252
ima železnično zvezo z najbolj samotnimi zakotji severo-zahodnega kraja. Tudi posamezni oddelki univerze, zlasti pravniški in medicinski, morejo samo v Vilnu dobro uspevati. Medicinski oddelki malih mest odgajajo dobre teoretike, a slabe anatome in operaterje, ker tu ni dovolj bolnišnic. Vilno je v tem pogledu dobro oskrbljeno. Osem vrst od Vilna se nahaja norišnica, urejena po najnovejših znanstvenih zahtevah; v Vilnu samem je veliko bolnišnic: oftal-mična gr. Przezdziecke, vojaška, sv. Jakopa, židovska in druge privatne. Društvo zdravnikov ima tu bogato knjižnico in velike zbirke. Tudi pravniki, ki hočejo znanstveno delovati, najdejo v Vilnu bogatega gradiva. Po 1. 1864. so iz nekoliko samostanskih in zasebnih knjižnic napravili veliko knjižnico, ki je zdaj v poslopju bivšega frančiškanskega samostana. Tudi javna knjižnica obsega precej dragocenih del. Razen tega je tu še veliko število zasebnih knjižnic, na primer A. gr. Tyszkiewicza. Prirodoslovec in geolog imata tu Ponarske gore, botanik bogato floro in matematik stari vilenski observatorij.                               F. S.
Društvo pisateljev samoukov. V Moskvi se je ustanovilo društvo »Surikovskij literaturnvj kružok". Udje tega društva so pisatelji - samouki, ki so izšli iz prostega naroda. Svoje ime ima društvo od narodnega ruskega pesnika Ivana Surika. Novo ustanovljeno društvo bode skrbelo za zboljšanje gmotnih razmer članov in obenem se bodo udje vsak teden zbirali k sejam, pri katerih se bodo čitali klasični pisatelji, da bi se tako udje čimdalje bolj izobraževali.                                                       F. S,
Maloruski  jezik  in   književnost  v  Upsali.
Profesor upsalskega vseučilišča g. Lundel je začel letos predavati o maloruskem jeziku in književnosti. Prof. Lundel je znan slavist. L. 1885. je bival v Kijevu,
Ruska oklopnica „Retvizan".
da bi proučeval maloruščino. Prvikrat se torej letos glase maloruske besede z vseučiliške stolice v Upsali. Omenjamo še, da „Naukovo Tov. im. Ševčenka" v Lvovu pošilja upsalski univerzi vse svoje izdane knjige, da bi prof. Lundel mogel proučevati sodobno malorusko književnost.                                    F. Š.
Novi maloruski časopisi. Začetkom novembra je začel izhajati v Vinipegu (v Kanadi) nov poljuden maloruski tednik pod naslovom „Kanadijskij farmer. Časopis dljaruskoho naroda v Kanadi." Novi tednik se tiska s fonetičnim pravopisom. Naročnina (na leto) znaša v Evropi L50 dol. (K 7-50.) —  V Tarnopolu
General  Stossel, bivši poveljnik v Port Arturju.
izhaja od novega leta nov mesečnik za srednje-šol-sko mladino pod naslovom „Molodiž"; urejuje ga prof. Ev. Mandičevskij.
Svevolod Sergejevič Solovjev, eden najpopularnejših   ruskih   romanopiscev,  je umrl  meseca novembra. Z njim je legel v grob ploden in darovit pisatelj, ki se je odlikoval z bogatim  zgodovinskim znanjem. Veliko število njegovih romanov, ponajveč zgodovinskih, mu je pridobilo sloveče ime. Solovjev se je rodil 1.1849  v Moskvi kot najstarejši sin zgodovinarja S. M. Solovjeva. Prvi pouk je dobival doma v hiši; dalje se je izobraževal na nemški šoli Zimmer-mannovi in na moskovskem vseučilišču, kjer je slušal pravo.   V prvi  mladosti   mu  je  bi- gi  oče zanetil v mladem srcu ljubezen do zgodovine in Iitera ture   -   in Solovjev  je stopil   z osemnajstim letom  na  literarno   polje s  prvo pesemco  v „Ruskem Vjestniku". Zatem se je oglašal Solovjev s pesmimi v raznih ruskih leposlovnih listih    Objavljati je   jel  tudi  razne   članke  v ¦H      „S. Peterburških Vjedomostih",   pod  katerimi se je podpisaval s ,.Sine Ira". Toda niti pesmi niti članki mu niso pridobili popularnosti. To si je mahoma osvojil leta 1876., ko je objavil v   „Nivi"   svojo   prvo    zgodovinsko   povest „Knjažka Ostrožskaja."   Od  tega leta  je prinašala   „Niva"   vsako   leto   kak   zgodovinski roman iz peresa   Solovjeva.   Vsi ti romani se odlikujejo   po globoki  zgodovinski   znanosti. Za prvo zgodovinsko povestjo so izšli: „Julij imperator", „Car djevica", „Kasimovskaja nevjesta", „Stary Dom", »Iznanik" in „Posljednie Gorbatovv". V letu 1888.  je Solovjev v zvezi z Gnjedičem ustanovil ilustrirani  list  „Sjever", v katerem je   priobčil svoja   romana   „Volhoy"  in  »Veliki   Rozenkreicer". Toda „Sjever"   je  mogel izhajati   le kratko  dobo.