilo stvarno realiziranih 8,017.850din. la vsota je bila črpana po predračunu v glavnem za iste namene v kmetijstvu, kot so bila koriščena sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva okraja Ljubi iana. Iz sklada je bilo izplačanih 7,328.899 din, ostala pa je obvezna rezerva v znesku 616.350 dinarjev in saldo 72.601 din. Zadružništvo V letu 1957 je bilo na območju okraja 142 kmetijskih zadrug splošnega tipa, 2 specialni zadrugi, 1 kmetijska delovna zadruga, 3 gozdarske poslovne zveze, 2 gospodarski poslovni zvezi in 1 zadružna hranij-nlca in posojilnica. V zadrugah je 22.288 članov. V sklopu zadrug posluje 730 pospeševalnih odsekov, in to poljedelskih, živinorejskih, sadjarskih, čebelarskih, gozdarskih, mladinskih, planšarskih, strojnih in drugih. Kmetijske zadruge so v letu 1957, zlasti po objavi resolucije Zvezne ljudske skupščine in sprejetju uredbe o dopolnitvi in spremembi uredbe o kmetijskih zadrugah* opustile že več nekmetijskih dejavnosti, med temi nekaj poslovalnic s špecerijskim blagom in gostiln. Ustanovljene so bile nove dejavnosti, ki so tesno povezane s kmetijsko proizvodnjo. Zgrajene so bile zbiralnici za mleko, strojne Ione, skladišča za kmetijske pridelke, predelovalnice za sadje m podobno. Kmetijske zadruge so pokazale aktivnost tudi z večjim zanimanjem za kmetijsko proizvodnjo in iskanjem oblik zn sodelovanje v proizvodnji med zadrugo in zadružniki (kooperacija). Zadruge so organizirale tekmovanje zn večje hektarske donose pri krompirju in pšenici- za pitanje živine, zn ureditev Sredinskih pašnikov in za obnovo sadjarstva. Kmetijsko . pospeševalna služba pri Okrajni zadružni zvezi in Poslovnih zvezah je s svojim strokovnim kadrom v precejšnji meri pripomogla, da se je kmetijska proizvodnja dvignilo skoraj v vseh panogah kmetijstva. K dvigu proizvodnje je pripomoglo s tem, da je nudila članom kmetijskih zadrug večje količine dobrih in kvalitetnih semen, da je dajala strokovna navodila glede pravilne uporabe umetnih gnojil, zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev, da je pomagala pri urejanju večjih nasadov, pri izboljšanju travnikov in pašnikov ter pri izboljšanju živinoreje. Z raznimi tečaji in strokovnimi predavanji je Okrajna zadružna zveza pripomogla, da se je večje število zadružnikov in zadružnic strokovno usposobilo v raznih panogah kmetijstva. Tržišče V trgovini s kmetijskimi pridelki so imele zadruge kot organizator kmetijske proizvodnje važno vlogo. V letu 1957 je šlo preko kmetijskih zadrug okrog 85®/o vsega odkupa. Odkupovale so les ter delno tudi kmetijske pridelke. Obstajajo .pa še vedno velike težave z odkupom lahko pokvarljivih kmetijskih pridelkov (zelje, krompir, vrtnine), zaradi tega, ker zadruge ne sklepajo pogodb s kmeti za odkup pridelkov ter zaradi preslabo organizirane trgovske mreže. Večja podjetja (Sadje-zelcnjava, Kmetijski pridelki) so premalo zainteresirana, da bi si zagotovila kmetijske proizvode iz bližnje okolice s pogodbami in nn-vnaprej določenimi minimalnimi cenami. Neurejena trgovska mreža je povzročala tudi zastoj pri odkupu pitane živine in perutnine, ki bi morala biti po sklenjenih pogodbah že pred meseci odkupljena. Zaradi tega je nujno, da se vzporedno z dvigom proizvodnje uredi tudi hiter in pravilen odkup s pomočjo trgovske mreže po primernih cenah, 'lem stvarem bo prav gotovo pripomogla dovršitev klavnice in hladilnice. Delo Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo s področja gozdarstva Gozdarsko politiko na območju okraja je vodil Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, in to po smernicah družbenega plana za leto 1957. O vprašanjih gozdarstva je Svet razpravljal na desetih sejah. Svet je predvsem razpravljal o predlogu družbenega plana gozdarstva, o ozdarski službi ter o notranji služ-i uprave. Nadalje je Svet naročil Upravi za gozdarstvo, da izdela pravilnik o poslovanju upravnega odbora gozdnega sklada, ki ga je nato sprejel tudi okrajni ljudski odbor po predhodni proučitvi na seji Sveta. Upravi za gozdarstvo je bila tudi dana naloga, da izdela pravilnik o organizaciji uprave in sistemizaciji delovnih mest. Osnutek pravilnika in sistemizacije delovnih mest stn bila sicer narejena, vendar pa ju Svet zaradi predstoječe reorganizacije gozdarske službe ni obravnaval. Reorganizacija je dobila pravno osnovo s predpisi, izdanimi 31. julija v 27. številki Uradnega lista LRS. Okrajna uprava za gozdarstvo je bila ustanovljena v letu 1954 kot upravni organ gozdarstva. Vse do leta 1957 pa za zasebni sektor ni bilo organizacije, ki bi izvajala operativna dela vzdrževanja gozdov. Ta dela je uprava izvajala v lastni režiji. S tem je vršila istočasno upravne in operativne funkcije. Nastala je potreba po reorganizaciji gozdarstva. S strokovno-gozdarskega stali-, šča bi bilo možno organizirati operativno službo s pomočjo gozdnih gospodarstev, ni pa bilo tesnega sodelovanja gozdnih posestnikov in kmetijskih zadrug. Nova organizacija se je držala načela, da gozdarstva zasebnega sektorja kot sestavni del vaškega gospodarstva ni mogoče izločiti iz delokroga splošne kmetijske zadruge. Ko iti nnčeln. ki jih je postavil tovariš Kardelj v zvezi z nalogami zadružne in zasebne zemljiške lastnine, veljajo prav tako za gozdarstvo kot za kmeti istvo. Zakonodaja — predvsem republiška — je uredila odnose družbe do zasebnega lastnika gozdov in lastnikove odnose do gozda. S predpisi je zasebnega gozdnega posestnika nspešno in upravičeno omeiila pri gospodar jen in z gozdovi, omejila možnost nokvinfrolirnnoen izkoriščanja gozdov in denarni dohodek iz gozdov. 7 vlaganjem sredstev iz gozdnih skladov pa so bili gozdovi izbolfšani. , Tako ie bila osnovana organizacija gozdarskih poslovnih zvez. ki predstavlja združen ie kmetijsk'1r zadrug, preko kmetijskih zadrug pa povezavo gozdnih posestnikov, ki sodelujejo pri' načrtnem gospodarjenju z gozdovi. Ta način dela krepi vlogo kmetijskih zadrug v razvijanju njihovih gospodarskih osnov in socialističnih odnosov na vasi. Po novih predpisih prevzemajo kmetijske zadruge med drugim skrb za odgovornost in uvajanje racionalnega gospodarjenja v zasebnih gozdovih, pomagajo gozdnim posestnikom pri smotrnem izkoriščanju lesa ter pospešujejo smotrno uporabo lesa. Za izvrševanje teh nalog imajo kmetijske zadruge svoje gozdarske odseke. Zadružniki pa imajo vso možnost in pravico, sodelovati in soodločati na tem področju dela zadruge v odboru in na občnih zborih. Ustanoviteljice gozdarske poslovne zveze so kmetijske zadruge določenega območja. Poslovna zveza vodi in izvaja vso gozdarsko opera-tivo v zasebnem sektorju, nudi zadrugam strokovno pomoč pri obnovi, gojitvi in varstvu gozdov, pri vzdrževanju gozdnih komunikacij, pri smotrnem izkoriščanju gozdov m podobno. Zbira in obravnava od zadrug prejete predloge letnih gospodarskih planov, oziroma jih sama sestavlja, v kolikor "kmetijske zadruge še niso v zadostni meri za to usposobljene, združuje kmetijske zadruge zg območja posameznih občin. Poslovna zveza izdeluje gozdnogospodarske ureditvene načrte, skrbi zn njihovo izvajanje, izdeluje investicijske programe za gradnjo gozdnih komunikacij in drugih gozdarskih objektov, gradi sama investicijske obiekte ter'posreduje tržišču od zadrug odkupljene gozdne sortimente, kar. je zn pravilno usmerjanje losa in stabilizacijo lesnega trga zn sedaj nnino potrebno. Poudariti je trehn da so osnovne organizacije na območju zasebnih gozdov kmetijske zadruge. Gozdarska poslovna zveza odgovarja zn svoje delo tudi kmeti iškim zadrugam. ki so io nsianovlle. in ie dolžna nrennšnti čimveč nalog na kmetijske zadruge, da se te čim-prei nsnosnbiio zn snmosfoino delo. Na nbinoxin bivšeen okraja T.iub-lrnnn so bile nstnnovliene tri gozdarsko naslovne zveze in ' ne delavce, kakor tudi za gozdn1 posestnike in logarje. Tekom leta 1957 so hila ukinjf na revirna vodstva, katerih oseb]1 je deloma prešlo na referate za g° zdnrstvo pri občinskih ljudskih od' borih, deloma pa na gozdarske p° slovnc zveze. Občinski ljudski »n bori so prevzeli funkcijo prve stop; nje, katero jo prej vršila okraji'1 uprava zn gozdarstvo. Občinski 1 jod' ski odbori sedaj izdajajo odločbe 1* sečna dovoljenja in sečne nnlog6 odločbc o vplačilu prispevka J gozdni sklad, skrbijo, da se izvršuj jejo zakoni in drugi predpisi ,* področja gozdarstva na območj' občine in po pooblastilu Okraji)' uprave zn gozdarstvo kolnvdirfll' gozilno-gospodarska dela. Občinsl ljudski odbori razpravljajo o druj: benih planih zn področje zasebo'] in zadružnih gozdov jn gozdov spl°’ negn ljudskega premoženja, ki n v njihovi upravi, o sredstvih *!. vzdrževanje zasebnih in zadružne gozdov in sttfvljnjo o tem predjoF' okrajnemu ljudskemu odboru. Taji je sedaj upravna gozdarska služb prve stopnje organizirana pri 00 činskih ljudskih odborih. Okrajna uprava za gozdn rsmj ie z novimi predpisi postala prit0' bena stopnja zoper odločbe o ?|1 vrnitvah sečnega dovoljenja in per sečne naloge občin, razen za s°f nje. ki jih opravlja gozdno gosp^ dnrstvo. Postala je tudi pritožbe^ stopnja zn obravnavanje pritop zoper odločbe o plačilu prispevku gozdni sklad in prvostopni org6'! zn obravnavanje prhšeni za oPrP slitev prispevkov v gozdni skl*: Težišče dela Okrajne narave zn F.( zdnrstvo. ki le še deloma reŠ"). nprn.vne zadeve, ie nadzorstveni !f; inšnekciiska služba. Vendar bo bodoče okrninn nnrava zn gozdl^ stvo morala še vedno nuditi vso P^ moč na novo organiziranim in še dovoli utrjenim gozdarskim posip! nim zvezam ter nn novo osnovni' ref‘*rntom zn gozdarstvo pri ob*1 skih ljudskih odborih. Navedene organizacijske sP1^ menihe v gozdarski službi dnijj' vse večje kompetence občinam. ( večuio se krog ljudi, ki raz.prav'!( in odloča o zadevah upravljan ji ^ gospodar jen in z gozdovi. To so misije zn izdainnie sečnih dovolj0!, 'ki imnio družbeni znnčni. dalje s j, ti zn kmetijstvo in gozdarstvo. roma sveti zn gozdarstvo pri oj” . skih ljudskih odborih. Svet zn tijstvo in gozdarstvo okrnj"f ljudskega odbora in upravni odbor gozdnega sklada. Vedno širši krog državljanov sodeluje pri navedenih komisijah in svetih, nadalje v delavskih svetih in upravnih odborih, v upravnih odborih gozdarskih poslovnih zvez. v gozdarskih odborih Pri kmetijskih zadrugah (teh je 96 °d 119 kmetijskih zadrug na območju bivšega okraja Ljubljana) * preko 460 člani in končno na obč-Bin zborih kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in okrajne zadrnžne sveže. Za zboljšanje gozdnega gospodarjenja je bilo izdanih več novih predpisov. Odpravljen je prevzem •n žigosanje izdelanega lesa pri pa-Bju. S tem je gozdarski kader razbremenjen administrativnih del in se lahko v večji meri posveti izvajanju gozdarskih nalog. Določbe Uredbe, da gozdni posestniki ali lastniki gozdov ne plačajo prispevka od lesa, ki ga posekajo v svojih gozdovih na podlagi sečnega dovoljenja in ga neposredno uporabijo *a potrebe lastnih gospodarstev, bodo v znatni meri pospeševale obnovo gospodarstev in s tem tudi hitrejši razvoj kmetijstva, posredno pa še razvoj gozdarstva. V zvezi z razpravo svetu o finančni službi uprave za gozdarstvo *n discipliniranosti kmetijskih zadrug pri odvajanju zbranih prispevkov v gozdni sklad so v preteklem letu nastale pozitivne spremembe. Izvršitev plana dohodkov gozd-Begu sklada v letu 1957 v primerjavi z letom 19*57 kaže določen napredek. V letu 19% je bil plan bruto dohodkov dosežen le s 96 l/o ali 685.532.000 din napram planu 713 milijonov, 220.000 bruto dohodkov, '' letu 195?.pa plan v višini 721 milijonov. 683.000 dinarjev presežen *a 76.957.000 dinarjev ali za tl Ve. Vzroke teh pozitivnih sprememb je iskati v izboljšani finančni službi Uprave za gozdarstvo, v povečanju blagovne potrošnje na račun neblagovne. in to za celili 36%. s pripombo, da plan poseka ni bil prekoračen, fn večje prizadevnosti celotnega kolektiva Uprave za gozdarstvo — predvsem računovodstva n Personala na terenu. Nasproti letu 1916 se je stanje *Batno zboljšalo. Uvedeno te bilo rcdno izterjevanje prispevkov in firačunavnn ie zamudnih obresti, 'Ur je ugodno vplivalo na red in Poslovanje pri plačevanju prispeven v gozdni sklad, predvsem pri Kmetijskih zadrugah, vendar pa ,'anje v tem oziru še ni povsem žaljivo. Kmetijske zadruge in odkupna ^Oojetia so obračunane prispevke gozdnimi posestniki odvajale v *0,dni sklad z veliko zamudo. Na ta pNn so kmetijske zadruge neupra-'oo n o koristile finančna sredstva rednega sklada kot da so to nii-hPva obratna sredstva. Ncdiscipli-^"‘anih kmetiiskih zadrug, ki niso ^ s(nnju urediti svoiih obveznosti ^Bprnm gozdnemu skladu prnvo-tr>v?0 'n pravilno, ie bilo v prešlem letu še 18. Da so se take ,i ,nio preprečile se ie pri teh za-j V^ah v časovnih obdobjih pregle-Sn 0 obrnčnnnvnnie in odvod pri-? 'vkov ter zaračunalo predpisane irr ............ |»»' p^udne obresti. Kljub tem tikrc-,) 1,1 Pa so nekatere zadruge še vc-7nostnnkn fnn primer Vrh nad Šentjošt. f>ni vrli. Trate, 'Bulje f^rna pri Knmnikn. Za-ln kanišče, Tomišelj, Rakitna ^ce). krm h 'z'dn uredbe zn izvninnie za-tlri!n o gozdnih skladih ie bilo več gozdnih posestnikov zoper prispevka v gozdni sklad. Obveznost plačila nastane namreč z dnem, ko je drevje odkuzano, prispevek pa je treba plačati v 15 dneh po prejemu odločbe, kar pomeni, da je treba plačati prispevek običajno prej ko je drevje posekano. Te zadeve so bile pravočasno in skoraj povsod urejene tako,da so zadruge dobile potrebna denarna sredstva in da dajejo posestnikom akontacije za zadrugi prodani les. Vendar ni povsod urejeno kreditiranje za dajanje akontacij prodajalcem lesa v višini prispevka v gozdni sklad, ker kmetijske zadruge ne marajo najemati kreditov in plačevati obresti, pri tem pa ne vidijo povzročene gospodarske škode. Nova tarifa prispevkov, ki se nanaša na bruto lesno maso stoječega drevja, pa po drugi strani ugodno vpliva na večjo, proizvodnjo vrednejših sortimentov. Svet je razpravljal o družbenem planu gozdarstva In o spremembah družbenega plana zaradi spremenjenih predpisov kot o zvišanju odstotkov odvoda iz gozdnega sklada v proračun in o povečanju omejitve koriščenja sredstev gozdnega sklada od 12 na 30%. Pri tem je Svet dal smernice, da se po mož.nosti ne omeje sredstva, določena za gradnjo gozdnih komunikacij in s tem poudari važnost te gradnje. Dalje, je Svet razpravljal še o poročilu Uprave za gozdarstvo o realizaciji družbenega plana gozdarstva za prvo polletje 1957 in ga v celoti sprejel (Izvršitev letnega plana je prikazana „v posebnem delu poročila). O problematiki uprave za zeleni pas, ki je organizacijsko vezana na na Upravo za gozdarstvo, je Svet razpravljal na več sejah. O tej zadevi je bilo ponovno razpravljano na seji Sveta v mesecu novembru in je bila formirana komisija, ki naj bi proučila vse možnosti iz pravnega stališčč. Zadeva je še v teku. V zvezi 7. odpravo okraja Kočevje in priključitvijo tega dela k območju okraja Ljubljana, je Svet raznrnvlial n prošnji Kočevja, da tudi v bodoče obstoji samostojna uprava za gozdarstvo za območje bivšega okraja Kočevje. S tem predlogom se Svet ni strinjal in je sklenil, da se Utirava z« gozdarstvo Kočevje ukine in oriključi Upravi za gozdarstvo Ljubljana s tem. da še samostojno posluje do konen leta 1957. Ukine se zato. ker po novih predpisih pretežni drl pristojnosti vnrnv zn gozdarstvo preide na občinske ljudske odbore, gozdarske poslovne zveze na prevznme.io ope-rativo v zasebnih in zadružnih gozdovih in ker bi bilo poslovanie z dvema unrnvnmn v istem okrnili težko. Zato ni razloga zn obstoj dveh. samostojnih okrajnih nprav. Svet je imel v-nretresu tudi ustanavljanje in pravila gozdarskih poslovnih zvez, to je »^ipek« v Kamniku. »Javornik« na Rakeku in Gozdarska noslnvnn zveza v I.iublianl ter predlagal okrajnemu ljudskemu odboru: da se ustanovitev teh potrdj. Pri tem ie tudi razpravljal o rajoniznelii teh zvez. posebno še o gospodarski noslovni zvezi »lu-vornik« nn Rakeku, s katero niso hotele poslovati kmetijske zadrugo z območja občine Logatec, kljub temu, da so bile ustanoviteljice te poslovne zveze. Zadeva je bila s posredovanjem komisije urejena. Svet je tudi razpravljal o taksa-eijskih. ozirom« o ureditvenih delih v zasebnih in gozdovih splošnega ljudskega premoženja in ugotovil, da začeta dela niso bila povsod končana, do je hila slaba povezava med tnksntorj! in kmeti ter občin- skimi ljudskim odbori in kmetijski- skih obratov ne zadovoljuje vsem mi zadrugami in da so pri teh delih gospodarskim principom. Vršijo se velike težave pri razmejitvi med še vedno razni neekonomski pre-gozdnim^in kmetijskimi površina- *vozi (velika razdalja, vožnje v hrib), mi. Zato je Svet sklenil, da se for- Izdelati je potrebno pregled lokacij mirajo komisije gozdarskih in kine- vseh-teh obratov in v bodoče pri iz-tijskih strokovnjakov ter prizade- dajanju dovoljenj paziti na lokacijo tih, ki naj bi razmejevali gozdne in obrata. Osnovni pogoj za njihovo kmetijske površine. Take komisije .obratovanje pa je seveda v tem, da so bile formirane pri nekaterih ob- sc bavijo z razrezom tistega lesa, ki ga navaja uredba. Pri tem je pripomniti, da je v zadevah izdajanja dovoljenj zn delo žag vcnccijonk po 56. .členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov pristojen Svet zn gospodarstvo OLO. V perspektivni gozdarsko-gospo-darski politiki bo treba stremeti za tem, da se s pospešenim tempom gradijo gozdne ceste in popravijo obstoječe poti. V mnogih gozdnih predelili okraja se še vršijo neracionalni transporti, ki zmanjšujejo tehnično in komercialno vrednost posekanega lesa. Mnogo mladih knl- činskih ljudskih odborih, kjer se je vršila taksacija. Potrebifb bo formirati take komisije povsod in tla še pred pričetkom taksacijskih del komisije izvrše razmejitev. Stiki med tnksatorji, občinami, kmetijskimi zadrugami in prizadetimi so se v preteklem letu povečali, izdelani elaborati so bili razgrnjeni na občinah in tolmačeni gozdnim posestnikom. Svet je razprSvljal o udeležbi Llprave za gozdarstvo no XXI. zvez-no.m nateča ju za investicijsko- posojilo iz splošnega investicijskega sklada, ki ga je razpisala Jugoslo- vanska investicijsko banka v Beo- tur ni mogoče pravilno negovati, ker gradu. Svet se je strinjal s tem, da ne razpolagamo s primernimi cesta-se najame posojilo za gradnjo gozd- mi, ki bi nam omogočile spravilo nih cest in sice> za ceste: sortimentov, ki so lesno-predelovnlni Skrilje-Mokre v višini 14 mili- industriji nujno potrebni. Vsaka jonov 35.727 dinarjev. Javornik v takšna investicija, vložena v novo-višini 13.846.408 dinarjev in Češnji- gradnjo gozdnih cest, se nam bo ee—Okrog (Menina) v višini 10 mili- pri vzgoji in negi sestojev bogato jonov 894 000 dinarjev. poplačala. Komisija pri Investicijski banki Kot kritični sortimenti nastopajo je odbila posojilo za cesti Javornik na našem trgu še ve- o jamski in m Menina, ker navedeni cesti odpi- celulozni les. Da bi zagotovili minirata v glavnem le zasebne gozdove, malne potrebe industrije teh sorti-Za cesto Skrilje—Mokre, ki od- mentov, je z družbenim planom pira v glavnem gozdove splošnega vsako leto določena minimalna ko-tjudskega premoženja (60%), je ko- Iičina kritičnih sortimentov, ki se misija predlagala odobritev, vendar morajo proizvesti. Okrajna uprava odgovora o sklepu upravnega odbo- za gozdarstvo je zaradi tega izda- ra banke nismo prejeli. Svet io razpravljal o nrošnjali za dodelitev splošnega ljudskega premoženja kmetijskim posestvom in drjigim gospodarskim organizacijam. oziroma ustanovam, pri čemer je v okviru javnih interesov ščitil tako kmetijske kot gozdarske interese. Nadalje ie Svet še razpravljal in sklepal o rnionizaciji zelenega bora in črnega ribezi in in predvidel, da se sknrai celotno območje (razenj občin Loška dolina jala sečna dovoljenja z. tlavedbo sortimentov, ki sc pri sečnji proizvedejo in na ta način skušala regulirati proizvodnjo in s tem zagotoviti potrebne sortimente tržišču. Ta ukrep v praksi ni rodil zaželenega uspeha, ker je bila trgovina v rokah posameznih kmetijskih zadrug. Te so namreč les po svoje presortirnlo in ga prodajale tistim konzumentom, ki so bolje plačevali. Takšen način trgovanja so omogočale predvsem nesorazmerne cene Logatec) prepusti znsnjevnniu- raznih sortimentov (maksimirana črnega rihezlja v plantažah, zeleni bor pa naj se s tega območja umakne. Poseben problem predstavlja obratovati iv žag veneči jank. Svet ie v preteklem letu često razpravljal o prošnjah za privolitev obratovali ia žag veneči jank in se pri tem držal načela, da se število ve-necijanskih obratov ne povečuje. Po nrebi o obratovanju žag veno-cijank. lahko te žagajo samo listi les, ki gn lastnik gozda poseka v svojem gozdu zn lastno uporabo. Zaradi oomanikliivc kontrole se večina obratov to določbe ne drži. 7n-gali so tudi hlodovino, ki je bila namenjena industrijski predelavi ter na ta način odvzemali potrebno surovinoJamški industrili. Ta kontrola bo v bodoče še boli otežknče-na. ker je z novo uredbo o sečnji gozdnega drevja ukinjeno prevzemanje in žigosanje Jesa po izvršeni sečnji. Potrebna bi bila nova uredba o obrnlovnniu žag vonecijank. ki bi omogočala lažjo kontrolo poslovanja teh obratov z. ozirom na nove predoise v gozdarstvu. Nn območin okraja obratuje 40 Žag veneeiiank. Letno se proizvede okrog 18.000 m* hlodovine za domačo uporabo. Z obstnlečim številom obratov se ta količina lahko razreže. vendar pa še prihajajo nove nrošnie zn nrivolitev obratovanj« Žag, ki so bile svoječasno nsta vi fene. Delno te ta pritisk upravičen, ker lokacija obstoječih veneči jan- cenn hlodovini iglftvcev. visoka cena TT drogov itd.). Situacija se bo verjetno zboljšala v letošnjem letu, ko so pričele s poslovanjem vse gozdarske poslovne zveze in med drugim prevzele v svoje poslovanje trgovino z lesom. Pole navedenega je v našem okraju tudi nesorazmerje med kapacitetami lesne žagarske industrije in proizvodnjo hlodovine iglavcev. Zaradi pomanjkanja hlodovine iglavcev je prišlo nn tržišču do precejšnjih nepravilnosti. Kljub temu, da je bila cena hlodovini iglavcev maksimirana, se nakupovalci v mnogih primerih tega niso držali in so iskali razne načine, ki so jim omogočali preolačevanie hlodovine. Da se zagotovijo potrebne količine surovine, so si podjetja ustvarjala prekomerne zaloge in vodila nelojalno konkurenco na tržišču. S ciljem, da se s to prakso preneha. je bil pri okrajni trgovinski zbornici organiziran sestanek vseh pbtrošnikov in proizvnjnlrev. Pro-irvntalce so zastopale gozdarske no-slovne zveze in gozdna gosnodar-stva. Na tem sestanku je bilo do-govorieno, da posamezna podieffa ne bodo več nastopala na terenu kot neposredni nakupovalci, temveč bodo ta odkup prepustila gozdarskim poslovnim zvezam. S frm se bo delno popravilo stanie na tržišču, podjetjem nn omogočila kontinuirana proizvodnja. (Nadaljevanje v prihodnji številki) OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-BEZIGRAD 116. Na podlagi 2. in 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19-118/53), 6. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Ur. list FLRJ št. 16/57) in na temelju predpisov zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 52/ 57, 12. člen), v zvezi s členom 8. in 28. statuta občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Bežigrad, je občinski ljudski odbor na 6. skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. februarja- 1958 izdal ODLOK o spremembi odloka o občinskih taksah na območju občine Ljnbljana-Bcžigrad, ki je bil objavljen v »Glasniku«: št. 3 od 10. januarja 1958. 1. člen Spremeni se 5. odstavek 1. člena tarifne številke II in sc glasi: »Občinske takse so oproščeni varnostni organi za posest uradnih psov, lastniki, lavinskih in reševalnih psov, lastniki psov, ki vodijo slepce ter lastniki rasnih in lovskih psov, za katere izda Kinološka zveza Jugoslavije potrdilo, da so po poreklu (rodovniku) rasni, oziroma lovski psic. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Ljubljana, dne 26. februarja 1958. St. 01-1784/1-58. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stone Koman 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA 117. Na podlagi I. odstavka 13. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in 23. člena statuta občine Ljubljana-Siška, je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na 7. seji dne 16. marca 1958 izdal ODLOK o obveznem odlaganju in odvozu ' smeti in odpadkov iz gospodinjstev in 1 iz drugih virov na območju občine Ljubljana-Siška t. Člen Predpisuje sc obvezno odlaganje in odvoz smeti* in odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov. 2. člen Kot smeti in odpadki sc štejejo: 1. iz gospodinjstev: a) odpadki, ki izvirajo iz gospodinjstev, b) pepel iz štedilnikov in navadnih peči. c) odpadki kovin in železa, d) odpadni papir vseh vrst, e) odpadki tekstilnega blaga, f) steklo, steklenice in keramika, g) odpadki od čiščenja dimnikov, h) odpadki, ki izvirajo iz čiščenja notranjih prostorov; 2. iz drugih virov: a) odpadni gradbeni material (strešna opeka, zidarski ostanki ometov in drugi gradbeni material, ki izvira iz popravil), b) katAcnjc. pesek, blato, odpadno listje in podobno, c) odpadni premog, dvoriščne smeti in ogorki iz centralnih kurjav. 3. člen Najemniki stanovanj in lokalov so dolžni odlagati smeti in druge odpadke v zato posebej določene smetnjake, ki jih dobavi in razmesti na določen stalni prostor v zgradbi komunalni zavod »Snaga« Ljubljana. V smetnjake smejo stanovalci, oziroma najemniki lokalov odlagati samo smeti in odpadke, navedene v 1. točki 2. člena tega odloka. 4. člen Pri odlaganju smeti in odpadkov so hišni sveti, oziroma lastniki hiš in stanovalci, oziroma od njih pooblaščene osebe dolžni posebno paziti: a) da so smetnjaki stalno zaprti, b) da sc pokrov pazljivo odpira in da se pri odlaganju ne onesnaži okolica, kjer so razmeščeni smetnjaki, C) da se po odlaganju smeti in odpadkov pokrov smetnjaka narahlo zapre, d) -da se smetnjaki prenašajo tako, da se ne kvarijo. 5. člen Nadzor nad smetnjaki ter odlaganjem smeti in odpadkov ter njih vsebino vrše komunalni zavod »Snaga« in organi sanitarne inšpekcije. 6. člen Industrijske smeti in odpadki, navaden! v 2. točki 2. člena tega odloka, se smejo odlagati na mestih, ki ne kvarijo zunanji videz mosta. Odloženi odpadki na pločnikih, oziroma ob pločnikih, sc morajo odstraniti najkasneje v šestih urah po odložitvi. 7. člen Odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev in iz drugih virov opravlja komunalni zavod »Snaga« v Ljubljani. Odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev opravlja zavod po potrebi, vendar najmanj dvakrat tedensko. Odvoz odpadkov iz drugih virov pa opravi komunalni zavod »Snaga« po naročilu in sicer najkasneje v 48 urah. Odvažanje smeti in odpadkov je praviloma opraviti v dnevnem času, izjemoma pa v nočnem času. 8. člen Smetnjake nabavi komunalni zavod »Snaga«, plačajo pa jih hišni sveti, oziroma hišni lastniki, katerih hiše niso vključene v družbeno upravljanje. Tarifo za nakladanje in odvoz smeti ter zn vzdrževanje smetnjakov določi občinski ljudski odbor Ljubi jana-Center. 9. člen Tarifo so dolžni plačati: a) hišni sveti ali organi prisilne uprave za zgradbe, ki jih upravljajo. b) podjetja, ustanove in družbene organizacije za zgradbe, ki jih upravljajo. c) zasebni lastniki za zgradbe, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost. 10. člen Komunalni zavod »Snaga« odlaga odpadke, navedene v 2. členu tega odloka na krajih, ki jih na njihov predlog določi pristojna sanitarna inšpekcija. 11. člen Za prekršek se kaznuje do 3000 dinarjev denarne kazni: a) kdor odlaga v smetnjake za zbiranje smeti in odpadkov, tekoče odpadke, ogorke in odpadke iz drugih virov (2. točka, 2. členu), b) kdor prestavlja smetnjake na druga mesta brez odobritve komunalnega podjetja »Snaga«, c) kdor stresa smeti in odpadke okoli, oziroma izven smetnjaka, d) kdor pušča odpadke na, oziroma ob pločnikih dalj časa kot je določeno v 6. členu tega odloku. 12. člen V onih predelih območja občine, kjer še niso razmeščeni smetnjaki, se odlagajo in odvažajo smeti po dosedanjem načinu. 13. člen Ta odlok velja od dneva objavo v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-33/7-56. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Marjan Jenko 1. r. OBČINA MEDVODE 118. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 1: točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 7„ 8. in 9. Člena pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS št. 41-612/48) ter določil temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51 in 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Medvode sprejel na tretji seji dne 24. decembra 1957 ODLOK o plačevanju pavšalne skočnine In vzdrževalnine za plemenske bike Pavšalna skočni na 1. člen Na območju Občinskega ljudskega odbora Medvode se uvaja s I. januarjem 1958 plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnine pobira pristojni upravni organ Občinskega ljudskega odlmra na svojem območju od vseh krav in telic, ki so s I. januarjem vsakega leta dopolnila 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo. Občinski ljudski odbor izvede popis živine s pomočjo popisovalcev. 2. člen Višina pavšalne skočnine se določi na 600 din (šest slo) za vsako plemenico ne glede na število pripustov. 3. člen Pavšalno skočni no mora pristojni upravni organ občinskega ljudske?* odbora pobrati najkasneje do 1. mat' ca vsakega leta. -Lahko pa plačaj6 lastniki živali pavšalno skoČnino 1 dveh enakih obrokih, in sicer do 1. marca, drugega pa do 1. avgust* vsakega leta. Sltočnino, ki do teg* roka ne bo plačana, izterja uprav#! organ občinskega ljudskega odbora-Pobrana skočni na se mora odvesti na poseben račun pri področni Ko-munalni bunki. Rejci plemenjake! oz. osemajevalci ne smejo zahtevat* za pripust oz. osemenitev noben6 odškodnine. 4. člen 5 Iz sredstev pobrano skočnine izplačuje upravni organ občinske?« ljudskega odboru na predlog pristojnega sveta vzdrževalnine vsem; oskrbovalcem priznanih bikov ter osemenjevalnim postajam v dveh obrokih, in sicer: prvo polovic«’ vzdrževalnine izplača do konca julija, drugo polovico vzdrževalni:)6 pa najkasneje do 31. januarja naslednjega leta. 5. člen Višino vzdrževalnine določi pristojni svet na podlagi števila sko-i kov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti In tež6; plemenjaku. Pri določitvi vzdrže-j valnine rejcem bikov ie upoštevati'* da odpade na enega bika le okoli* 80 pleinenic letno. 6. člen Sredstva pobrane skočnine s6 smejo uporabiti tudi za dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov in z« pripomočke pri umetnem osemenjevanju. Ta sredstva pa se smejo upo-j rabiti samo za namene, ki so oz n a-j čeni v tem odloku. 7. člen Pristojni svet Občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da izd« potrebna navodila za izvajanje tog6 odloka. 8. člen 7 denarno kaznijo po 3900 din 66 kaznuje: j. kdor v določenem roku ne pr'" j javi pristojnemu občinskemu upravnemu organu številčnega stanju pleni en ie, 2. rejec bika oz. osemenjevale6 * ki bi za pripust oz. osemenitev zaračunal kakršnokoli odškodnino. Upravno kazenski postopek vede in kazen izreče sodnik zn pr6'! krške or! Občinskem ljudskem odboru Medvode. 9. člen Ta odlok velja od dneva objav6 v »Glasniku«, uradnem vestnik6 okraja Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbor* Franc Mravlje I. r. Vsehinn Poročilo o dolu Rvel« /,n kmolij.lvo ** gozda rslvo v l<>Iti 1917. 116 Otllok o »nremembi odlok« o Lik.stth občino l.jubljtinu-BeŠigrad. 117 Odlok o obveznem odlaganju in odvO^ anioti ih odpadkov Ir. gospodinjstev i" drugih virov občine Ljubi jaim-9iSk»- tIH Odlok o plačevanju pavšalne skoči*'1'* in vftdrlbvalniue /« plemenske bike 0 čine Medvode.