MIRKO VAUDA: K novemu projektu novega šolskega zakona. (Dalje.) Olajšave šolskega obiska. Čl. 14. dovoljuje takorekoč roditeljem, deco najvišjih (?) šolskih let obdižati ob času poljskega dela doma ter za tako deco uvaja zimske razrede. Načelno moramo biti proti tej določbi, ki je povrh glede pre= splošne, neprecizne navedbe »na.jviših go= dišta« ter »za vreme poljskih poslova«, ki trajajo od mcseca marca do decembra, po« manjkljiva. Zopet ponavljam, da odklanjas mo uvedbo zimskih razredov, ker v tcm slučaju podiramo, kar smo s poukom v pos letju ustvarili, da ne naštevam še številnih drugih zlih posledic zimskih razredov za učence in učiteljstvo. Vendar sedaj sledečo drugo besedo! Kdor deluje na podeželskih šolah, živi in količkaj čuti z ljudstvom, je pri razmišljas nju o tem člcnu prišel do dveh zaključkov. 1. Izpostavljen in hrbet drži v vsem boju za redni pouk in šolski obisk večinos ma, če nc celo edino, ubogi učitel.j sam! 2. Silnejše in odločilnejše kot para= grafske določbe so in ostanejo — osobito v današnji dobi, socialne . in gospodarske razmere. Upajmo, da so te le prehodne; za* to pa predlagam čl. 14. kot prehodno do= ločbo za podeželske šole v sledeči obliki: Ako revni roditelji neobhodno rabi.jo deco, ki obiskuje 7. ali 8. šol. leto (ne glede na sta* rost!) z dobrim uspehom in dotedanjim rednim šolskim obiskom, se tako deco lahs ko v času najnujnejših poljskih opravil oprosti šolskega obiska naj več 3 mesece, a deco je uporabljati le za najlažja, otroški te= lesni razvitosti primerna opravila. — Uveds ba zimskih razredov pa naj odpade. Čl. 15. naj s spremembo čl. 12. in 14. odpade; istotako ni potem potreben čl. 16. Čl. 17. je na mestu. Večina držav je koledarskem letu ter je tako oproščeno osnovno šolo v tem smislu reformirala. Umestno bi bilo tu še dostaviti čl. 17. pro» jekta šolskega zakona iz leta 1925., ki go« vori o namenu nižje osnovne šole (prvih 4 šolskih let!) Proti izrabljanju šolske dece za težka dela. Čl. 18. Prvi stavek prvega odstavka tega člena naj ostane. Odpade pa naj 2. stavek ter celi 2. odstavek. Unese pa naj se določba, da pred in brez uspešnega do= vršenja osnovne šole (oziroma višji stopnji osnovne šole odgovarjajočih drugih šol!) ne smu nobcn učenec biti sprejet kot vajes nec v kako obrt. Tudi sme stopiti v kako službo (kot hlapec, delavec itd.) ter se upo= rabljati za težje delo šele po dovršenih 8 šolskih letih. Tako bomo nc le dvignili ugled osnovne šole, marveč tudi ugled in prospeh obrtnega in delavskega stanu. Omenim, da v nek-aterih državah obstojajo predlogi, da zadobi volilno pravico le oni državljan, ki je z uspehom dovršil vsaj osnovno šolo. Dosega lepe odpustnice iz osnovne šole postani pravi »potni list« v življenje! Čl. 19. pozdravljamo, kajti v krajih z meščanskimi šolami ima učitelj >na višji stopnji osnovne šole oni slab šolarski ma= terijal, ki si ne upa na meščansko šolo in je zato delo v taki osnovni šoli često silno težko. Skrbstveno šolstvo. Čl. 20. navaja šole za defektno, torej telesno pohabljeno deco. Na mestu bi bil tu še dostavek o šolah za moralno defekts no, propadlo deco, koji slučaji so zlasti v sedanji povojni dobi dovolj pogosti. Manj= ka tudi določba o pravilnikih, s katerimi se ima urediti ustroj in pouk na teh šolah, ker zahtevajo te šole nekaterih specialnih določb. Tudi v drugih državah je to ure* jeno s posebnimi pravilniki. Boljši je bil v tem oziru člen 11. projekta šolskega za< kona, ki je bil predložen narodni skupšči* ni 16. maja 1925. Nadaljevalno šolstvo. Čl. 22. v kolikor se ne identificira z na« daljevalno šolo, katero zahtevamo kot ses stavni in obvezni del osnovne šole, naj ostane. O nadaljevalni šoli pa naj slede iz: črpnejša določila, vsaj v obsegu čl. 25. iz našega projekta šolskega zakona leta 1920. Analfabetski tečaji. Čl. 23. Tečaju za nepismene moramo priznati pač vso važnost in nujnost, a kot je polaz »dobrovoljan«, tako bodi prosto« voljen in primerno dobro (kot nadurni puk po težkem delu v osnovni šoli) nagrajen tudi pouk v tem tečaju ter pri takih te* lesno in bogvekako duševno »doraslih« učencih! * S tem sem s kratkimi opombami pri* občil svoja mnenja k posameznim členom 2. poglavja projekta zakona o narodnih šolah. Smatram pa, da prikazuje to po« glavje velike vrzeli ter s 24. členom nika« kor še ni sklenjeno. V to poglavjc šc spadajo ter bi morale sedaj slediti še sledeče določbe: smoter in učna obveznost ostalih narodnih šol, torej v prvi vrsti nadaljevalnih, potem meščan= skih, pomožnih in drugih šol. Čakati bomo še torej morali na posebne zakone ali uredbe o teh šolah, katere torej zakonos daja izključuje iz področja in pojmovnega obsega narodnih šol, čeprav vrste istih ime« noma navaja v 8. členu. Zato je naziv za= kona popolnoma pogrešen ter bi se na pod« lagi obstoječega projekta moral zvati pras vilno le »Osnova zakona o zabaviščih in osnovnih šolah kraljevine SHS.« (Dalje prihodnjič.)