1927 MATI IN GOSPODINJA šts. Mir v hiši. Od mrtvih vstali Zveličar Je vselej, lcolikorkrat je v 40 dneh po vstajenju gvoje apostole obiskal, pozdravil z lepim pozdravom »Mir vam bodi k In res je to največja dobrota na svetu. Kako občudujemo one družine, kjer žive v miru in celo leto ne pride pri njih do prepira in prerekanja, seveda še mnogo manj do zmerjanja in preklinjanja! Nasprotno pa, kako neprijetno nam je, če pridemo v družino in moramo biti priče domačih prepirov, prerekanj, zmerjanj in morebiti če česa drugega. Nočemo trditi, da je vsakega nemira v družini kriva mati-gospodinja; saj vemo, da je mnogo gospodarjev in družinskih očetov, ki mislijo, da brez nemira in zmerjanja ne morejo živeti. Smelo pa rečemo, da je prav mnogo slučajev, da tudi mati-gospodinja povzroči nemir, ali na ra vsaj ne prepreči. Poglejmo nekaj slučajev! Mnoge žene so, ki hočejo zavzeti gospodarjevo mesto, ne pa biti gospodinje, kar jim gre. Takoj pri vstopu v zakon že siremijo samo za tem, naj stane, kar hoče. Nič zato, če je prepir na dnevnem redu, da le uveljavijo svojo voljo! Ne le, da pri tem pozabijo na svojo žensko čast spozabijo se ludi sicer tako daleč, da so slepe za vse drugo in zanemarjajo vzgojo in svoje gospodinjske dolžnosti. Nemir in prepir mora biti stalen gost v taki hiši. Mnogokrat pa so poleg te ženske napake, ki povzroča prepir v družini, tudi še druge, n. pr. ljubosumnost, skopost ali tudi razsipnost, čezmerno uživanje, ničemur-nost i. dr. vzrok vsakovrstne razdvojenosti v družini. »Pa,« tako slišim oporekati., »ali naj žena vedno le molči, k vsemu le pritrdi in nikoli ust ne odpre?« In zopet: »Ali je pa tisto, kar možje store, tudi res samo prav in dobro? Ali naj bo žena sužnja, ne pa enakovredna pomočnica?« — »Ali ni le pravica, ampak tudi dolžnost, da žena povzdigne svoj glas, kadar vidi na možu, na otrocih, na poslih kaj takega, kar ni prav?« Vsem tem ugovorom nakratko lahko takole odgovorimo: Ni treba, da žena samo molči. Njena dolžnost in pravica je, da so-orlločuje v vseh družinskih zadevah. Odvisno je le od tega, kako to stori in kdaj to stori; kajti od tega je največ odvisen mir pri hiši. Ce je ženi res na tem, da ohrani mir v družini in zato opušča vsako nepotrebno govoričenje, potem tudi rada počaka primernega časa, ko lahko pove svoje mnenje. In takrat stori to mirno, resno, toda dobrohotno. Vpliv njenih besed bo potem res tak, kakršnega si Je želela. Zelo nespametno ravnajo one matere, 40 v Prisotnosti otrok in poslov delajo obračune s svojim možem. Ne samo to, da Pride pri tem do prepira, ampak mož je gotovo tudi užaljen, oba pa izgubita na spoštovanju, ki jima ga je družina dolžna. Vselej pa, kadar ima gospodinja komu v družini kaj za povedati, ga opomniti ali grajati, naj to stori na primeren način brez vpitja in kričanja. Saj ni treba, da cela soseščina ve, kaj se v tvoji hiši godi. Mati-gospodinja, ki misli na to, da je življenjska sreča družine v njenih rokah in zavisi od tega, če je baš ona razumna, mirna, tiha, dobra in ljubeča, ali pa vedno nemirna, razburjena, jezna in prepirljiva, če dalje misli na to, da je njeno obnašanje in njen zgled odločujoč na bodočnost njenih otrok, taka mati-gospodinja gotovo ne bo pomišljala, ampak se bo imela vedno vso in tudi jezik v oblasti. Saj sama uvidi, da je mir pri hiši in v družini največje dobro na svetu in ga je sam Bog položil v njene roke, da z njegovim blagodejnim vplivom skuša osrečiti svojo družino. Skrb za bolnik©. PO GOSPODA!« Tega strabn se pa mnogi zelo zelo bojo. Po gospoda — potem pa smrt! Povej takemu siromaku, da jih je že mnogo našlo zdravje, čeprav jih je duhovnik že pripravil na smrt in da je notranji mir, mir vesti, za zdravljenje kar naravnost potreben. To zadnje zatrjujejo tudi mnogi zdravniki. Čimbolj je bolnik miren, tembolj napreduje zdravje. Seveda: enkrat je odločeno človeku umreti. Večno ne bo nihče živel na zemlji. Ni mogoče. Kaj Li pa delali, če bi morali biti vsem ljudem v napotje! Če prida duhovnik bolnika previde-vat, pripra/i so';o primerno za sveto opravilo. Najbolje je, čo jo to soba, kjer leži bolnik. Mizo pregrni. Na prt postavi križ in dva svečnika z voščenimi svečami. Pripravi posodo z blagoslovljeno vodo; vanjo deni smrekov vršiček, pušpanovo vejico ali kaj podobnega, da duhovnik lahko poškropi sobo in bolnika. Pripravi še drugo posodo z vodo za umivanje prstov, kar stori mašnik po sv. obhajilu in po maziljenju s sv. oljem. Najbolje je, da pripraviš mlačno vodo, ker gre pri mlačni vodi olje veliko lažje od prstov. Pripravi za zbrisanje prstov po maziljenju s sv. oljem še košček suhega kruha — ne svežega! — ali pa malo soli. Pa ne cel krožnik, kakor to marsikje narede. Trikrat preveč! Prav tako pripravi nekaj prediva ali 5 koščkov bombaža za zbrisanje bolnika ob maziljenju. Pred mizo postavi ne previsok klečalnik. Obvesti o tem dejanju sosede, če ne ti bodo zamerili. Pa je tudi res lepo, če mnogo ljudi čaka ob hiši na mašnika, ko prinese bolniku zadnjo tolažbo na zemlji. Med spovedanjem lepo glasno molite v veži; na kako znamenje pridite v sobo, Kampn za nioske obleke se dobro kupi R. MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA da ste priča sv. obhajila. Med maziljenjem s sv. oljem lahko molite eno skrivnost sv. rožnega venca. Glejte tudi, da boste pri 11-tanijah pravilno odgovarjali: »Prosi zanj!« ali: »Prosi zanjo!« oziroma: »Reši ga (jo) Gospod!« TESTAMENT. To je pa drugi strah. In vendar je prav, da bolnik svoje Časne zadeve prejkomogoče uredi. Tudi testament ne spada po svojem bistvu med poslednje reči človekove. O testamentu samo par besedi. Če si korenjak, lahko greš k notarju, pa tam narediš svoj testament. Kako, ti bo že nslar povedal. Če znaš sam pisati, ga lahko sam spišeš in hraniš, če hočeš kaj prenarediti, lahko vsak hip prenarediš. Prav je, če tudi poveš, zakaj si prenaredil. Če pa ne znaš ali ne moreš več pisati, pa pokliči tri može, pa jim povej in razloži svojo voljo. Tudi to še lahko popraviš. Najbolje je, da ti možje niso tvoji sorodniki; nikdar pa ne smejo biti tvoji dediči. Pravilo ti bodi: Eden izmed tistih, kateremu zapuščaš svoje imetje, mora biti glavni dedič. Temu zapustiš vse svoje premoženje; naročiš mu pa, kaj in koliko mora izplačati za tvoj pogreb, svojim sorodnikom, za dobre namene itd. Če komu izmed svojih nič ne daš, povej tudi zakaj mu nisi nič volil. To ob kratkem. Več o testamentih najdeš v mnogih knjigah n. pr. dr. Ivan Tavčar »Slovenski pravnik«. Za konec samo še: Radi testamenta še ne boš umrl. Zato se pa tudi ne huduj, če domači prigovarjajo, da naredi testament. Bo'ie, da ti pri zdravi pameti urediš svoje razmere, kakor da bi se tvoji za teboj pravdali in te še v grobu kleli... Hrana za porodnice. (Konec.) Pripomba. To, kar smo zapisali, so samo nasveti; važno pa je, da si prav v tistih dneh z napačno hrano mati ne spridi prebave. Domoljubova priloga bo v prihodnjih številkah prinesla navodila (recepte) za to in ono navedenih jedil. Sicer je bilo že precej gospodinjskih tečajev, kjer so se dekleta naučila take kuhe. Ker prve dni porodnica ne sme vstati, naj pokliče koga iz sorodstva (kakšno dobro teto) ali prijateljico, da prevzame za prvo silo kuhanje. Vemo sioer, da se ne more vsaka držati vseh teh navodil, pa morda za kak dan pa le izbere primerno in lahko jed. Juha iz telečje kosti. Deni v lonec četrt kile telečjih kosti, n. pr. od noge ali glave, in zalij s tričetrt litrom vode. Ko zavre, osoli in prideni juhi košček korenja, vejico zelene, koreninico peteršilja, vejico majarona, pol zrna lavorja in, da je juha rumena, nekoliko perja od suhe čebule. Pokrij in pusti, da juha počasi vre 1—2 uri. Potem Jo precedi in zakuhaj, Kurja juha. V liter vode deni kuhat četrt kokoši. Ko juha zavre, prideni koreninico peteršiija, košček korenja, vejico majarona. mali košček oreška in četrt lističa iavorjevega zrna. Juho pokrij in jo pusti \refi dve do tri ure. dalje ne. Pene ne pobiraj, saj itak padejo na dno. Preden juho zakuhaš in precediš, pusti jo štiri minute mirno stati, ne da bi vrela; na ta način se bo juha »čistila. ZdroboH vložki v juho. Najprej vmešaj eno žlico masti ali surovega masla (z-a pol drobn ga jajca) z rumenjakom debelega j;:' a. Napravi h beljaka sneg in fa rahlo pri-v.cšaj rumenjaku, ter končno primešaj Jo 4 žlice (10 dk^) pJeničnega zdro-ha. St\i;:j pa takoj vzemi žlico, jo pomoči v ii h ki ir.ora 5e vreti. in z njo zajemaj po pol žlice te;a testa in ga spuščaj v juho, ki m :a ve in s k a juha. št. 1. Deni v kožico za oreh m sla in žličico sladkoria. Ko se sladkor nekoliko -arumeni. prideni pol kavine zličice moke. še nekoliko premešaj in zalij z osmin ko litra toplega vina in četrt litra vode. dodaj skorjico cimeta in košček li- ______s _______ ,_7 ilu ^ Der0l£° 5ladk0rja P° ! SU'C- K° ,e {ižo1 nekoliko dorasfel se okusu in nekaj zrn soli. To vse pu«ti da — počasi vre četrt ure. V skodelici (šalcij pa zmešaj rumenjak in žlicico sladkorja Ln med vednim mešanjem precedi v ta rumenjak juho, stresi vanjo opečene zemlje. M. Remec. Najcenejše, a vendar dobro kupite samo pri JOSIP FETELIhC U blizu Prešernovega spomenika ob vedi U UUBUfiM! potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje cepilne nože, nakit za obleke. S1 osuj2. Fižolno stročje je z nitjo in brez niti. 1 e vrste fižol je zelo okusen v stročju in za poznejšo porabo zluščen v zrno. Stročjega fižola je veliko vrst, kakor' vi , rubln' sedmograški spehovec v e-hkanski voščenec in drobni kifelčar. Pr še veliko drugih vrst. Kumare. Kumare so doma v južni u'i,'„i>er 16 n',lh dom £orki Pg, so zelo občutljive za mraz. Rabijo dobro pognojeno rahlo zemljo in solnčuo lego. Kumare vzgajamo v toplih gredah in na prostem Vzgojene v topli gredi se lahko ^SS na pros,o. Vzgajajo se tudi v loncih. V lonce se na sadi 5-6 zrn kumarcnega se-- m se lonci postavijo kraj štedilnika. mena sadike pokriti . ____ua . solnce ne opali nežnega zelenja,' Kum'1"1 je treba pridno zalivati in ko dorastejo treba osuti. Pridelovanje na prostem popisano v lanski majnikovi številki »Do* moljuba«. Kumare so vsepovsod priljuk" ljene in udomačene. Paradižniki. Paradižnikova domovina je južna Amerika. Proti mrazu je zelo ob. č nt 1 ji v, zato mora imeti vseskozi solnčno lego. Sadike se odgoje v topli gredi. V drugi polovici majnika se presade na pro. slo. Paradižnik zraste visoko. Dati se mu mora močna opora. Podolžni količi naj bodo 1 in pol metra visoki in dobro zabiti v zemljo. Za stransko oporo naj bodo late nabiie na količe. Privezovali jih začni prav kmalu, ker glavno steblo ne sme biti krivo raščeno. Zemljo zahteva paradižnik dobro pognojeno in rahlo. Zalivati se mu mora obilno. Po dežju zalit z gnojnico zelo dobro uspeva. Plod je škrlatnordeč in zelo sočnat. Po obliki so plodovi gladki in gu-basti. Gladki so bolj drobni in so okrogli ali jajčasti. V kuhinji se rabi kot omaka aH pa kot pridevek k juhi in različnim obaram. Pravila za obiskovanje boisiikov. 1. Obišči bolnika le, če to zdravnik dovolil 2. Odpusti vse, kar bi moglo bolnika razburiti. Ne pripoveduj mu, koliko je dela in tudi ne, kaj se je hudega zgodilol 3. Ne čitaj in ne pusti bolniku citati razburljivih povesti! 4. Ne govori z bolnikom o raznih boleznih! 5. Opusti vsako tožbo; tudi ne zdihuj in no jokaj pri bolniku! 6. Ne govori preglasno, ne prehitro! Hodi tiho, in ne ropotaj z vrati! 7. Tvoj obisk naj ne traja predolgo, da bolnika ne utrudiš! 5—10 minut zadostuje. 8. Skušaj prinesti malo veselja in tolažbe v bolniško sobo! Kakšno malenkost (o! erepčilo, c\ etko) pusti pri bolniku kot spomin in zagotovilo, da zopet kmalu prideš! 9. Skušaj bolniku tudi kaj pomagatil Popravi odejo, zglavje; prezrači; daj mu piti in podobno. 10. Za vsak zdih in za vso bolnikovo malodušnost imej prijazno besedo, s katero podpreš bolnikovo zaupanje v Boga in njegovo pomoč! „Vigred" iets 1927. Ker je 1., 2., 3. in 4. številka »Vigredi« za leto 1927 popolnoma pošla, prihajajo pa se vedno mnogoštevilna naročila, se je iz-dajateljica lista, Orliška zveza, odločila za ponatis zgoraj omenjenih številk. Novim naročnikom, ki jim zadnji mesec nismo mogli ustreči, bomo s peto številko poslali tudi ponatis. Vigredi je edini slovenski katoliški ženski list, zato ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši. Naroča se v Ljubljani (Ljudski dom) in stane na leto Din 25. Iz teme v luč. (Konec.) V njunih dušah je besnel divji obup. Zavračala sta vsako tolažbo, vsako dobro besedo, nihče doslej še ni pri njih nič opravi!. človeku je trgalo srce, ko je močni možakar, sedeč ob postelji svojega sotrpina, s širo!:o odprtimi očmi poizkušal prodreti temo, ki ga 3° obdajala, a seveda brezuspešno. Kako je potem notranja bol strahovito spačila njegov lepi, moški obraz in jo zajokal kakor otrok: »Mati, — mamica — tebe več ne boin videli In moj dom, moje gore! Slep slep! O, zakaj ni krogla bolje pogodila!« Dijak pa sploh nikoli ni govoril. Z obvezanim čelom in zavezanimi očmi je ležal, smrtnobled, s stisnjenimi zobmi, roke pa zagrebene v odejo. Če ga je kdo ogovoril, je glavo zabrnil k zidu. Ela je poslušala vse to s trepetajočim srcem. Prosila je, naj jo peljejo k ubožcc-ma ia se je vsedla k postelji. Zatipala jo po odeji, da je začutila roko enega in drugega. S sestrsko ljubeznijo ju je pobožala in zašepetala: Ubožca moja, brata moja; o, brata sta mi in jaz sem vajina sestra, saj nosimo vsi trije enako usodo. Tudi jaz sem slepa in zato vem in razumem, kako je v vajinih dušah. Tudi jaz sem trpela, kar trpita vidva, uboga moja brata!« In jo govorila še dalje, kakor govori mati bolnemu otroku; našla je besed nežnih in prisrčnih, toplih in dobrih, ki so kakor balzam padale v bolno dušo. Vračala se jo zopet in zopet k njima ia jima jo pripovedovala, kako je sama našla pot 'r/. noti v svetel dan, iz teme v luč. In ni mirovala prej, da je temni obup podlegel svetli božji milo-ti. Mladi, močni mož, preprosti, verni sin naših hribov, sn je prvi znašel v tihi vda-nosH: V božjem imenu torej; b m moral pač čakati, da zagledam večno luč. Bom pač moral živeti, kakor že. Če zmore kaj takega nežno dekle, bora žo tudi jaz. Bog nam je gotovo gospodično Elo poslal za angela variha, da nas vodi.« »I)a, da,« je nadaljeval, ko je Ela zavrnila njegovo hvalo, saj je tudi angel Gabrijel prinesel tako veselo oznanilo, da pride kmalu luč na svet. In gospodična Ela nam je tudi prinesla luč v duše.« Daljo pa je trajal boj z dijakom-pro-stovoljcem. Bolestno se je trudil z razmišljanjem o svoji bodočnosti. Z vnanjim ponosom pa j« skušal zakriti vso svojo be jeznost. Toda Ela ni izgubila potrpljenja. 0, kako se je borila za mir te uboge duše. . tudi v našo noč gledajo božje zvezde, 'F-bi brat/: jc govorila poitiho. sMesto razdrtega in uničenega vnanjega sveta si mo-,emo postaviti bogato notranjost, ki je polna neslntene sreče, polna luči in solnca.« In ko je začela oba slepa reveža učiti Pikčaste pisave slepih; svojo tablico jima JR Prinesla, svoj stroj za iglasto pisavo, v.So J^a je razložila, posebno pa je s se-sirjnsko ljubeznijo poudarjala to, da so ™m za slepega še pota in sredstva, ki jih ®ore» uporabljati sebi in drugim v korist. Končno je prišel tudi za ubogega slepega dijaka dan izmirjenja in vdanosti v rezko usodo. Ko je nekega dne Ela sedela za harmonijem in igrala vse v srce segajoče melodije in seveda tudi ono, ki je njej prinesla mir in vdanost, je uprav ta povzročila pri slepem dijaku isto, kakor pri nji. Zagrebel je obraz v blazino in kakor vihar je šlo preko nje;ga: obup, razdor in hrepenenje po miru. In je sklenil shujšano in posinele roke: »Gospod, tvoja volja naj se zgodi! Stori z menoj, kar hočeš.« To jo bil Elin najsrečnejši dan. Ko se je na večer tega dne poslavljala od »svojih bratov«, jo pridržrl slepi dijak njene roke in je prosil: »Gospodična Ela, morate pač šo priti! Saj še ne znam hoditi po novi poti. Vse jo še razdrto in bolno v meni. Sam si ne bom mogel daljo pomagati. O, pridite še, še!« In Ela je pokazala njemu in še marsikateremu drugemu pot iz teme v luč. Bolnišnica je zaradi svoje prij>ravne lege postala nekako središče in zbirališče največjih nesrečnikov svetovne vojne — , sirupih vojakov. In tako je imela Ela dovolj prilike, da je v temna in vsa uničena srca prižigala luči, ki so razsvetljevale le-ta, pa tudi vso temno bodočnost bednih ter v najtemnejšo duševno temo vrgle žarek upanja. Popolnoma se je posvetila tem junakom, ki so najdragocenejše svojega življenja žrtvovali za domovino. S tem pa je dosegla najplemenitejši del ženskega življenja pozabiti sebe in služiti drugim. Dve mater! - zaveznici. Nekega dne, ko je Bog že vse polno velikih in malih prošenj uslišal in vse polno dobrot že na zemljo poslal, so prišli angeli, ki so te dobroto na zemljo odnesli, nazaj v nebesa, da izreče Bogu zahvalo Zemljanov, ki jih je Bog tako obdaril. Mnogoteri so imeli veliko povedati o hvaležnosti ljudi, d ugi zopet malo, nekateri celo nič. Dobri Beg jo vse to potrpežljivo poslušal, pa jo opazil tam med množico malega angela, ki se je trudil skozi gnečo do božjega prestola. Da bi napravi malemu nekoliko prostora, je odslovil angele-poročevalce in angel je pokleknil pred božji prestol in razgrnil veliko pisano prošnjo pred božje oči. Dobrohotno se je Bog sklonil, da prečita prošnjo. Svetel žarek sočutja in usmiljenja je šinil preko njegovega obličja: tožbe, polne solz in bolesti uboge matere za sina je videl napisane. S svojim vsevednim očesom je pa Bog pogledal tja dol na zemljo in videl varovanko tega angela, ki še kleči in čaka božjega povelja, ubogo mater, kako v svoji revni in mrzli sobici kleči na tleh in moli, moli. Sive lase ima mati, suha in vela lica in drobne koščene roke, ki jih sklepa v molitvi za sina, za onoga sina, ki ga je lepo vzgojila in lepo učila, varovala vsega hudega, a ga končno morala poslati v svet. Tam pa ga je zapeljala slaba druščina, da je pozabil na materino nauke, postal hudoben, brezveren. In tedaj 3e je ubega mati obrnila v vročih molitvah k dobremu Bogu in angel jih je napisal in prinesel pred božji prestol. Zdaj pa čaka božjega odgovora. Dobri Bog mu namigne In naroči, naj gre in potolaži ubogo mater vprav z božjo tolažbo. In angel je odhitel, da izvrši to božje naročilo. Bog pa je namignil še drugemu angelu — angelu varihu onega izprijenega sina —* naj stopi bliže. Resno in strogo mu jo zastavil vprašanje: »Zakaj nisi bolj pazil na tebi v varstvo izročeno dušo in je nisi rešil iz rok hudobnežev in zajjeljivcev?« Angel poklekne pred božji prestol in jokajo govori: »Gospod Bog, vse moči, ki si mi jih dal, sem porabil, da bi obvaroval svojega varovanca, pa ni hotel ubogati. Ko so v nedeljo zvonovi vabili k sv. maji in je sedel pri pijači in slabi tovarišiji, sem mu prigovarjal in ga vlekel nevidno v ceiltev, a ga nisem zmogel; prosto volje mu pa nisem smel vzeti. Če se je materi grdo odgovarjal in klel, sera ga spominjal na njegova detin-ska leta in na materino ljubezen in dobroto, a nič ni pomagalo. Če je cele noči služil grehu, sem mu na tihem govoril o tvoji ljubezni, pa tod i o tvoji strogosti, a ni maral za moje besede. Preste volje pa mu nisem smel vzeti. Gospod Bog, mene kaznuj, a mojemu varovancu bodi usmiljen!« Bog je ostal sirog in resen; angelove prošnjo ga niso potolažile. Iz množice svetnikov je stopil pred božji prestol eden v belih oblačilih, s palmovo vejo v rokah. Pokleknil je poleg pro-sečega angela variha, — krstni patrom onega izgubljenega sina je bil — dvignil je proseče roke k Bogu, toda Eog je ostal strog in resen in neizprosen. Prevelik greh je, če otroci starše žalijo in vsaka solza, ki jo poteči materino oko zaradi otrokovih hudobij, kliče k Bogu za maščevanje. Proseče so sc uvrstili vsi božji svetniki in angeli pred Bogom, a estal je neizprosen, ker je njegovo vsevedno oko videlo v knjigi življenja, kako malo dobrega je oni sin storil in da je še tisto malo treba pripisati dobri materi, koliko pa je storil za svoje pogubljenje. V žalosti so klonili glave nebeški prebivalci, ker so uvideli, da je nesrečnik zrel za večno pogubljenje. Toda nebeške množice so se ta hip razmaknile in pred božji prestol je stopila Marija, božja Mati. Sinjemoder plašč ji je valovil do tal, krona dvanajsterih zvezd ji je obdajala glavo, svetost in materina dobrota ji je sijala iz oči. Globoko so se priklonili vsi nebeščani in zaoril je rebeškolepi klic: »Ave Mariak In nebeška Mati je pokleknila pred božji prestol poleg angela variha in krsbiega patrona nesrečnega sina in jo zaprosila: »V imenu žalostne matere prosim za izgubljenega sina jaz, mati božjega Sina!« In tedaj se jo nagnil Bog milostno k Materi svojega Sina. Njene prošnje so premagale njegovo pravično jezo. Razveselilo se je žalostno lice angela variha in krstnega patrona. Bog pa je govoril: »Zaradi Tebe, matero mojega Sina, hočem dodeliti grešniku svojo milost in mu pripraviti pot za vrnitev k meni.« Globoko se je priklonila Mati Marija v znak zahvale in odšla. Angel varili pa je poletel na zemljo, da d one se grešniku po dveh materah iz-prošeno milost... Ženske obleke in rute v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke. R. MISaAUC, „PRI ŠKOFU", L3USPANA Mali misijonar. Za božič je bil Koblarjev Pavle bolan; ni mogel v cerkev k polnočnici in tudi k spovedi in sv. obhajilu ni mogel. Takoj po božiču pa je bil pri fari misijon in za praznik sv. Treh kraljev je bila lepa misijonska pridiga in šolski otroci so imeli skupno s v. obhajilo. Med njimi je bil tudi desetletni, poredni, skoro hudobni Koblarjev Pavle. Vse doslej je bil za starše in gospodično učiteljico Pavle en sam velik križ. Od tega dne pa so bile njegove muhe vedno bolj redke in stari ter bolehni ljudje, ki jih je Pavle prej zasmehoval, jim nagajal, so imeli mir pred njim; pomagal jim Je celo, kjer je le mogel. Ce je videl na cesti koga, ki se je trudil, hitro mu je pomagal. Ce je potovka peljala težek vozi-fek, ga ji je hilro in prav močno porinil čez klanec. In vedno je bil dobre volje. Tudi doma je bil ves izpremenjen; nikoli več se ni prepiral z bratci in sestricami. Če bo ga mati poslali po sol, je bil v hipu nazaj, dočim so ga prej včasih čakali celo dopoldne. — In to ni bilo le kakšen dan, ampak vsak dan in že tudi dolge tedne in mesece. Velikonočne praznike, ko je bilo pa več časa, sta ga pa mati in oče neko popoldne kar vprašala. Povedala sta mu, kako sta vesela njegove izpremembe, kako veseli so je v šoli in da že cela vas govori o njem. Pavle je kar rdeč postal in sram ga je bilo, odgovoru pa se le ni mogel izogniti. Najprej je rekel, da je to skrivnost, pa s tem oče in mati nista bila zadovoljna: moral je povedati. Tako-le je pravil: Na sv. Treh kraljev dan je prav z zanimanjem poslušal misijonsko pridigo, ki mu je bila tako všeč, da si je dobro zapomnil pridigarja in je pazil, v katero spo-vednico pojde. Kar planil je za njim, prehitel druge spovedance in bil prvi pri spovedi pri g. misijonarju. »In saj veste, kaj Vse sem moral povedati!« je rekel Pavle in obmolknil. Težko je nadaljeval. G. misijonar je rekel: »Fant, nekaj posebnega je v tebi. če me hočeš ubogati te bodo vsi znanci odslej le gledali in nihče ne bo vedel, kako si se izpremenil tako Jutro.« Nisem ga razumel; zato je nadaljeval: »Misijonar moraš postati! Milijone in touhjone otrok je še v poganskih deželah jpri zamorcih v Afriki in Avstraliji, pri Indijancih v Ameriki, pri rjavih Indijcih v ^ziji, pri rumenih Kitajcih in Japoncih, ki toe poznajo Jezusa. Misijonarji, ki gredo v le dežele, so le orodje božje milosti, za katero morajo pa vsi verniki, tudi otroci mo-mtl. Na ta način morejo vsi postati misijonarji. Posebno otroci lahko s svojim premagovanjem zaslužijo tisočem svojih poganskih sovrstnikov milost sv. vere.« Potem mi je g. misijonar naštel, kako naj jaz de o začnem. Za vsak moj slučaj me je poučil, m zdaj delam tako. In tako prijet- no in lepo je. — Pavle je končal; oče in mati sta bila vesela. Kdo pa izmed vas hoče posnemati Pavleta? Materina slika. Nekaj minut pred pomorsko bitko pri Manili je padla pomorščaku jopa v morje. Hitro prosi poveljujočega častnika, če sme ponjo, a odgovor se je glasil: »Ne!« Mladec kljub temu skoči v vodo, zagrabi plavajočo jopo in pripleza nazaj na ladjo ter se postavi v vrsto. Zaradi nepokorščine so ga zaprli in po bitki naj bi admiral Dcwcy podpisal obsodbo na več let trdnjavske ječe. Obsojenec vas potrt izvleče iz žepa na srčni strani, ko ga poveljnik vpraša, zakaj je skočil v vodo, sliko in reče samo besedo: »Mati!« Admiral poljubi mornarja, dobrega sina, in pravi: »Mladci, ki so za materino sliko pripravljeni žrtvovati življenje, ga dado tudi za domovino. Ne smejo te vlco-vati v verige! Prost si!« Uganke. Je grenko ko pelin, pa ga vendar Po. vsod radi jed6. ('H3J0) Neki voznik je samo nekaj malega p0. jedel v gostilni, ko je prišel vun je pa počil. Kako je bilo to mogoče? (•ui33iq z BpoAas al [igojj Po čim se poznata črevljarjeva žena pa kovačeva kobila? (|isoq — ?qo x)s jajj 'm3} 0fj) Hrbet ima, trebuha ne; lase ima, gla. ve ne; roke ima, prstov ne, ('ipisojfl Še pred Kristusovim rojstvom je biio pa še en teden ni staro. (•eun-j) Imamo tako deklico, da vedno svoje čreva jd pa svojo kri pije. ('B>](3|0J}0d-E>|[l)3A§) Imamo tudi tako koklo, da ima 16 že-leznih piščet. ('BUBjgi Sto in sto dog, pa samo dva obroča, ('3j;udn5jsJ Repek ima, miška ni; perje ima, ptič-ka ni; krono ima, kraljica ni. (eday) Veselje korenink-cvetk m božjem svetu. Poglejmo jih danes, razposajene, kako so dobre volje. Na robu žitnega polja imajo pomladno veselico. Mak, marjetica, plavica in kokalj se vrte ringaraja, Ena je prijezdila na kobilici k veselici. Druga se pogovarja z metuljčkom, ki ji je sedel na roko. Prav resne pogovore morata imeti, ker je naša mala tako zamišljena. Drugi dvo pa so gugata na žitni bilki, Ena, nagajivka, izpodmika kobilici bilko, da bo, re-vica, zdaj zdaj padla s svojega sedeža. Metuljčki, kačji pastirji, čebelice in čmr-lji, vsi so na poletu k pomladanski veselici. Pa bo menda zaradi hudomušnosti naših cvetk prišlo še do prepira, ker niso vsi udeleženci tako razigrane volje kot le-te. Kaj pa potem? Najbolje bo, če potihoma pride droben pomladansld dežek in zmoči tole naso poredno družbo, da bo miri Pomislite malo, kam se bo vsakteremu udeležencu in udeleženki kazalo skrin pred dežjem! Kaj ste od tega že opazili sami in kaj ste se učili v šoli? Poročajte mi! ★