ZELEZAR Leto XVII. 1977 Junij St. 6 Pomemben obisk PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V PRVIH PETIH MESECIH Našo tovarno traktorjev so obiskali predstavniki IS Slovenije Konec maja so obiskali industrijo na celjskem območju predsednik izvršnega sveta SR Slovenije tov. dipL inž. Andrej Marinc dosegamo čimvečjo finalizacijo, zlasti še z vključevanjem lastnih visoko kakovostnih izdelkov. Prav tovarna traktorjev uporablja 60 Ogled obdelovalne linije bočnih reduktorjev, vlitih v livarni II v spremstvu predsednika sveta za urbanizem pri IS Slovenije tov. Mikoša in predsednika sveta za zdravstvo pri IS Slovenije, tovariša dr. Fazarinca. Razgovarjali so se o gibanju gospodarstva na našem območju. odstotkov proizvodov specialne litine iz lastne livarne, Z zanimanjem so gostje spremljali razlage predstavnikov delovne organizacije o dosedanjih naporih in uspehih in o obsežnih Pojasnjevanje poteka in tehnologije na montažni liniji traktorjev Ob tej priložnosti so obiskali tudi tovarno traktorjev v Železarni Store. Pojasnili smo jim, da je Železarna Store vseskozi stremela za finalizacijo. To je prvi tak korak. Tovariš Marinc je odobraval takšno proizvodno usmeritev, kjer načrtih za nadaljnji razvoj kolektiva. Ogled naj novejšega objekta, tovarne- traktorjev, jim je lahko potrdil, kaj se da navkljub mnogim oviram le doseči, če vztrajamo na začrtani ¡poti. - Proizvodni rezultati v mesecu maju so delno slabši, kot so bili letos v aprilu, vendar precej boljši, kot so bili meseca maja preteklega leta. Izrazito nizka proizvodnja je bila pri surovem železu, saj je bil mesečni načrt dosežen samo 86 %. Na jeseniških plavžih je naveden vzrok za slabo proizvodnjo predvsem v slabi kvaliteti železove rude, pri elektroredukcijski peči v Železarni Štore pa zaradi večje okvare na peči. Po prvih petih mesecih je proizvodnja surovega železa 9% manjša, kot je bila v istem času leta 1976 in pri zbirni proizvodnji znaša zaostanek za načrtovano količino 6 °/o. Proizvodnja jekla je bila v maju od vseh letošnjih mesecev naj- nižja in znaša izvršitev plana 94 odstotkov. V Železarni Jesenice je obratovala v SM jeklarni najmanjša peč in med prvomajskimi prazniki so peči stale dva dni in pol. Poleg mirovanja elektro peči so imeli še druge težave s kvalitetnim programom, tako da je v elektro jeklarni izvršitev linearnega mesečnega načrta tudi samo 93 %. Železarna Jesenice je v proizvodnji jekla zaostala za mesečnim linearnim planom za 12 %. Tolikšno razliko nista mogli pokriti jeklarni v železarnah Ravne in Štore, kjer^so mesečni načrt presegli po 5 %. Ob koncu maja je zaostanek zbirne proizvodnje za planom 2 % in letošnja proiz-vodja je 4.796 ton manjša, kot je bila po petih mesecih lani. (Nadaljevanje na 2. strani) OB DNEVU BORCA — 4. JULIJU, OB PRAZNIKU 'OBČINE CELJE, 20. JULIJU, OB DNEVU VSTAJE Slovenskega naroda, 22. JULIJU ISKRENE ČESTITKE DELOVNIM LJUDEM, BORCEM IN AKTIVISTOM NOB, OBČANOM, MLADINI — VSEM, KI VLAGAJO SVOJE NAPORE IN'ZNANJE ZA BOLJŠI DANES IN ŠE BOLJŠI JUTRI SPLOŠNA ZDBIJŽENJA NOVA OBLIKA-NOVA VSEBINA Po široki razpravi in usklajevanju stališč je s sklepom Gospodarske zbornice o gospodarskih panogah, za katere se ustanovijo splošna združenja, končana najpomembnejša faza v procesu konstituiranj a splošnih združenj. Pred nami je bitka za uresničevanja principov in vsebine združevanja, iskanja oblik, ki bodo o-mogočale neposredno uveljavljanje interesov združenega dela Prav gotovo je pomembno, da. se seznanimo z intenci jami preoblikovanja :družbenoekonomskih; odnosov: na podlagi, združevanj a organizacij združenega dela v okviru panog..in.v Gospodarska zbornico.. Rezultati široke javne razprave 2e pred' sprejetjem zakona, o združevanju organizacij a združenega fdela v splošna združenj a- in gospodarsko zbornico Jugoslavije, še intenzivneje pa po sprejetju, se-jeskušalo v' široki razpravi, v kateri j e; sodelovalo- nad 120 raznih komisij in nad >3.000 predstav- (Nadaljevanje s l. strani)* Blagovna proizvodnja; železarn je bila v maju 3 % višja kot v a-prilu; in za. proizvodnj o. marca,, v,-letošnjem letu najvišja. Zaostanek za mesečnim načrtom je približno 1 %. V letu 1976 je bila majska blagovna proizvodnja več kot 5.000 ton manjša. V prvih petih mesecih znaša zaostanek za načrtovano količino 4 %, zbirna proizvodnja je za okoli 1.400 ton večja kot je bila konec majalani. Višjo blagovno proizvodnjo kot znaša linearni mesečni načrt, so dosegli samo v Železarni Štore. Več kot v prvih petilu mesecih-lanskega leta so prodali samo v Železarni Ravne. Predelovalci ■ žice so v mesecu maju proizvedli manj kot aprila in marca,, vendar več kot v januarju in februarju. V primerjavi ,z lanskoletnim majem je letošnja proizvodnja za 400 ton» Večja, kar je okoli 17% več. Mesečni načrt so. dosegli in presegli Plamen,in Tovil, blizu izvršitve so v Verigi z 99 %, večji zaostanek tj, 18 % pa je bil v Žični. Zbirni načrt dosegata Plamen in Tovil. Večja proizvodnja kot je bila*po prvih petih mesecih, lani, pa> je dosežena v Verigi in Tovilu. Skupno predelovalci zaostajajo: za- zbirnim načrtom 6 °/o. Po petih mesecih je letošnja-, blagovna proizvodnja Slovenskih železarn približno 1.900 ton večja, kot je bila v enakem obdobju leta 1976, za zbirnim načrtom znaša. pa zaostanek nekaj več kot 12.800 ton. Odprema je ugodna in je bilo y maju odpremi j eno približno toliko robe, kot je bilo proizvedeno za prodajo. Izvoz je bil po količini in vrednosti nižji kot . aprila, vendar je bil pc obeh vidikih to v letošnjem, letu drugi najboljši dosežek. Izvrševanje letnega načrta znaša količinsko 67 % in vrednostno 71 nikov organizacij združenega dela, opredeliti število in sestavo splošnih združenj. V prvih materialih so komisije Gospodarske zbornice Jugoslavije.predložile o-snovanje 28 splošnih' združenj. Na podlagi naslednjih; izhodišč za združevanje; — splošna združenja se osnujejo samo za izboljševanje dela in poslovanja organizacij v okviru ene ali več panog: — splošno združevanje - mora zajeti vse organizacije v določeni panogi — splošno združevanje se ne sme.ukvarjati z.,gospodarsko dejavnostjo. — splošna, združenja morajo biti .funkcionalna (omogočiti uve— ljavljanje neposrednih interesov združenega dela), združevanja pa racionalna (da ne hi prišlo do.do1-datnih finančnih; obremenitev) . —splošna: združenj a- morajo biti- organizacijska oblika odprtega tipaifto- pomeni,uda se vanj -lahko vfcljučujej oi tudi- .delovne orgairi- odstotkov. Nasproti prvim petim mesecem... leta, 1976. je,- letošnja-, izvršitev izvoza po količini 62 %, po vrednosti pa 84%. Napredek je torej v strukturi izvoza,-saj je preteklo leto ves čas izvršitev po.> vrednosti zaostajala za količinsko. Vrednost" prodaje, dosežene v mesecu maju je 9 % pod povprečno mesečno načrtovano vrednostjo-in okoli 4% nižja od dosežene v mesecu aprilu in približno na ravni meseca marca in februarja. Eksterna realizacija v mesecu: majn.i-1976 je bila izjemno slaba in za 150 milijonov dinarjev manjša od letošnjega dosežka. Zbirna vrednost prodaje zaostaja po letošnjih mesecih 11 % za načrtovano vrednostjo, kar je okoli 53 % povprečno mesečno načrtovane vrednosti. V primerjavi s prvimi petimi meseci lanskega leta je vrednost letos prodane proizvodnje 19% večja, pri tem da je letos po količini prodano samo okoli 1%. več kot v enakem obdobju lani. V mesecih junij in julij 1976. letaa so. bili zelo-, slabi, proizvodni rezultati, saj so morali nekateri obrati - zadrževati* ali celo ustavljati proizvodnjo zaradi pomanjkanja naročil. Letos je sedanje stanje naročil predvsem- za bazno proizvodnjo; izjemno ugodno. Dani so. torej ..pogoji, da se. popravijo rezultati nasproti doseženim v letu 1976 pa tudi v izvrševanju letošnjega plana. Milan Marolt, dipl. inž. v pri meru požara i n nevarnosti : TEL. 302 ;.zacije, ki sp združene že v druga splošna združfenj a) r - — sklenjeno je bilo, da se ustanovi 18. splošnih združenj in sicer, za naslednja, panoge: — pridobivanje: premoga: — pridobivanje: .nafte;.:; in zemeljskega plina — pridobivanje železove rude-in črne metalurgije — pridobivanje, rude barvastih kovin, proizvodnja in predelava barvastih kovin — kovinsko predelovalna dejavnost, strojna industrija, proizvodnja prometnih sredstev, ladjedelništvo in proizvodnja električnih strojev in-naprav — pridobivanje in predelava nekovinskih 'rudnin1 —proizvodnja in predelava: ba-h žičnih > kemičnih j proizvodov im predelava kavčuka . — visoka, nizka in hidrograd-nja, vse vrste zaključenih del v gr adheništvu,.. proizvodnj a. gradh materiala ... — gozdarstvo,; lesna: in papirna: industrija ; — grafična dejavnost - — tekstilna , industrij a — usnjarstvo in proizvodnja^ -usnjene; .obutve im:- galanterije.' e — kmetijstvo,,; ribištvojiuproi^ro vodn ja 'živil, pij ač j in krmil —;| — proizvodnja in predelava; to- -baka — vodno gospodarstvo — promet: — trgovina,. , — gostinstvo in turizem- Podrobneje , si> oglejmo j sestavo s splošnega združenj a, -ki. zaobsega v, okviru- dveh osnovnih panog. — pridobivanje, železove nideih-čr-ne^ metalurgije — naslednje dejavnosti: pridobivanje železove rude; proizvodnjo železa in jekla, proizvodnjo železovih zlitin in predelava premoga (koks). Kakor vidimo, so V. to združenje vključeni tudi proizvajalci ferolegur, čeprav" so predstavniki železarn v javni razpravi menili, da spada proizvodnja ferolegur v barvasto metalurgijo. Poleg teh 18 splošnih združenj je predvideno, da se naslednjih šest'obstoječih- skupnosti oziroma združenj preosnujejo v splošna združenja: skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva, združenih skupnosti, zavarovanj a premoženja in oseb, združenje bank Jugoslavije in zadružna zveza Jugoslavije,- tako da bi bilo formiranih s skupno 24 splošnih združenj. Opozoriti pa je potrebno, da to ne pomeni končnega rštevila,.¿saj se; določena panoga lahko izdvoji ; iz določenega združenja in osnuje samostojno splošno združenje (ta potreba seže kaže pri ladjedelništvu); V splošnih združenjih se zagotavlja uresničevanje interesov združenega dela Naloge posameznih združenj bodo zaobsegali statuti, osnovne naloge in vsebino povezovanja pa je mogoče razbrati iz določil zakona o združevanju v splošna združenja. Splošna združenja si morajo prizadevati za zboljševanje dela in poslovanja ter za večjo produktivnost dela svojih članov, zlasti pa: — za. napredek tehnologije,;in znanstveno-raziskovalnega : dela* sodobno organizacijo dela in po- ; slovan j a, za varstvo okolja, za razvijanje različnih oblik poslov-no-tehničnega sodelovanja, zdru-, ževanja dela in sredstev, delitev dela, za skupno proučevanje trga •idr. — za razvijanje samoupravnih . odnosov — za organiziranje in medsebojno obveščanje, za- vse vrste izobraževanja kadrov — za sodelovanje pri sestavi in usklajevanju predvsem razvojnih programov,-,za analiziranje pogojev gospodarjenja in dajanje pobud -v tej- smeri - — za pospeševanje, poslovanja in drugih: ekonomskih. odnosov; Situ j ino» Splošno-• združenje- uresničuje' svoje naloge in cilje neposredno, z medseboj nim: % sodelovanjem,; eVv, skupnih vOrganih . in-. drugih jj obli— kah povezovanja; organi-splošnega z druženj aso:. občni-zbor,' izvršilni, odbor in-.nadzorni odbor. De- i legate... Si mbčnpmn ?boru določajo i organi: upravljanja, delovnih or-gani?aeah.iahio.azdpuženja, Sploš-. "no ^feuženjeeima :Rredsednika-in . tajnikasuter po potrebi posamezne strokovno službe, - Splošno združenj e so ustanovi-s tem, da sprejme statut, izvoli svoje organe .in.* se . vpiše: v; register sp.lošnih. združenj ;pri zbor— nici.> .: Sredstva, ki jih potrebujeta za delo. splošno . združenje in, zborni— -ca, se zagotavljajo s prispevki or— ; ganizacij združenega dela. ;j Kakor smo že omenili, so zakonska določila ,le-podlaga za izgraditev novih družbenoekonomskih odnosov, kjer mora priti do vsebinske preobrazbe tako zbornice kot tudi sedanjih-poslovnih. združenj1 ter- do vse večjega uveljavljanja interesov združenega dela po opisanih oblikah' združe- -vanja; P. A. Praznovanje dneva borca Organizacije ZB, sindikat in ZSMS Železarne in lovska družina organizirajo: v nedeljo, 3. julija praznovanje DNEVA: BORCA pri Vrunčevem domu na Svetini-.: Program; | ob 6: uri začetek organiziranega pohoda. (za trim značko) ob 9; uri kulturni program s svečanim, govorom ob 10. uri tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe — razne druge svobodne aktivnosti, športne prireditve, itd. ob 14. uri zabavni del s plesom na železarski koči Svetina. Člane ZB; družbenopolitičnih organizacij ■, člane kolektiva vabimo, da se s. svojimi družinami u-deleže praznovanj a; v čim večjem številu. Pripravljalni odbor Proizvodnja Slovenskih železarn, v prvih petih mesecih OBISK IZ SOVJETSKE ZVEZE OBISKALA' NAS JE SINDIKALNA DELEGACIJA METALURGOV : »rdeči oktober« Volgograd koračnico Zlatorog V. Štrucla. Bilo je nadvse imenitno. Še izmenjava daril in uradni del srečanja je bil končan. Toplo pozdravljeni od zbrane množice Leščanov so se orkestri razšli. Nasvidenje prihodnje leto na Jesenicah.! Hvala, dragi godbeniki, za glasbeno doživetje ta lepo junijsko soboto in na tem prelepem koščku slovenske ‘zemlje med-karavankami in Julijci. Pripis: Zabavni-del srečanja se je nadaljeval v karppingu Šobec pri Bledu. Da smo spravili na noge- vse živo v tem rkampingu, da smo bHi s svojim narodnozabavnim kvartetom - »ta glavni«, da pesmi ni hotelo biti ne konca ne kraja, da je bilo slovo nepozabno, saj nas je domov pospremil skoraj ves mednarodni kamping Šobec, je skoraj škoda izgubljati besed. -Kdor ni bil zraven, ta ne more Vedeti, kako je-bilo, pa če se se iako- trudim pripovedovati. Pot domov je bila vesela, le tu in tam se je kdo skozi okno zazrl v toplo noč in zaradi minljivosti lepih trenutkov sentimentalno zavzdihnil. Mitja Umnik Tako so se predstavili naši godbeniki v Lescah Že pred šesto uro zjutraj smo 'krenili na pot. Deževni oblaki, pa nekaj drobnih kapelj niso obetali prav nič dobrega. K -sreči se je vse bolj jasnilo, čeprav se je gorskih vrhov držalo precej z dežjem pretečih oblakov. Ugibali smo o vremenu, če bo zdržalo, vmes stiskali pesti, še najbolje so naredili tisti, ki so na obrnjenih činelah -vrgli karte in pozabili na vse okrog sebe.* Kranj je bil kmalu za nami, še nekaj kilometrov po gorenjski magistrali in nato kmalu za odcepom ceste za Kropo še kratek postanek v domači .gostilni kavica pa kakšen šilček »ta močnega«, saj smo bili še zgodnji. -Svoj prihod v Lesce pred tovarno verig smo izračunali z matematično natančnostjo, kot je bilo zapisano v programu, oh 8.15. Ta čas je sonce že v celoti Osvojilo nebo in prelepa je bila slika, ko so naši godbeniki v urejenih- vrstah in db pozdravni koračnici- ■ -gostiteljev- vkorakali na tovarniško dvorišče. Tople besede dobrodošlice je izrekel predsednik sindikata -'Verige, za njim: pa, že ob zakuski -v njihovi.menzi, še : generalni direktor Slovenskih železarn Gregor Klančnik. Brhko gorenjsko dekle v narodni-noši je vsakemu pripelo rdeč nagelj ; sé-veda ni manjkalo pri tem nekaj iskrivih pogledov, ki so ušli tudi našim fantom, pa ne mislite, da sena bil jaz izjema! Jeseničani so prišli že pred nami. Skupaj smo počakali še ravenske godbenike, nato pa so vsi pihalni orkestri skupno z gosti in pod vodstvom strumnih zastavonoš- (kar je res; je res: naš-sindikalni zastavonoša je bil najimenitnejši!) opravili krajši mimohod po Lescah. slavni žebljarski dolini pod Jelovico bi najraje še kar ostali, pa kaj ko nas je priganjal- čas. Prav gotovo pa lahko -zatrdimo,» da takšnega1 sprejema Somalijdi niso doživeli nikjer drugje S v Jugoslaviji. Pač srečno naključje! Na vrtu priznane gostilne Kunstelj v Radovljici so imeli naši »pihalniki« -temeljito: generalko,: pa čeprav se je bilo težko odreči; prijaznemu vabilu urne natakarice. Na - vrtu se je kaj kmalu nabralo »firbcev«, največ domačih radovljiških', pa tudi nekaj inozemskih zgodnjih turistov ni moglo Skriti navdušenja -nad ubranost j o :' tako velikega pihalnega orkestra. Zasluženo kosilo. Urna postrežba. Odlična ocena za gostilno Kunstelj. Tile Gorenjci se pa spoznajo na turizem — so bili naši kratki komentarji. Mimogrede: pa tudi prav nič zasoljene cene! Po kosilu v avtobuse in na nogometni štadion. Zal je od Stola sem veter' prignal kratko- alpsko ploho. Pa tudi to smoprestali in z 'majhno zamudo .se je še na mokrem zelenem travniku začela o-srednja prireditev. Priznam, bil sem vznemirjen. Prvi zvoki so naznanili prihod ravenske godbe. Toplo pozdravljeni od zbrane množice so -se postavili' na Svoj prostor. Prikorakali so naši. Naj ' mi- ne zamerijo, ampak od sne-, manja za ljubljansko televizijo jim-gre korak dosti boljše od -nog. Komaj so utihnili' naši, že so se -oglasili Jeseničani -in -nazadnje še-domačini. Enkraten je bil pogled na štiri pisane oddelke pravzaprav. enega orkestra Slovenskih železarn na zelenem travniku. Tudi lepšega ozadja vrhov Julijcev š Triglavom ni mogoče, najti V dneh od 13. do 20. maja t. 1. je bila S? SOZD Slovenske Železarne na obisku 4-članska sindikalna delegacija »Rdeči ¡Oktober«' iz Volgograda, 'ZSSR. : Delegacija je bUa gost Železarne Store 17. ih 18. maja-. Ogledala si je obrate elektrojeklarne, valjarne II, mehanske obdelave, tovarno traktorjev in vrtec v Štorah. Imela je razgovore z vodstvom delovne organizacije in s političnim aktivom. Delegacija si je ogledala tudi Kumrovec, rojstno hišo maršala Tita- ter spominski dom mladine in ZZB NOV nato pa še šolo v Podčetrtku. Drugi dan bivanja delegacije se je le-ta seznanila S kulturnimi in zgodovinskimi inštitucijami v Celju ter se razgovarjala na občinskem sindikalnem svetu v Celju. Delegacijo je vodil predsednik sindikata metalurgov oblasti Volgograd, tov. Šubnikov: Delegacija je :®b priložnosti razgovorov zaželela še nadaljnje sodelovanje med SOZD Slovenske železarne -oziroma krajevno organizacij» sindikata. Posebno zanimanje je delegacija izrazila za seznanjanje z -vlogo 'naših sindikatov, varstva pri delu, o delovnih in življenjskih pogojih naših delavcev. Delegacija je zaželela članom našega kolektiva še naprej -mnogo u-spehov v našem delu in izročila pozdrave članom delovne organizacije Železarne Štore. člani delegacije iz Volgograda v razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Celju Doživetje pod Stolom IV. TRADICIONALNO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV SLOVENSKIH ŽELEZARN V LESCAH PRI-BLEDU (4. junija 1977) Težko j.e pisati o dogodku, ki ga je treba pravzaprav doživeti. Imel sem to srečo, da sem skupaj z našimi godbeniki doživel 4. tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov Slovenskih železarn, ki je bilo prvo junijsko soboto v Lescah na Gorenjskem. Poskušal bom po svojih najboljših močeh vsaj s skromnim opisom približati bral--cem- Štorskega železar ja to vsakoletno in enkratno srečanje-naših godbenikov. Po mimohodu smo se odpeljali v Kropo, pravzaprav pred o-snovno šolo Staneta Žagarja v Lipnico, kjer so se pripravljali na odkritja spomenika in prihod delegacije somalijske revolucionarne Socialistične partije, ki je bila ta čas pri naš gost predsedstva GK ZKJ. Na lepo urejenem in praznično okrašenem prostoru pred šolo so se postrojih naši orkestri in začel se je .svojevrsten koncert v naravi. V tej lepi in kje drugje. Verjetno smo bili vsi tam zbrani, ljudje 'dobrih misli in čustev. Ne vem, nekaj domoljubnega se mi .je pretakalo po žilah. Čutil sem, da je to razpoloženje dobro to lepo. Iskreno! Prvi so se odrezali Ravenčani z' intermežzom Ksenija in venčkom zabavnih melodij, nato naši z Old-timer maršem in skladbo The Beatles in concert. Kot naj-mlajšemu orkestru š povprečno starostjo__godbemkov 18 let sta moderni skladbi pristajali kot le kaj. Jeseničani so začeli z Jubilejno ‘koračnico in zaključili z venčkom ruskih melodij Ob Volgi. Domačini so imeli pravico do treh skladb: marš San Lorenzo, uvertura Modern time in Theodora kisova Uh fiume amaro. Vrh prireditve je predstavljal skupni nastop. orkestrov. Zaigrali so uverturi Partizanko G. Učakarja in Graničarje I. Zajca in Enkratna kulturna prireditev v Celju Poznate reprezentativni orkester GARDE? Ne? Potem imate enkratno priložnost, da si ogledate njihov nastop 30. junija 1977 ob 18. uri v veliki hali Golovec v Celju. Ta priznanj vojaški orkester bo v sodelovanju z mešanim pevskim zborom umetniškega ansambla JLA in folklornega ansambla »B. Krsmanovič« iz Beograda ter solisti Nikole Mitiča, Miška Šče-panoviča in Dragoslave Nikolič izvajal dela svojega bogatega koncertnega repertoarja. Koncertni repertoar sestavljajo poleg popularne domače in tuje simfonij ske literature tudi kompozicije na temo iz vojaškega življenja in dela iz bogate glasbeng tradicije NOB. nega komandanta oboroženih sil tovariša Tita. (Glej sliko.) Nastopi orkestra GARDE so izredno cenjeni na velikih manifestacijah vsejugoslovanskega značaja, kot so nastopi na: Dubrovniških poletnih igrah, Splitsko poletje, velika šolska ura v Kragujevcu, sedmojulijske svečanosti v Beli Cerkvi in mednarodni festival vojaških orkestrov v Sarajevu ter Vukov shod. Poleg svoje bogate kompozicijske in izvajalske ustvarjalnosti orkester uspešno sodeluje z mnogimi kompozitorji, solisti, zbori in umetniškimi inštitucijami. Uspešno posreduje svoje programe tudi radiu in televiziji, kot tudi snemanja za diskografske hiše. S svojimi nastopi in populacijo glasbe v veliki meri prispeva k beni akademiji na odseku za kompozicijo in dirigiranje pri profesorju Mihajlu Vukdragovi-ču. Po končanem študiju je odšel na specializacijo na Dunaj in v Solnograd (Salzburg). Je dolgoletni dirigent sinfoničnega orkestra, umetniškega ansambla JLA, njegove dirigentske kvalitete so znane po vseh glasbenih centrih naše domovine, kot tudi na tujem. Obeta se nam torej izredno bogat in enkraten glasbeni ter kulturno umetniški dogodek, ki bo tako mestu ob Savinji, v tem jubilejnem letu obogatil program letošnjih praznovanj. Priporočamo vam, da se te enkratne umetniške prireditve udeležite. — F. K. — Koncert nosi naslov: »DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO«, za katerega je pripravil scenarij podpolkovnik Budimir Gajič, realizacijo pa Branimir Barta. V celotnem programu koncerta bo sodelovalo 212 . nastopajočih pod vodstvom dirigenta podpolkovnika FRANCA KLINARJA, doma iz Svetine nad Štorami, (glej sliko) Orkester ' GARDE je bil ustanovljen 16. 5. 1945. Iz svoje prvotne pblike in sestave je prerasel v orkester, v katerega sestavu so še revijski orkestri, dva salonska orkestra in estradna skupina. Svojo bogato glasbeno dejavnost ta orkester JLA usmerja in izvaja v koncertnih dvoranah doma in na tujem, v vojaških klubih, tovarniških halah, kulturnih domovih in šolah. Dominantno mesto njegovega delovanja zavzemajo nastopi za potrebe protokola za predsednika SFRJ in vrhov- afirmaciji glasbene kulture v jugoslovanski ljudski armadi. Naš sestavek ne bi bil popoln, če vam ne bi predstavili dirigenta tega orkestra Franca Klinarja, podpolkovnika JLA. Franc Klinar je po rodu iz Bvetine nad Štorami, torej je naše gore list. V Beogradu je diplomiral na glas- PRAZNOVANJE V ŠTORAH Dne 21. 7. 1977 ob 14. uri bo v okviru občinskega praznika občine Celje v.Štorah otvoritev novih obratov železarne, ih sicer: — Tovarne traktorjev, — Elektro jeklarne, — Obrata mehanske obdelave, — Obrata energetike. Potek same proslave s kulturnim programom bo na prostoru pred Tovarno traktorjev. Po proslavi bo ogled novih obratov in nato skupen odhod k Domu železarjev na Teharje, kjer bo zaključni del proslave. O podrobnosti proslave bomb poročali v naslednji številki našega glasila. Majsko srečanje mladih železarjev Že več let tradicionalno srečanje mladih železarjev so letos pripravili mladi iz Tovarne vijakov Ljubljana, in to 28. maja 1977. Kako velik smisel za tovarištvo in kako veliko organizacijsko spo-spobnost imajo mladi TO VIL A, smo lahko videli samo tisti, ki smo se udeležili tega srečanja. Zal je bila naša udeležba skromna, saj se je srečanja udeležilo o-koli 30'mladih, prijavljenih pa je bilo več. Konec koncev pa to sploh ni važno, saj smo tisti mladinci, ki smo se udeležili srečanja, v zadostni meri zastopali Železarno Štore. In kako je bilo s programom? Ob 9. uri smo bili domenjeni, da se zberemo pred Tovilom, kjer se naj bi začel uvodni del srečanja. Začetek je nekoliko zakasnil zaradi zamud mladincev iz drugih delovnih organizacij Slovenskih železarn. Po uvodnih nagovorih predstavnikov To vila je sprego-voril tudi generalni direktor Slovenskih železarn tov. Klančnik in poudaril, kako pomembna so taka srečanja in kaj predstavljamo mi mladi v prihodnosti. Kot spomin na srečanje so mladi tovil-čani podarili predstavnikom posameznih delovnih organizacij v SŽ knjigo o mestu Ljubljana. Po zaključnem nagovoru, s katerim so nam zaželeli veselo snidenje tudi drugo leto,, smo se odpeljali dp tehniškega muzeja Bistra pri Vrhniki. Čudovit in enkraten je bil pogled na predmete, ki jih je uporabljala ^civilizacija pred nami. Za nas mlade železarje je bila predvsem zanimiva kovačnica z mehovi in težkimi kladivi. Želo lep in zanimiv je bil ogled muzeja avtomobilov, kjer so razstavljeni razni modeli starih tipov avtomobilov. Največ časa pa smo se zadržali na. oddelku, kjer. so razstavljene živali. Veliko raznovrstnih živali, seveda nagačenih, se lepo prilagaja okusno urejeni okolici. Po ogledu tega muzeja smo se odpeljali na Močilnik na Vrhniki, kjer so nam mladinci Tovila pripravili kosilo. Lepa o-kolica, lepo urejena restavracija, lepo vreme, dobro kosilo, vse to je pripomoglo k dobremu počutju. Tekmovali smo v vlečenju vrvi, na hoduljah, pripravili pa so tudi kviz. Kot zadnja točka srečanja, katere se nas je precej mladincev najbolj veselilo, je bil ples na Brdu pri Ljubljani- Ob prelepih zvokih ansambla smo se zavrteli in kar prehitro je napočil trenutek slovesa. Z zahvalo mladim tovilčanom in željo, da se čimprej ponovno srečamo, smo si mladi železarji zaželeli lahko noč. ♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦? Obveščamo vse naše simpatizerje, da Pihalni orkester štor-skih železarjev prekine s svojo dejavnostjo od 18. julija do 18. avgusta zaradi DL in počitnic. CIVILNA ZAŠČITA ŽIVČNI BOJNI STRUPI Živčni bojni strupi so organsko fosforne spojine z visoko toksičnostjo — strupenostjo. Učinkujejo skozi dihala, kožo, oči in prebavila ter že v manjših količinah lahko povzročijo, smrt. So brez barve, vonja in okusa. Učinkujejo na centralni živčni sistem in po njem na delo in funkcijo ostalih organov telesa. Delujejo tako, da vežejo .;•*#. blokirajo ferment holinešteraze, zaradi česar se nabira na živčnih končičih acetilho4‘ lin. To privede do ohromitve živčnih centrov. Ce ohromita centra; ki Uravnavata dihanje in delovanje srca, hitro nastopi' smrt. Pri večjih koncentracijah učinkuje bliskovito in tedaj nastopi smrt zelo hitro. Učinkuje kumulativno, .Še pravi, da lahko povzročijo smrt po večkratnem izpostavljanju manjšim koncentracijam. Te bojne strupe uporabljajo kot hlape in aerosole ža napad na živa bitja, ob ugodnem vremenu pa tudi za kontaminacijo j — zastrupljanje ^zemljišč in objektov. Pri živčnih bojnih strupih poznamo več vrst zastrupitev. Med seboj se ločijo po tem, kako hitro se pojavijo znaki zastrupitve in po končnih posledicah. Huda oblika zastrupitve nastane prj; akutni zastrupitvi s hlapi Večjih koncentracij. Znaki zastrupitve so: vznemirjenost, zožitev ženic in slabši vid, stiskanje v prsih,: glavobol, počasnejše bitje Srca in težje dihanje, krčenje ličnih mišic, pretirano znojenje, in Slabost, bruhanje, močnejše izločanje sline, močne bolečine v želodcu in driske. Na koncu nastopijo močni krči, ohromitev in smrti Vsi ti -znaki; se pojavijo želo hitro, smrt pa čez 10 do 15 minut. l Lažja oblika zastrupitve nasta--ne, če je organizem le krajši čas' izpostavljen manjšim koncentracijam strupa v zraku. Prvi znaki so zožitev zenic in slabši vid, stiskanje v prsih in težje dihanje. Nato se pojavijo vznemirjenost, bolečine v očeh in glavobol. Če je prva pomoč pravočasna, izginejo znaki zastrupitve čez nekaj ur. Če pa prva pomoč ni dovolj hitra in učinkovita, se pojavijo čez čas znaki tež j e zastrupitve. Najlažja oblika zastrupitve nima posebnih znakov. Zastruplje-nec ima občutek, kot da ga stiska v prsnem košu, nastopi mioza, dihanje pa je težje, če pravočasno zapusti zastrupljeno območje, iz-, ginejo znaki zastrupitve v 24 lirah tudi brez zdravljenja. Zastrupitev skozi prebavila je nekoliko manj izrazita kot tedaj, če vdihavamo hlape. Toda, če sta hrana in voda močneje zastrupljeni, najpogosteje nastopi smrt. Zastrupljencu z živčnimi bojnimi strupi moramo takoj nadeti masko in s sirelo vbrizgati anti-dot — atropin. Če se stanje ne popravi, mu vbrizgamo še eno. Pri zastrupitvi kože s kapljicami bojnega strupa moramo kapljice takoj odstraniti z razstrupitvenim priborom — osebni pribor za dekontaminacijo, če tega nimamo, pa s kakršnim koli materialom, ki vpija kapljice, nato pa se umiti s toplo vodo in milom, če pridejo strupi v telo s hrano ali vodo, moramo takoj umetno povzročiti bruhanje, če pa se pojavijo še znaki; zastrupitve, zastrupljencu vbrizgamo še injekcijo atropina. Če zastrupljenec. težko diha oziroma njegovo ■ dihanje postane šibkejše, takoj pristopimo k u-metnemu dihanju, če so zastrupljene oči, jih izperemo z 2 °/o raztopino jedilne sode — sode bicar-bone. Živčni bojni strupi so se pojavili po I. svetovni vojni v letih; 1937—1938 med obema vojnama in po II. svetovni vojni. Predstavniki teh bojnih, strupov sp,: tabun, sarin, soman, VX in F. Razen tabuna, ki ima vonj po sadju ali ribah, so ostali strupi vsi brez vonja. Prva pomoč. Zastrupljencu čimprej damo umetno dihanje in šele nato atropin. Razstrupiti zastrupljeno kožo in sluznico ter oditi na nezastrupljeno območje. PSIHOKEMIČNI BOJNI STRUPI Psihični ’bojni strupi niso smrtonosni. Poznane so njihove Spojine, saj jih v medicini uporabljajo že dolga leta. Ti strupi spadajo v novejšo skupino kemičnih spojin, ki se uporabljajo kot bojni Strupi. Ne ubijajo, temveč spremenijo funkcijo centralnega živčnega sistema. Američani so jih uporabili v Južnem Vietnamu in so jim nadeli ime »humani bojni strupi«,;ker ne ubijajo, ali kako drugače poškodujejo človeka. Povzročajo prehodno ohromelost, slepoto in halucinacij e. V soboto, dne 11. junija 1.1. smo imeli na osnovni “šoli1 Štore o-brambni dan.; Ob 8.30. smo se zbrali pred šolo in kmalu odšli v razrede. Po zvočniku nam je tovariš ravnatelj pripovedoval o nevarnostih, ki nam grozijo in o obrambi, ki je takrat potrebna. Po govoru tovariša ravnatelja smo se z razredniki še enkrat pogovarjali o obrambi. Sredi najbolj vnetega razgovora pa nas je zmotil močan pok in za njim. še alarm. Vedeli smo, da se je zgodilo nekaj resnega: treba je takoj. zapustiti šolo. Stekli smo po stopnicah in ko smo prišli v pritličje,; smo videli, da je vhod v šolo zaprt, saj je pred vhodom eksplodirala bomba. Hitro smo se znašli in disciplinirano -odšli skozi zasilni izhod. Stekli smo v. gozd in od daleč videli, da je ena iz- Delimo jih v dve osnovni skupini: j a) psihomimatska, katera povzročajo' nenormalno psihično stanje, nesposobnost odločanja, halucinacije, strah in podobno, b) psihotrepska, ki povzročajo splošno telesno slabost, nenormalno utrujenost in zaspanost, začasno, delno ali popolno paralizo, povečanje drgetanja mišic, ki preidejo v nekontrolirane gibe. Najbolj znani predstavniki teh bojnih strupov so: dietilamid, li-sergične kisline (LSD — 25) bufo-tenin, meskalin, psihocibin. Znaki zastrupitve se kažejo v povečanju zenic, izločanju sline, pospešenem utripu srca in kurji polti. Zastrupljenec izgubi razsodnost in voljo. Stanje ž odhodom na nezastrupljena območja se normalizira čez nekaj ur. Prva pomoč; Zastrupljencu nadenemo masko, mu damo pomirjevalna sredstva in ga čimprej ločimo od drugih, da ne bi povzročil pahike. med bomb poškodovala zgornje nadstropje in tako onemogočila izhod učencev iz kabineta. Kmalu smo odšli pred šolo, kjer smo si ogledali reševanje učencev.. Gasilci so splezali po lestvi do razreda in s pomočjo drsalnega prta reševali zajete. Po akciji reševanja nam je tovariš Mackovšek govoril, kaj lahko povzroči nesreča, kako. jo preprečimo in kako se rešujemo. Po govoru smo obogateni z. novim . znanjem odšli domov. ; Čeprav si nihče izmed nas ne želi, da bi prišlo do - napada ali elementarne nesreče, je Vendarle bolje, da se S; temi nevarnostmi spoznamo in se znamo v takih primerih tudi disciplinirano vesti. . ■ ŽOIIAR Irena, 7. a Zapisek o obrambnem dnevu losni ’ N o v i alarmni znaki Stari A. Nevarnost zračnega napada: 2. Nevarnost napada z jedrskimi, “ biološkimi ali kemienimi sredstvi: 3. Požar (velja tudi v miru): 4. Naravne nesreče: 5. Prenehanje vseh nevarnosti (v miru preizkus siren vsako Soboto ob 12.00 uri): Zavijajoč zvok siren š trajanjem 60 sekund “mAAAAAAA^ Z a v i j a j o č: ž vo k s.i ren s tra j a n j e m 3 krat po 20'sekund s 15 sekund trajajočimi presledki. • w aa \s\s Enakomeren zv o k si re n v traj a n j u 3 krat po 20^sekund s 15 sekund trajajočimi presledki ' • "-v Enakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok s trajanjem 20 sekund in zaključni enakomeren zvok v trajanju 20 sekund brez, presledkov Enakomeren zvok siren v trajanju . 60 sekund 1. OB N&SOSREDNI NEVARNOSTI zračnegtHiapada. ENOMINUTNI ZAVIJAČI ZNAK 2. OB NARAVNI NESBifiL TO JE • 1 POPLAVI, POTRESU, OB9SŽNEM POŽARU, 3. OB POŽARU MANJŠEG> OBSEGA. 4. ZA PRENE^JE NEVARNOSTI. 5. PR^KOS SIREN VSAKO «nfiOTO..- 3X20JiK. ENAKOMERNI ZVOfiNI Z VMESNIM 20. SEK. PRESLEDKOM. _ . JJUTNI ENAKOMERNI, VELJA SAM»Wi SRS. ' 1-MINUTNI ENARtei^RNI. 1-MINUTNI ENAKOMERNI, Tokrat objavljamo nove alarmne; znake Za različne nevarnosti, s katerimi obveščajo delovne ljudi in občane pred nevarnostmi, ki jim grozijo v vojni in v miru. Vsak delavec in občan si mora te znake, ki se dajejo s tovarniško Sireno, zapomniti, da bi se tako ob določeni nevarnosti pravočasno zaščitil in zavaroval. In ne samo to! Pač pa tudi to, da bo znal oceniti, kdaj mota nesebično pri- skočiti na pomoč vsem tistim, ki so ogroženi in tistim, ki so pripeli posledice zračnega napada ali naravne in druge hude nesreče. Izrežite si »NOVE ALARMNE ZNAKE« iz Zelezarja in jih nosi- te s seboj, kot ostale dokumente v denarnici' ali kakšni drugi primerni ovojnici. Tako boste labko hitro ugotovili ob znaku sirene, za katero ne-varnost gre. — F. K. — Potek rekonstrukcije Livarne II Na 20. redni seji' DS TOZD Livarne II, dne 15. 5. 1975. je bil sprejet sklep o sanaciji .livarne II, katerega sestavni del je bila tudi rekonstrukcija livarne II. Osnovni motivi za rekonstrukcij jo so bili naslednji: 1. Na .podlagi analize tržišča je komercialni sektor predložil tea-mu za rekonstrukcijo .livarne, dne 17. 1. 1975 plan prodaja za teto. 1976 za livarno II v količini 12.261 ton modificirane in KGR litine. Torej je potrebno povečati proizr vodnjo za več kot 100 %. 2. 'Prikazan je bil ekonomski' efekt livarne II pri proizvodnji- v' današnjem obsegu,' v današnjih pogojih; ki znižuje celoten dohodek, ki ga izkazujejo: vsi ostali obrati v TOZD II. ; 3. Osvajanje traktorskega programa: Livarna II je obvezna,- da v letu 1976 redno proizvaja 4600 ton (13 pozicij) odlitkov za predvideno tovarno traktorjev. Odlitki so sicer v kvaliteti modificirane litine, vendar livarna II; rdma takšnih kondicij' na - področju-opreme, da ba lahko brez rekonstrukcije normalno proizvajala to litino, tako na področju metalur-gije litine, kakor tudi na področju formarske tehnologije.-• Tako je nemogoče danes prenesti tako tehnologijo za to proizvodnjo, v našo livarno, ki jo-upioA rabljajn.italijanskii-kvarji.in;ki so. jo tudi videli; naši tehnologi. Prva faza rekonstrukcije, ki že teče, bi. morala biti končana že, v prvi polovici leta .1975,. da bi lahko že letos osvojili vse pozicije za FIAT program (ca.T 500 ton). 4. Proizvodna specializacija je v kvalitetni litini za motorno, avtomobilsko,. traktorsko in hidravlično industrijo, za katero sedanja oprema ne zadovoljuje več... 5. Osnova za projektiranje livarne II j'e tudi bodoča uporaba tekočega železa. 6. Proizvodnja 6000 ton letno jo prenizka, da bi bila lahko rentabilna pri 270 zaposlenih in pri opremi, ki je že sedaj postavljena v livarno. II. (Izvleček iz »utemeljitve rekonstrukcije« 18. 4 1975 in »izvleček iz predloga za rekonstrukcijo« 25. 6. 1975). Predhodna ureditev je mišljena, v zasilnih prostorih, končna pa v novi hali C—D, ki bo zgrajena na podlagi novega investicijskega programa. Za vsa našteta dela smo porabili doslej: v letu 1975 5,971.993,35 din v letu 1976 4,220.691,34 din v letu 1977 4,917.623,80 din skupaj 15,110.308,49 din Ekonomski sektor je ,izdelal rentabdlnostni račun, upoštevajoč uspešnost naložbe z 42 %, čas povrnitve naložbe v 2,4 letih pri trajanju današnjih rezultatov 3 leta. Celotni potrebni kapital je bil predviden v višini 35,818.000 din, od tega so bile planirane investicije v naprave 22,765.000 din. 5. 2. 1976 je bila investicija prijavljena pri gospodarski zbornici SRS s predračunsko vrednostjo 21,755.500 din, 23. 3. 1976 je zbor delegatov združenja TOZD črne in barvne pri gospodar- ski zbornici potrdil prijavljeno investicijo. Od ‘ predvidene. rekonstrukcije smo danes uresničili .naslednje: Talilnica: — izvršili smo odpraševanje, — rekonstruirali smo obe 4-ton-ske Demag m. f. peči, —nabavili smo uvozno opremo za Junkerjev induk. mešalec, -- -nabavili smo del. domače opreme za mešalec, | — prestavili smo stresno rešet; kri, .. (nismo še. izvršili montaže Jun-kerjeve peči in prestavitev 10 i Dcmagove peči iz livarne 1). Formarska linija: — nabavili > smo- 2 Foromat kalup. stroja,- - — rekonstruirali .srna formarsko ltedjo, i - — nabavili VEDE dvigalke, — montirali smo novo večjo stresno rešetko, — postavili tunelsko, sušilno, peč, . . — nabavili novekalupne okvirje, — nabavili stroj za vlaganje jeder, — naročili sušilno peč za jedra,. (nismo še izvršili montažo po- tiskovalnih naprav- in sušilne peči za jedra). Jedrama: — nabavili smo 6 novih jedrar-slch strojev, — deloma uredili jedrame, (ni urejeno še skladiščenje jeder, odpraševanje in bunkerji ter druga manjša dela). čistilnica-:.' — izvršeno je bilo betoniranje hale B-C in prestavitev ročne bru-silnice.' — prestavili smo 'čistilni stroj: TAM (ni urejena chlajevalna proga, lakirnica in. ostala drobna mehanizacija ter odpraševanje). Priprava peska: — montiran je nov mešalec za pesek s potrebno opremo (ni izvršena razširitev trakov, nabavljen higrotoster in dozator vlage)... ./ KFA-10: — jelektroogrevni 'zbiralnih 1,5 t ni nabavljen). Konti naprava: — izdelan je nov akumulator in garnitura hladilnikov. Ostalo: — modelna mizama, skladišče modelov in pomožnih materialov ni urejeno. V prvem polletju bi morali izvršiti še naslednja investicijska, dela: : — montirati 8 t Junkerjevo peč (obratovanje v II. polovici avgusta), — dokončati formarsko linijo — delno urediti jedramo (skladiščenje jeder), — delno urediti čistilnico (dvigalke, linije za ročno brušenje). Izvršitev preostalega dela investicij bo v drugem polletju: — prestavitev 10. t. m. f. peči »Demag« iz livarne I, — razširitev glavnega traku pri pripravi peska, — dokončna ureditev jedrame (bunkerji za pesek), — zasilna ureditev čistilnice (lakiranje, skladiščenje ulitkov za prodajo), — montaža brusilnega stroja za izdelavo kokil za konti napravo. Poleg že prej omenjenih ekonomskih efektov bomo z zaključeno rekonstrukcijo dosegli- še naslednje t — ~ usklajenost vseh kapacitet, — končno izračunana, kapaciteta talilnice je; 15.450. t letno (proizvodnja ulitkov), — omogočena bo redna proizvodnja ulitkov za 10.000 traktorjev letno,, ter proizvodnja selekcioniranega-programa, ki ga izvajamo že danes (100.000 ton/letno), . Bolj1 poredko zasledimo v naših občilih vesti-o- resnično lepih-u-spehih, doseženih v telesni- kulturi’in športu v Štorah. Morda so malo tedi ; sami< »krivi*,-da se o njih malo zve, ker pač ne znajo delati reklame, to so- ljudje dela, ali kot se temu reče,-ljudje akcije. Za uspehe v telesni kulturi in športu pa se imajo zahvaliti vzornemu sodelovanju! in povezavi že leta nazaj, povezavi med delovnim kolektivom železarne, množičnimi organizacijami, obema šolama in krajani. Mlado in staro, vse je sodelovalo-pri graditvi resnično ustreznih -objektov, ki so pripomogli k takemu razmahu športa in telesne kulture, V številne priprave, treninge in nastope ter tekmovanja,., v številne športne zmage j je. vtkano ogromno, posameznih navdušencev, gorečih pripadnikov raznih sekcij in zvrsti športa in telesne kulture,-mirne duše jih lahko imenujemo garače. Posebno1, kadar gre za priprave na kakšno obsežno in zahtevno akcijo, nastop, tekmo, Poimensko jih ne -bomo -naštevali,-ker se dobro poznamo, poznajo jih tudi v Celju, v vsej Sloveniji, v domovini in izven nje. Dolgoletno delo, vaje, nastopi, tekme, vse to je vzgojilo generacije dobrih športnikov in teles-nokulturnih delavcev. Uspehi, zmage, priznanja v raznih oblikah, to so potem nagrade vaditeljem in pripadnikom posameznih sekcij. Vzemimo nastope ob Tednu športa, pa ob tednih mladosti vsako leto, le kdo bi vse to našteval, to so dokazi, kaj se da doseči s .trudom, z medsebojnim povezovanjem, z vlaganjem sredstev in dela v objekte, v treninge, vaje, nastope, tekme, ki so jim prinesli že toliko zmag. Danes imajo res ustrezne športne objekte, TRIM stezo, telovadnice. V telesnokulturnih organizacijah je včlanjenih okrog 1000 članov, če hočete polovica krajanov. Razgibano delo v dveh šolskih športnih društvih, igre učencev v domski skupnosti, delo v rekreacijskih vadbenih skupinah železarjev pa trimske igre in akcije, vse to je danes živa priča, kakšno športno in telesnokultur-no središče so Štore. Tekmujejo v 16 športnih panogah, v železarni pa deluje kar 13 vadbenih sku- — prestavitev ročnega forma-nja iz livarne II v livarno I ter s tem. dokončno specializacijo na seri j sko izdelavo ulitkov. Trenutno pa že izdelujemo nov investicijski program modernizacije. livarne II, ki je v okviru srednjeročnega ... programa ter predvideva novo halo z aneksom priključkov. V hali je predvidena nova- avtomatska linija za proizvodnjo ulitkov za traktorje s.svojo pripravo peska, čistilnico, ža-rilno pečjo in lakirnico. V aneksu ho locirana modelna mizama in, orodjarna,, s skladiščem modelov. Ta investicijski program predvideva dopolnitev sedaj rekonstruirane livarne v tehnološko celoto s proizvodnjo 15.000 serijsko proizvodnih. ulitkov. pin.. Seveda je vse pričelo v TVD Partizanu-Kovinarju, ki beleži že dolgoletno zgodovino, tradicijo v Štorah. Zdaj' p.a j,e tu pobuda TVD Par-tizana-Kovinarja: razvijmo športno in telesnokulturno aktivnost še v okolnih zaselkih! V Kompolah že imajo aktiv TVD Partizana, verjetno bodo prav kmalu sledili V Šentjanžu in morda še kje? Kaj se ve? - V majskih športnih nastopih so. letos Štorjani spet pokazali, kaj znajo.. O tem pa posebej,, kar bodo popestrile tudi slike. Nove knjige 1. Boškovič R.: SISTEM DOKUMENTACIJE i informacije u rad-nim organizacijama, 1972 2. PROUCAVANJE RADA, drugo izdanje, Jug. zavod za produktivnost rada, Beograd, 1966 3. POROČILO o delu Raziskovalne skupnosti Slovenije, 1976, I, S-0503/I, 0503/11-1,2 4. Trstenjak Anton: PROBLEMI moderne psihologije S-2887 5. Zečevič Miodrag: OSNOVI spol j ne trgovine, prvo izdanje, Privredni pregled, Beograd 1976, Š-2888 6. MATERIALPRUEFNORMEN DIN Taschenbuch für metallische Werkstoffe, 1975, S-1975/19 7. MICROCOMPUTERS: FUN- DAMENTALS and Applications, London 1974, S-3695 RO Dopisujte v ŽELEZAR Združeni napori-uspehi ŠPORTNIKI DOSTOJNO PROSLAVILI DAN MLADOSTI V Štorah smo, kot vsako leto, rdi letos porta« iv f JUBILEJEV. Ob zaključku tedna pa je sek-tudi letos organizirali »Teden cija za telesno vzgojo in rekrea-športa« iv počastitev TITOVIH 5 cijo pripravila lep prikaz organizirane dejavnosti naših najinlaj- - BMfB I I • 1 I j H ■ /J ^ IIa: ., -I 5k ilif« i , -M Sil «s - **• ~ ■H .igi •*«, *gp n I' *4*«$ ■rT***- š g»® | v ^ s ^ s ^ "3® 11 f f I - . ■ ifi-iv P lip#; j -m | p | | §| || -* | L.- JR M jPffl Ja mm M i # M i ' 1 flfjg I .*£ Pionirke vaditeljice tov. Bokšanove so z lepo vajo navdušile gledalce ob Tednu športa Vsi objekti na Lipi so bili 7 dni ših pripadnikov, ko so nastopili z popolnoma zasedeni, ker so se vr- akademskimi sestavi, preskoki, v šila tekmovanja v različnih šport- akrobatiki in poligonu. Nastop so nih panogah. V programu so so- pripravili: Kelenc Tone, Kelenc ^delovale; vse-sekcije TVD Parti- društvu skrbimo tudi za najmlaj- Namizni tenis: še. Cinkarna : Železarna 5:3 Objavljamo nekaj rezultatov prireditev,=ki so se bile ob »TED- Odbojka ženske: NU ŠPORTA«. Železarna : Cinkarna ,2:1 Finale odbojke Železarne Štore Odbojka moški: za leto 1977 Železarna : Črnkama • .3:2 Valjarna : Jeklarna 30: 9 Nogomet: Železarna : Cinkarna 6:3 Livarna : OTK 30: 9 Rokomet: Mehan. obdel. : Eleketroenerget. 30:20 Železarna : Cinkarna 24:15 Uslužbenci : Tovarna traktorjev Balinanje: 30:28 Železarna : Cinkarna 26:6 W | IHSI j Hi \ 9| Up-; uMr? jy• ■ ppl - ) . -13 . ' . - ' X mi ; ‘ Odbojka:- je priljubljena igra tudi pri ženskah. Takole’ so- se borile proti ekipi Cinkarne Končni vrstni red:- Košarka: 1.“Valjarna ■■Železarna -: Cinkarna. v 66:44 2. Jeklarna 3. Mehanska obdelava 4. Elektroenergetski Kegljanje' hioški: -Železarna r 'Cinkarna s- 691:597 '5. 'Uslužbenci 6. Tovarnaktfakterjev 7. Livarna ■■■-, . -- 8. DTK -Kegljanj e -ženske: ■ Železarna t Cinkarna -Vlečenje Vrvi: 153:103 9. Mehanična Železarna : Cinkarna ; (■ 2 :0 Tudi člani nogometne sekcije marljivo vadijo zan U Kovinar Štore in vsi re- Dragica, Bokšan Dora. Čagalj Sil-kreacijski oddelki Železarne Sto- va. re. V tom tednu je nastopilo in 'S prikazanim programom so sodelovalo Več kot 400 športnikov ■ bili vsi’ gledalci zadovoljni in so in športnic. .. se tako prepričali, da v našem ■SH Predstaviti je'treba tudi;ekipo košarkarjev Po zanimivi in ogorčeni borbi je štorska ekipa le premagala dobre odbojkaše Cinkarne Dvoboj —Železarna : Cinkarna Streljanje; moški: Železarna 701 krog Cinkarna 'i 603 kroge Streljanj e ženske: Železarna 499 krogov Cinkarna 393 krogov Dvoboj-— Železarna : TAM (Maribor) Nogomet: Železarna : TAM ■ 2:1 ‘Streljanje; ženske: Železarna : TAM 462:314 (Nadaljevanje na 8. strani) Ustvarjajmo mir Celju. Udeležilo se ga je 58 ekip — Občinskih prvakov. Občino Celje j e , zastopala ekipa civilne zaščite Železarne Štore v sestavi: Nušev Hedvika, Lamut Marija, Užmah Majda, Zapušek Zmagoslava, Godicelj Zdenka, Rozman Erna ter Ivačič Katja iri Kompol-šek Milka. Tekmovanje je potekalo v znaku prikaza usposobljenosti ekip prve pomoči. To so enote, ki so u-sposdbljene in pripravljene ob vsakem času in v vsakem primeru posredovati ob naravni in drugi hudi nesreči, ter ob napadih iz (Nadaljevanje s 7. strani) Namizni tenis : Železarna : TAM 1:5 Rokometni turnir: Minerva (ml.) : Kovinar 12:24 Velenje : Minerva (ml.) 17:12 Kovinar : Velenje 21:18 Vrstni red: 1. Kovinar 2. Velenje 3. Minerva Turnir v malem nogometu: Štore : Lipa 3:0 Teharje : Kompole . 4:0 Teharje : Store 3:2 Lipa : Kompole ‘5:2 Vrstni red: 1. Teharje 2. Štore 3. Lipa 4. Kompole To je bil delovni naslov republiškega tekmovanja ekip prve pomoči, ki je bilo 11. junija 1977 v USTVARJAJMO MIR ZA VSE LJUDI SVETA Balinarji so z dobrim rezultatom premagali ekipo Cinkarne. Žal je bil obisk slab ŠPORTNIKI DOSTOJNO PROSLAVILI DAN MLADOSTI In ne nazadnje so tu še člani rokometne ekipe za vse ljudi sveta zraka. Sposobne so nuditi prvo pomoč pri vseh oblikah poškodb telesa, kot so vse vrste ran, zlomov, krvavitev, opeklin, ran od strelnega orožja, . zadušitev in drugo. mu šo naše tekmovalke dosegle solidno 15. mesto med 58 ekipami. Dosežen uspeh je plod izrednih prizadevanj vseh tekmovalk in zdravnikov inštruktorjev ob pripravah na tekmovanje. Pred širokim avditorijem občinstva in visokih republiških predstavnikov 'so. potekala napeta tekmovanja med ekipami v ciljih čimbolj še uvrstitve. Posebna pozornost gledalcev in občinskih organov je veljala naši ekipi. Na prvi preizkušnji »znanje iz tria-že« so se odlično odrezale-in dobile maksimalno Število točk. V drugem delu — nudenje pomoči poškodovancu Sta obe trojki odlično začeli in oskrbovali poškodovanca vse do samih zaključnih faz, ko so zaradi napetosti in u-trujenosti izgubile nekaj dragocenih točk, ki so: vplivale ob zaključku na uvrstitev.’ Kljub vse- K doseženemu uspehu jim iskreno čestitamo in želimo, da bi v jeseni svoje " bogato znanje prikazale na vaji civilne, zaščite v krajevni skupnosti Store pred domačim občinstvom. Po tekmovanju je bil prikaz, reševanja in nudenja prve pomoči ob bombnem napadu in preizkusu -žnanja med ekipami medicinskih špr.ih prvih ekip republiškega . prvenstva. Ob samem tekmovalnem prostoru: so v velikih šotorih bile prikazane- dejavnosti rdečega križa, kot je to nega bolnika na- domu, organizacija bivanja in oskrbe. ... NA CESTI NISI SAM OBISK MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ 27. maja tega leta so Osnovno' šolo'v‘ Štorah prišle obiskat pevke dekliškega pevskega zbora /iz Estonije ESTONIJE svojo, deželo, nato pa so nam zapele nekaj lepih', a težkih in dobro naštudiranih pesmi.. Gledalci so navdušeno ploskali;/ Pevke so Tako so se predstavile mlade pevke iz Estonije poslušalcem iz Štor Sprejeli smo jih praznično oblečeni. Vesela smo si podajali: i? v mesecu juniju in še enkrat v začetku ..septembra vse krajevne skupnosti na območju občine Celje in mied njimi izbrala/tisto, ki bo najlepše urejena. Zmagoval--: ka bo prejela prehodni pokal, ki ga ima sedaj Krajevna skupnost Savinja., . Komisija bo ocenjevala: . 1- Splošni zunanji videz krajevne skupnosti kot celote 2. Čistočo v krajevni skupnosti;.,: 3. Urejenost javnih nasadov, nasadov pri hišah, urejenost vrtov, cvetic na oknih in balkonih in podobno 4. Urejenost cest in okolja javnih zgradb 5. Urejenost in okolje gostišč Komisija bo ocenila vsako izmed; naštetih skupin s točkami od 1—10. Krajane pozivamo, da vsak posebej in vsi skupaj vložimo ves trud y ureditev našega okolja. Naša ljubezen in nagnjenost do lepo urejenega širšega bivalnega prostora se izpričuje skoraj vedno in povsod. Ob tej priložnosti moramo le še z malce dodatnega truda polepšati naše okolje po navedenih kriterijih in ostati trdno prepričani, da lahko v tekmovanju zmaga'tudi naša krajevna skupnost, čeprav sodi med industrijsko močneje razvite. V središču pozornosti celotne krajevne skupnosti ostaja uvajanje celodnevne osnovne šole in priprave 'na gradnjo Zdravstvene postaje v Štorah. Celodnevna šola ni samo nujnost, ki bo vnesla nove kvalitete V učno-vzgojni proces osnovnošolske mladine, ampak je kom? plekšna naloga vseh družbenopolitičnih dejavnikov v kraju ih občini, ki mora biti speljana kljub nekaterim ob j ektivno pogoj enim zaviralnim okolnostim. Kako daleč smo ha tem področju? Odločili smo se za postopen prehod na /celodnevno osnovno šolo. V letošnjem letu — do začetka prihodnjega šolskega leta -— moramo ustvariti normalne pogoje za COŠ v prvih štirih razredih in dodatno za prehod vseh treh oddelkov1 petega razreda, z dograditvijo jedilnice. Vodstvo šole in koordinacijski, odbor imata podroben program, načrte za jedilnico in potencialnega izvajalca. Dodelana je tudi finančna konstrukcija, znani so viri sredstev za gradnjo jedilnice. Z gradnjo zdravstvene postaje bomo pričeli predvidoma v začetku prihodnjega leta. V nekaj tednih bo razgrnjen ureditveni načrt Lipe, ki ga pripravlja Razvojni center Celje. Po potrditvi mikrolokacije bodoče / zdravstvene postaje bomo do konca leta pridobili vsa potrebna dovolj enj a. Po tihem upamo, da bomo prvo lopato; zasadili na gradbišču že v letošnjem letu. V torek, 6. junija 1977 je bila razširjena, seja Sveta Krajevne skupnosti Štore, na kateri so obravnavali gradivo za 30. sejo zbora ’ krajevnih Skupnosti, določili delegate ža ta zbor in sprejeli samoupravne' sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Dne 26. maja letds je bil zbor občanov stalnega; območja Teharje, ki je znova potrdil, da se krajani množično udeležijo sestankov, na katerih se odloča o njihovi’ neposredni problematiki. Razpravljali so o '.predaji "krajevnega- vodovoda Teharje v upravljanje Komunalnemu podjetju Plinarna-vodovod Celje. Odločili so se, da vodovoda ne predajo, (Nadaljevanje na 12. strani) Veličastno in veselo Po trimesečnih temeljitih pripravah organizacijskega, tehničnega in pripravljalnega odbora za šel 29. maj in s.tem tudi X. jubilejno'srečanje »Štore 77«. Kar 107 ‘tekmovalnih'oddelkov s po 10 čla- Pionirji skupine »A« — gasilskega društva.Železarne iŠtore >— nosilci zlatih kolajn na X. jubilejnem srečanj« »gasilskih. pionirjev SR Hrvat-skeun SR-Slovenije»2.!maja.l977 X;' jubilejno srečanje gasilcev— "pionirjev :iž SR Slovenije^ ih' SR .Hrvatske je bilo 29. maja' v -Štorah veličastno srečanje, ki j e* bilo se samo jubilejno, več; bilo je- posvečeno letošnjim jubilejem tovariša TITA in ZK Slovenije in Hrvatske. Dan srečanja ni bil slučajno izbran, izbran je bil 'zato, da naj-rr.lajši gasilci z obeh Strani' Sotle ob koncu, meseca mladosti v znaku bratstva. in edinstva med našimi narodi in narodnostmi manifestirajo znanje, voljo in svojo pripravljenost in-s tem proslavijo letošnje jubileje. . Tako kot so se pripravljali or-. ganizatorji, so se še bolj . pripravljali naj mlajši -gasilci na. to-. sreča-; nje, zavedajoč se,-da s tem krepi-; jo močnih znanje, še kako,potrebno v. primeru nesreče ali!-vojne, saj so tudi najmlajši člani- naše družbe vključeni v Š samozaščito po matičnih društvih. Priprave so tekle od 1. marca ■< letos,; ko je bil imenovan: priprav- - ij alnii odbor; v. Sestavi: Milan -Mat- • ko, podpredsednik;izvršnega; sveta občine-Šmaig e prt ^ Jelšah in ^ »predsednik občinske gasilske zvezo v Šmarju, Vili Špat, predsed-■- nik ¡občinske» ¡gasilske?. zveže - Ge- - lja, Krumpak Štefan -in Maekov-« šek Anton «izželezame -Štore in še -Mauer-Eranjo» iz.jGel-ja, .-Romih ...Jože-iz-Šmarja ter tovariši: Bere-, ko, Kuhar in poveljnik občinske zveze Šmarje pri Jelšah. Ob tej priložnosti je bilo določeno, da bo - 'srečanje v Štorah, pod »Štore 77« ter da sta organizatorja Občinski, ' gasilski zvezi1; Colj e'in Šmarje pri "Jelšah. Po pristanku 'Občinskih "konferenc SZDL in občinskih " konferenc" ZSMS obeh Občin”in ha ' predlog navedenih je pokrovitelj-"stvo nad tem srečanjem prevzel Svet občin celjskega območja; kar je organizatorjem narekovalo pri--pravo srečanja,-ki'bo imfelcpoli-t' čno ; manifestativni gasilski ka- - rakter. Organizatorji so to upoštevali in pripravili program do ■ podrobnosti izdelan in tako mirno • pričakali 29. maj — dan-velikega - dogodka Za mlade-in za kraj po-■'■'Sabej. Za- vse, tako za organizatorje, še bolj pa za gasilce-pionirje je pri- sai $se 4& '-žbralo*vtŠtorah, »poleg njih pa še 50 pionirjev kulturni--kov iz Pregrade,, .90rpionir j e v opazovalcev i-iz.- Krškega,- pevski zbor so si tudi razdelili prva tri mesta-v tekmovalnem delu, kot v športnem delu srečanja., V »A«, skupini -so zlate kolajne in prvo mesto o-svojili pionirji —’ gasilci »Železarne Štore, ki so bili tudi ,v športnem delu prvi in so dobili kristalni pokal —- darilo obč. konferenc ZSMS Ceija in Šmarja, dru-¿giiso bili pionirji-:iz SR Hrvatske' in. tretji» iz Vojnika;-V ¡skupini »B« --so bili ’prvi;pionirjf iz Brezove — ;Zabok,i drugi slovenski; pionirji in :tretji — bronasta kolajna pa pio--nirke- iz Špičkovine. Pokal pokro-»'vitelja je tokrat romal-v SR Hr-; -vatsko. Naj mlajši gasilci-so s ponosom . ogledovali .sprejete kola j -ne, ki jim', bodo v trajen spomin. Š Na; tem srečanju so vse tekmovalne enote dobile posebna za to ; srečanje in letošnje jubileje:izde-.lana1.pismena priznanja, ki bodo; vse navzoče spominjala na »Štore 77«. Vrhunec srečanj a j e bila ...zaključna slovesnost, na kateri je «zbranim spregovoril predsednik ppripravljalnega odbdf-a X. jubi-1-zlejnega srečanja; o tovarišu ¡.Titu; asjegovemidelu in o.politiki ZK je •govoril predsednik f občine . tov. Šarp. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali gašilci pionirji in " pionirke iz Pregrade iz SR Hr- Pionirke Gasilskega^društva ¡Pregrada pri izvajanju kulturnega programa osnovne s šole dzuštor’ ?in« množica .■.gasilcev- ¡članovi! staršev in -go-■•stov, 'mfe'd’-nji®iii predsednik ¡obči- j ne 'Mozirje: kot -»predstavnik pokrovitelja, 'člarii občinskih vod- s ■ stev-SZDL., ZSMS in predstavniki občinskih gasilskih zvez- iž Slovenije in Hrvatske;»s predstavni- , ki gasilskih .zvez SR Slovenije in ; SR Hrvatske. Nad 1200 gasilcev ! je doživljalo 'srečanje, vsak po | . svoje si je v mišlih. pripravljal na . tekmovalni- del., tega Srečanja, , , vsak je »hotel-za svojd. ekipo na-’. rediti vse, ’ da bi 'njegova 'ekipa Zmagala. Tekmovanje.še'je zače- • . lo-ob. 9. .UrL-in je bilo končano do . ^2. ure. Tekmovalci šo tekmovali ’ . v dveh-starostnih razredih: A do 10 let starosti in B do 14 let starosti. - j Enako so-se ^medsebojno pome- • Tilei-ekipe z obeh strani Sotle tudi - v športnem delu; Vsi - tekmovalci" šo se potrudili in dosegli zelo dobre uspehe, za kar šo bili nagrajeni po hvaležnih gledalcih. Organizator je za prva tri-mesta-v vsadki skupini pripravil res lepe medalje, kar - je novost v gasilstvu. Tako prijateljsko kot so se pionirji z obeh strani Sotle srečali, jubilejnega srečanja. Iz Štor so te. plakete. prejeli: Železarna Štore, Sindikalna organizacija železarne Štore, TVD Partizan — Kovinar, Gasilsko društvo Železarne Štore in tovariša: Krumpak Štefan in Mackošek Anton, ki sta tudi .nosila glavno breme srečanja, naj večjega do »sedaj. Organizacij a -je bila po oceni o-pazovalcev odlična, saj je program potekal po vnaprej pripravljenem časovnem razporedu. S prehraho je bilo vse v redu, 2e-; lezami Štore velja posebna zahvala, da je dovolila delitev obrokov- v; jedilnici TOZD 114. panoge. Kolikor - obiskovalcev — toliko »je »tudi- vtisovi in spominov na 29. maj« v Štorah, S kjer so bila skle-rnj ena- mnoga ¡poznanstva in mnoga poglobljena. Vsi, ki so bili v Štorah,- so si obljubili, da »se- drugo leto zopet srečajo- nekje :ha Hrvaškem, saj so srečanja izmenično na tej in oni-strani Sotle. : Odhajamo; iz Štor srečni in veseli, da ste nas tako lepo sprejeli in nam nudili res vse, kar ste zmogli, to lahko naredijo samo ljudje, ki vedo, da na mladih o-staja svet, hvala vsem Štorjanom, je rekel nekdo iz sosednei Hrvat-S ske. «Ponosni, smo, das je srečanje -u-spelo! Da je to srečanje bilo res.po-membno in uspešno, Tje potrebno povedati, da je RTV Ljubljana vnesla v- poročila del tega srečanja, o srečanju, je poročal slovenski- tisk: in-radio .Celje, Ljubljana, dočim je radio»Šmarje imel- o sre-.čanju polurno reportažo: Na koncu samo to, da so vsi predstavniki ¡družbenega--; življe-mja srečanje pozitivno ocenili in poudarili potrebo o-bodočih srečanjih, predstavniki gasilskih zvez Slovenije in Hrvatske so dali priznanje in pohvalo pripravljalnemu odboru, vsem družbenopolitičnim organizacijam Štor, Železarne Štore in članom gasilskega društva Železarne Štore za nesebično pomoč pri izvedbi srečanja, Saj bi brez te pomoči srečanje ne .uspelo, vsaj ne v takem obsegu. To srečanje je bila naj večja manifestacija gasilcev — pionirjev letos in gotovo naj večja prireditev v počastitev letošnjih jubilejev «v Štorah, na kar 'še bo Pionirji Gasilskega društva Železarne Štore izročajo prapor Gasilske zveže SR'Slovenije pionirjem Gasilskega društva Majšperk — VGD vatske (tamburaši, pevci in; plesalci) ter pevči Osnovne šole Štore in -godba na pihala Železarne Štore. Ob tej priložnosti šo bile podeljene spominske plakete X. spominjalo mnogo nad tisoč mladih ljudi. Drugo leto na svidnje pri gosti-1 teljih bratske republike Hrvatske! ^aninsk.Hoteh In zopet po poteh revolucije Prvo nedeljo junija smo se odpravili na Gorenjsko, na obisk Kroparjem,. predvsem pa v Dražgoše,, da si tam ogledamo spomenik, slavne dražgoške bitke. V Kropi sp nas že čakali tamkajšnji planinci ter nas prisrčno sprejeli z" običajnim »zelencem«: Po ogledu njihovega-znamenitega muzeja, nas je avtobus potegnil v ovinke Jelovice. Ko smo se pripeljali na kraj, : kjer se cesta prevesi na južno stran, se je pred nami odprl prijeten razgled na Selško dolino, za planoto Jelovice se nam je predstavil Ratitovec, še bolj zadaj pa je bila vidna mogočna Črna prst. In že smo bili v Dražgošah, Bitka za Dražgoše je dragocen kamen v izgradnji najslavnejša epopeje NOB. Bila se je v dneh 9. do 11. januarja 1942 in je predstavljala prvi večji odkrit spo- pad, z Nemci. Razbila., je načrte ponemčevanja Gorenjske in prva ovrgla mit o nepremagljivosti Nemcev. Skupina partizanskih brigad se je tri dni upirala nemški vojski' na področju te planinske vasice.. Partizani so potolkli: na desetine sovražnikov, sami pa so imeli v treh dneh le 9 mrtvih in 11. ra-. njenih borcev. Brata Biček irt njun vod so' izza-velike skale nad vasjo dan in noč neutrudljivo-, sejali start"med- sovražnike. Po tem vodu nosi sedajta skala tudi ime: »Bičkova skala«. ; . šele1, ko so Nemci-privlekli-topove,- se jim je posrečilo zavzeti vas. Pobili so zadnjih;- 20 vaščanov, največ otrok in starčkov. Hiše so požgali in vas razrušili. Nad že 'porušenovasjo, so jiat0 prišli še -. s tanki, ter jo popolnoma zravna-: 11 z zemljo, kajti ukaz sovražnika se je; glasil,: da je treba vas-zbri- Prva traktorja za dinarje 24. maja smo prodali prva dva. traktorja za dinarje. Kupca sta bila: Grabusič Petar, Brezovica 71 iz Hrvatskega leskovca in Zabaasu Ivan iz Šentjurja na polj,u.4, Loka pri Zidanem mostu.,.... Na sliki sta prva kupca traktorjev za dinarje Grabušič Petar in Zabaasu Ivan Grabušič Petar se rokuje z vodjem tovarne traktorjev dipl. ing. Plevnik Slavkom, ob nakupu drugega traktorja iz Štor. Poprej je kupil . takoimenovani konsignacijski traktor sati-z zemeljskega površja. Danes so Dražgoše zopet lepa nova planinska vasica na enem. izmed južnih pobočij Jelovice nad Selško dolino. 22. julija 1975 je Dražgoše obiskal- predsednik ‘ Zveze borcev Slovenije tovariš Janko Rudolf in vzidal temeljni kamen za spome-nikvtej legendarni bOrbiv Nekako sredi dolge; razpotegnjene vaši- stoji danés veličasten spomenik,- pravzaprav dva, po arhitekturi različna spomenika, ki pa sta povezana med sabo s širokim1 stopniščem. - Vtisov pri ogledu tega spomenika je veliko in čeprav so nam? Kroparji ljubeznivo odgovarjali,; razlagali, se je. v .tisti množici ljudi, ki prihaja na ta kraj, težko o-sredotočiti na zbran ogled nekega takegai-objekta.: Pa še dež-nas je-,podil.’ Vrnili- smcr-se na odcep -poti-proti Vodiški planini. Uro in pol hoje po prijetniht gozdovih nas je--po obronkih 'Jelovice,- kj er se nam-je tu in tam odprl pogled na Kropo in seveda vso .razsežno gorenj -sko ravan do Karavank — pripeljala do Doma Zveze-borcev na Vodiški planini. Med potjo smo naleteli-na obeležje, kjer j e-bil v avgustu-4941 ustanovljen Čankar-jev bataljon. Kočama Vodiški plantar je ena najlepšiir planinskih koč.-TU imajo Kroparji svoje-letno in zimsko planinsko postojanko-.'Okrog koče; so prijetne:-sprehajalne 'steze, predvsem pa je tu mirp saj mo-, gočni • gozdovi branij o dom predi; ropotom -civilizacije iz doline. Škoda je le,- da prav do doma va—. di avtomobilska cesta, - kar pač: kazi. idiličnost okolja. V bližini koče, na majhni planoti, je bila julija 1941 ustanovljena Jelovška partizanska četa. Tudi ta spomenik smo si ogledali, obenem pa lahko občudovali obsežno panoramo celotne Gorenjske. Le žal je bil : razgled precej- zamegljen.; s - V Kropo.smo se spustili po precej: strmi poti,: ki močno, spominja na sestop iz doline triglavskih jezer prek Komarče. Kropa, sama je bila. tudi med NOB važno partizansko področje,- V bližnji >in daljhji okolici- naselja so bile- razne partizanske delavnice. Vse relejne kurirske linije na Gorenjskem so se stekale nr fazhajale. v Krdpi; ki jé nosila naziv !»G12«'• ta je povezovalá-preko Jezerskega Avstrijo in preko Cerknega - Primorsko in celó' Gorenjsko med sabo. . Še úx še bi bilo možno govoriti, ó Kropi in marsikaj . zanimivega, razgledati .v Kropi,. Toda naš čaš je bil odmer j en,., kakor .tudi moj! prostor pod uredniškim soncem »Zeiežarja«.. .Zato., naj se na „teni mestu še enkrat zahvalim: Kra-parjem za ljubeznivost in spremstvo v Dražgoše in na Vodiško planina in vse drobne .pózprnosti, ki smo jih bili deležni. Naš'dan je bil ravno za dve tretjini prekratek, da hi si .lahko dostojno o-gledali; vse bogate znamenitosti: krajev,, ki sino jih obiskali in do-, jeli njihovo vrednost in pomembnost. Za mnoge lepe vtise ta prijetno doživet dan bogatejši- smo se zve-; čer poslovili od naših sprémlje-, valcev ta si zaželeli še več takih srečanj. . m. m; S Kranjčani na najvišji vrh Atlasa -Toubkal Po nekajminutni ho ji,.v strmino, ki se je vila v,, enakomernih.-razdaljah v levo- i n desno,, smo zapustili zadnje. hiše. prijazne gor t ske. vasice .Imilil. .Očitno so še v . vasi ^pali,.zato..nas vaščani .sploh niso opazili, pač, pa so se psi dodobra., nalajali. Zanimivo , je bilo gledati: to nenavadno, druščino tovornih, živali in ljudi. V začetku je bilo. Slišati veselo kramljanje, ki 1 je- trajalo vse, do .naslednje, gorsko vasice Arant..Le-ta leži na višini 2,050 m. Ob pogledu na uro sem izračunal, da smo porabili za približno 300 m višinske razlike 1 uro hoje. To se je usklajalo z gorskimi pravili, da lahko prehodi planinec v eni uri 300 m nadmorske Višine, seveda- s potrebno aklimatizacijo. Namerno sem hodil takoj za vodičem Herlecom ml., zato ker je imel pri sebi vi-, šiiiomer, tako da sem bil vedno na tekočem glede višine, na kateri smo se nahajali. Nisem čutil' nikakršne utrujenosti;- zato sem počitek izkoristil za pripravo kamere in skušal posneti čim več zanimivega, pa čeprav mi je kontrolna lučka kazala ravno nasprotno. Upal sem, da mi bo vsaj delno uspelo. Tako kot vas Imilil, je tudi vasica Arant bila še vsa v mraku od senc visokih sten o-koliških gora. Razlika je bila le v tem, da je bila ta vas bolj čista in urejena. Opazili smo tudi nenavadno lepo grajeno stavbo. V poznejših poizvedovanjih sem dognal, da je bila ta hiša kasarna tujske legije, ki pa je sedaj nihče več ne uporablja. Tudi to vas smo; zapustili skoraj neopazno. Takoj; ko se je pisana kolona premaknila; smo krenili zopet strmo navzgor nad kanjon ledeniške reke, 'ki se je imenovala kar po vasi: Počasi toda vztrajno je tudi do nas pričela prodirati dovolj močna r svetlobaf'‘da smo lahko brez težav snemali. Za vsakim ovinkom ali skalo še nam je odpiral novi nepoznani svet. Skoraj • vSo. pot smo lahko opazovali izgubljene podkve tovornih živali, kar je pomenilo, da je ta pot precej prometna in da mora biti nekje višje še nekakšno naselje. Nismo se zmotili. Po kakšni uri in pol hoje od prvega počitka smo prišli do majhnega naselja z imenom Maragu. Še preden pa smo prišli v to naselje,- smo prečkali reko, ki je sedaj že tretjič menjala Ime po kraju, skozi katerega teče. Razlika Je bila le v tem, da je bila tu mnogo bolj bučna kot v vasici Arant. Naselje Maragu nas je vse prijetno presenetilo z zasilnim bifejem, v katerem so prodajali tradicionalni metin čaj, coca colo-ter fatimo, podobno naši ori. Ker pa smo bili očitno vsi. dobro oskrbljeni z našo slovensko »kačjo slino« ter drugimi našimi napitki,: vsaj jaz nisem opazil, da bi kdo kupoval dobrine tega bi-feja. Še večjo pozornost naselja na nam je pritegnila ogromna skala, ki je stala tik nad deročo reko. Bila je popolnoma, bela, o- (Nadaljevanje na 12. strani) S Kranjčani na najvišji vrh Atlasa -Toubkal (Nadaljevanje z 11. strani) čitno popleskana z apnom. Na vrhu skale pa je visela državna zastava in zastava njihovih vernikov. Ta _ skala, ki se je v davnini odtrgala od enega od vrhov in se ustavila na tem mestu, je bila votla in je domačinom siužila kot božji hram — mošeja. Tudi tu še nismo dolgo zadrževali, kajti sam kraj je bil na višini 2.500 m. Bolj ko smo nabirali višinske metre, bolj smo iskali tisti pravi vrh — Toubkal. Namesto, da bi se vrhovom- bližali, se nam je zdelo, da se nam prav ti odmikajo. Takoj nad naseljem smo tudi prvič stopili na sonce. V začetku smo ga bili veseli, toda kaj kmalu je bilo opaziti najprej striptis do pasu, potem pa čedalje pogostejši počitki. Tudi snega je bilo opaziti čedalje več, toda na našo Srečo ne na poti, tako da so nam lahko živali nemoteno nosile nahrbtnike. Ta udobnost je trajala vse do višine 2.800 m (nekaj manj kot naš Triglav). Ustavili smo se ob ledeniku, prekritem z globokim snegom, Od tu dalje je bilo treba Ves tovor pretovoriti na človeška ramena. Hotel sem vzeti svoj nahrbtnik, toda vodja Herlec in vodja nosačev sta me opozorila, da ga naj pustim in da bodo vse nahrbtnike znosili že plačani nosači. Nadel sem si ledeniška očala ter krenil v čudno kolono planincev — slabo opremljeni nosači z dvema ali tremi nahrbtniki in dobro opremljeni planinci s smučarskimi palicami, foto aparati in kamerami. Izkazalo se je, da so tisti z nahrbtniki precej hitrejši. Toda vseeno smo prispeli drug za drugim do našega prvega cilja koče Neltner na višini 3.200 metrov. Koča, ki me je močno" spominjala na našo Planiko v zimskem času, je kmalu postala pravi ba-bilon. Seveda je vsakdo vzel svoj nahrbtnik, da si privošči potrebne kalorije, po možnosti pa odstopi nekaj hrane tudi nosačem. Ker sem imel res veliko zalogo hrane', sem dal svojemu nosaču precejšen del hrane nevedoč za posledice. Izkazalo se je, da drugi nosači niso' dobili toliko hrane, pa so zato bili nevoščljivi mojemu nosaču. Od njega so zahtevali, da hrano razdeli med ostale. Ker se jim to ni zdelo umestno,, sem se vmešal v njihov prepir. Na moje presenečenje so namero, da mora razdeliti hrano, opustili in naju zapustili. Podoben primer pa se je pripetil kasneje, ko je eden izmed nas podaril svojemu nosaču zavoj cigaretov. Ker je bilo V zavoju manj cigaret, kot pa je bilo nosačev, se je vnel prepir s prerivanjem, ki je trajal celo uro. To bi se gotovo sprevrglo v pretep, da ni posredoval vodja Herlec. Skoraj neverjetno je, kako ubogljivi so na besede tujcev. Izgleda, da še niso pozabili časov kolonializma. : Še preden smo se dodobra najedli in ogledali okolico, nam je vodja objasnil, da se naj tisti, ki se počutijo dovolj sposobne za odhod na vrh, pripravijo. Druga skupina pa jo bo mahnila proti vrhu drugi dan rano zjutraj. Bal sem se, da se ne bi vreme poslab- šalo, zato nisem okleval in sklenil, da pojdem tudi jaz s to skupino na vrh. Bil sem malo v skrbeh, kako bo kaj s premagovanjem višinske razlike brez aklimatizacije. Povprašal sem Karli-ja in Zvoneta, kako sta se odločila, pa sta mi odgovorila, da pojdeta na vrh drugi dan, preostali del dneva pa da bosta izkoristila za hojo na bližnje sedlo in naredila nekaj diaposnetkov. Vzel sem kamero, nekaj čokolade in sok, ter jo mahnil takoj za kočo čez ledeniški kanjon v strmino,' ki je bila spočetka prekrita z globokim snegom, proti vrhu pa deloma tudi z vodnim ledom. Skušal sem čimprej dohiteti vodilno skupino z vodičem Herlecom ml., ki je i-mela pred mano kakšne pol ure časovnega naskoka. Toda kaj hi- V času od 1. do 9. 6. 1977 so Samoupravne delovne Skupine v Železarni nadaljevale z razpravo o samoupravnih sporazumih o Skupni porabi do leta 1980. Razpravljale so tudi o ostalih SS kot so: SS o financiranju KS, SS o minimalnih standardih zaposlenih delavcev, SS o merilih za dodelitev stanovanj občinske stanovanjske skupnosti in predlog osnovnih izhodišč za SS o dodeljevanju stanovanj v Železarni Štore. Podrobna stališča iii predloge še ne moremo objaviti, ker še niso zbrani' vsi podatki iz SDS in TOZD, zato. bomo to objavili v naslednji številki Železarja. Dolgujemo pa odgovor na vprašanja in predloge, ki so jih dale SDS kot so: čiščenje delovnih oblek v Železarni še nismo uspeli urediti, zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov, Služba za Varstvo pri delu, in SNG, ki so bili zadolženi da se uredijo ustrezni prostori so predlagali, da se v samotami adaptirajo prostori za čistilnico. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da so ti prostori neustrezni in da je potrebno načrtno rešiti zasedbo teh prostorov v šamotarni in s tem tudi najti končno rešitev za čiščenje delovnih oblek. To velja tudi za prostore invalidske delavnice, kar še vedno ni rešeno. V TOZD ViT je delovna skupina predlagala, da se za vse delavce izposluje brisače in milo. Po mnenju službe varstva pri delu je to organizirano v, vseh obratih enako, tako da so skupne brisače in milo v umivalnicah.. Predlog bo služba preučila in dala odgovor. Več SDS predlaga V ViT pokritje avtobusne postaje pri Go-decu in prestavitev vratarnice, pri Pocajtu. Skupno s KS Štore smo se dogovorili za postavitev pokrite avtobusne čakalnice in pričakujemo predračun. Da bi izboljšali prometno stanje v Štorah II, smo prosili za pomoč občinskega inšpektorja -za promet in prometnega 'inšpektorja UJV, ki sta si 12. 5. 1977 ogledala prometno vozišče na ,kraju samem in zagotovila, da bo Občinska komunalna skupnost uredila -robnike ter opremila križišče s potrebnimi prometnimi znaki; to velja tudi tro sem spoznal, da s pretiranim tempom ne bom prišel daleč. Zato sem se rajši posvetil snemanju in etapnim počitkom. Kako pravilna je bila moja taktika, se je izkazalo že kar na vrhu prve strmine. Kar precej planincev je sedelo na skalah, ki so štrlele iz snega, na obrazih pa jim je bilo videti že prve začetke utrujenosti. Po krajšem postanku sem krenil Sam naprej, kajti za mano je bilo šele uro hoje, ali'tretjino predvidene poti. Sama pot se je spremenila v toliko, da ni bila več strma in navpična, ampak se je pojavljalo vedno več v snegu ležečih odkrušenih skal ter ledenih kapnikov. Tako sem .naslednjo uro hodil proti cilju popolnoma sam in dosegel nekako na 2/3 poti do vrha strmo melišče, toda vrha še vedno ni bilo nikjer videti. Počasi se je tudi mene začela lotevati prava utrujenost.. Naredil sem siplkn hoje, tako da sem štel in naredil 10 korakov, 4 korake pa počival. za postajališče avtobusov, kamor sedaj nekateri nedisciplinirani vozniki parkirajo osebna vozila, čeprav so bili na to. že večkrat opozorjeni. Glede na to, da je to namensko postajališče,' bomo primorani vse nedisciplinirane lastnike. avtomobilov opozoriti končno na ta način, da bodo morali po svoja vozila v Celje. Parkirni prostor za osebna vozila je dovolj velik, zato ne more biti vzroka za takšno nedovoljeno parkiranje. Kljub stalni intervenciji pri železnici nam ni uspelo, da bi postavili zapornica!’] a v neposredno bližino zapornic, kjer je že vse; urejeno. Vzrok za to zakasnitev je v tem, da zahteva^ železniški promet in inšpektorat predhodno, ureditev železniškega nadhoda (Nadaljevanje z 9. strani) ampak ostane pod upravo izvoljenega režijskega odbora. Pravilnost, odločitve krajanov se bo morala praktično potrditi v prihodnosti, i Poročali smo že o veliki junijski delovni akciji v Kompolah. Naše informacije ne prinašajo svežih aktualnosti, ker se zaradi dinamike priprav spreminja situacija iz dneva v dan. Dejstvo je, da se prične akcija 20. junija; 1977 in bo trajala 14 dni. V njej bo sodelovalo 50 mladincev in mladink. Vzporedno se bodo vrši-, la dela ha odseku I (med Ocvirkom in šolo) in odseku II (med šolo in O poko). Sprejem brigade pripravlja izredno aktivni režijski odbor s krajevno mladinsko organizacijo. Že doslej opravljene priprave kažejo, da bo akcija u-spela. Prvo fazo posebej odlikuje pripravljenost vseh krajevnih dejavnikov za sodelovanje pri akciji, ki so jo spodbudili krajam na občnem zboru letos zgodaj spomladi. Z režijskim odborom se tesno povezuje vodstvo krajevne skup- Tako sem najbolje usklajeval vdihovanje redkega zraka s hojo. Med razmišljanjem, kje naj bi bil tisti pravi vrh, sem dohitel čelno skupino, ki je bila očitno zelo u-trujena. Med njimi sta bila vodič Herlec ml. in neko dekle. Tako smo skupaj krenili naprej proti bližnjemu grebenu. Da bi lažje hodili, se sploh nismo pogovarjali. Le na vrhu grebena nam je vodič pokazal v daljavi konico vrha. Sama pot od nas pa do vrha pa se je vila v obliki velike podkve. Izgledalo je, da imamo pred sabo še 5 do 10 minut hoje, toda da smo dosegli vrh, smo morali hoditi skoraj pol ure. Na vrhu smo ši veselo segli v roke ter začeli snemati in slikati na vse strani. Bili smo priča impozantni sliki sončnega zatona na višini 4.165 m visokega Toubkala — naj-višjega vrha pogorja Atlas. Prihodnjič nadaljevanje in konec T. S. oziroma podhoda pf§§ postajališču v Štorah. Zadevo rešujejo In računamo, da bo še letos končno rešena. S prestavitvijo vratarnice od Pocajta v neposredno bližino »TT«, smo uspeli zasilno s postavitvijo kontejner ja, ;ki služi za vratarnico, seveda ' pa ni s tem urejeno vse ostalo, ki zagotavlja normalno poslovanje. Na našo zahtevo, da se uredi označba prehoda za pešce čez cesto pri Godecu sta bila inšpektorja mnenja, da bi s tem še bolj ogrozili pešca, ki bi smatral, da je na prehodu varen, dočim ga avtomobilist zaradi slabe vidljivosti ne bi opazil, zato se problem še proučuje. I. Ž. nosti, krajevne konference SZDL, občinske komunalne skupnosti, Železarne Štore, Občinske konference ZSMS Celje in drugi. Trdimo lahko, da tako složno zasnovane akcije ni bilo na našem območju že precej časa. Omeniti moramo že dogovorjeni način financiranja. Sredstva so prispevali občani s svojimi dogovorjenimi prispevki, krajevna skupnost in občinska komunalna skupnost. Železarna pa bo mimo izvršenih dogovorjenih obveznosti do krajevne skupnosti prispevala del materiala za utrditev cestne trase, prevoze v okviru možnosti in drugo po dogovorih, ki jih bodo pogojevale sproti nastajajoče, situacije. V delovni akciji pa ne bo sodelovala samo mladinska 'brigada, marveč tudi krajani. Kompolj ča-ni niso sprejeli Samo obveznosti, da bodo plačali dogovorjeni prispevek. Svoj delež bodo povečali z udarniškim delom. Ker bodo organizirane "akcije : pomoči vseh stalnih območij, je prav,- da se množično udeležimo udarniškega' dela, ker lahko z združenimi močmi storimo vse — danes v Kompolah, jutri pa na nekem drugem stalnem območju, G. J. Sestanki samoupravnih delovnih skupin Iz krajevne skupnosti Štore DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Pregled sklepov 7. redne seje DS DO DELAVSKI SVET DELOVNE^ 10. Do konca prvega polletja je ORGANIZACIJE ŽELEZARNE^® treba pripraviti program povezo- ŠTORE je na svoji 7. redni seji Wvanja MID in RR. Zadolženo vod- dne 12. maja 1977 sprejel naslednje sklepe: 1. DS je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo. 2. DS je sprejel prioritetni vrstni red, ki ga je posredovala transportna služba kot informacijo za izboljšanje stanja na tem področju. 3. DS se je seznanil z rezultati poslovanja prvega trimesečja in predlaga DS tozdov, da temeljito proučijo svoje rezultate dela, tako da bi v II. polletju vse negativne rezultate prvega trimesečja dvignili na pozitivni nivo. 4. Ker tozd livarna in mehanska obdelava izkazujeta izgubo v I. trimesečju, je potrebno izdelati do naslednje seje sanacijski piro-gram za oba tozda. 5. Ker predstavlja proizvodnja traktorjev enega izmed bistvenih elementov gospodarskega načrta, je- potrebno tej proizvodnji posvetiti vso-pozornost tako znotraj delovne organizacije kot s kooperanti, da bi tako čimprej lahko prešli na redno proizvodnjo. 6. : DS je- sprejel tudi sklep, da naj oddelek za nagrajevanje v sodelovanju s tozdi stalno proučuje rezultate dela z izplačili OD v o-kviru dogovora o izplačanih osebnih dohodkih. 7. DS se je seznanil z doseženimi rezultati na področju inventivne dejavnosti v DO in jih o-cenjuje pozitivno. 8. DS bo vsaj enkrat na leto 'o-toravnaval inovacijsko problematiko najmanj Vsakih šest mesecev z namenom, da se spodbuja množična inventivna, dejavnost in- od-pravlj a j o motilni vplivi. stvo sektorja za RiK. 11. Dolčila zakona o združenem delu, ki zadevajo inventivno dejavnost, morajo biti v celoti vne-šena v interne samoupravne akte delovne organizacije. 12. DS izreka, priznanja Dl ATI Železarne Štore za dosežke na področju MID. 13. DS se je seznanil s poročilom strokovnega teama o poteku uveljavljanja zakona o združenem delu in priporoča, da naj delo teama poteka po začrtanem programu. 14. DS je potrdil, da delovno mesto vršilca dolžnosti pbmočni-ka direktorja zasede tov. Senčic Srečko, dipl. inž. metalurgije. 15. DS je potrdil člane razpisne komisiej za razpis delovnega mesta pomočnika direktorja DO, in sicer v naslednji sestavi: — Zapušek Roman — predsednik — Šeliga Vinko — član — Žohar Franc —■ član 16. DS je. imenoval novega poveljnika civilne zaščite, in sicer tov. Ivana Štefančiča iz livarne I. 17. DS je odobril naslednje podpisnike za karton deponiranih podpisov za SDK Celje: — Burnik Dušan, dipl. inž. — Senčic Srečko, dipl. inž. — Olga Čuvan — Belej Marjan, dipl. oec. — Urbajs Fanika — Potočnik Albin, iur. — Nosan Franc, dipl. inž. 18. DS je sprejel sklep, da oddelek za inf. in samoupravno dejavnost izdela pregled prisotnosti na sejah-DS DO, kar je posredovati v TOZD. Pregled sklepov 11. seje EGO EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR je na svoji 11. redni seji 13. maja 1977 sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdil je sklepe prejšnje seje., 2. Odbor je bil seznanjen, da delo na pripravi poročila o stanju in problematiki neidočih surovin in ostalega materiala teče, vendar zaradi obsežnosti del v posameznih obratih še ni v celoti zaključeno. Zato je sklenil, da se podaljša rok za dostavo poročila do naslednje seje odbora. 3. Sprejel je na znanje informacijo o poteku izdelave pred-projektov za komercialna skladišča. 4. Sklep št. 2 z 10. seje je po ponovnem glasovanju z večino prisotnih članov potrjen. 5. Odbor je bil seznanjen, da je analiza stanja medsebojnih odnosov partnerjev SŽ narejena in sklenil, da se posreduje odboru do naslednje seje. Do naslednje seje naj pripravi podobno poročilo s komercialnega stališča tudi komercialni sektor. 6. Odbor se je seznanil z informacijo predstavnika tozda ViT o izdelavi seznama rezervnih delov za problematične stroje. Odbor a-pelira na pristojne, da postopek sprovedejo v cilju nabave rezervnih delov. 7. EGO se je seznanil s skupnim poročilom tozda MO in tozda livarn o problematiki nedoseganja operativnih planov pri obdelani litini, v katerem so nakazane’ možnosti izboljšanja trenutnega stanja. 8. Sprejel je operativni plan za maj 1977 in zadolžil kadrovski sektor, da za člane odbora izdela poročilo o gibanju kadrov in nadur v prvih 6 mesecih letošnjega leta. 9. Sprejel je na znanje proizvodno in finančno poročilo za marec in obdobje januar—marec 1977 in ugotovil, da doseženi rezultati niso najbolj ugodni ter da je potrebno v bodoče podvzeti vse možne ukrepe za izboljšanje le-teh. 10. Sprejeto je predloženo poročilo komercialnega sektorja za marec 1977. 11. Odbor je potrdil sklepe 7. seje komisije za racionalizacijo, ki so sestavni del pregleda teh sklepov. 12. Potrdil je odpis razlike po zaključku št. 20768 — uvoznik Ferimporb Zagreb (uvoz koksa)— več uvoženo kot plačano — USA dolarjev 157,50. 13. Odbor je potrdil kalkulacijo prodajne cene za lesene podloge in sicer 1 m8 moralov 80 X 80 = = 2.400 din. Če tehta 1 m8 lesa ca. 620 kg, znaša cena za kilogram embalaže 3,87 din. 14. Predlog vodje varnostne službe je odbor začasno zavrnil in zahteva dodatno pojasnilo, ker člani odbora menijo, da je število 288 nadur za en dan previsoko. 15. Odbor je naknadno potrdil naslednja službena potovanja: — D. Burniku v Venezuelo in Kolumbijo — M. Beleju na Madžarsko — S. Gerkešu v Bolgarijo 16. Ob obravnavi službenih potovanj je bilo sklenjeno, naj se za odbor pripravi poročilo o višini stroškov za službena potovanja, o vzrokih za prekoračitev in kratko pojasnilo upravičenosti teh potovanj, kakor tudi možnost omejitve v Smislu zmanjševanja števila ekip (delegacij). 17. Odbor se je seznanil, da so posredovali poročila o službenih potovanjih: — D. Burnik, N. Zakonjšek s potovanja v ČSSR — I. Čretnik, Š. Gerkeš.s potovanja v DDR 18. Odbor je obravnaval poročilo o prisotnosti ostalih vabljenih na sejah EGO. Ob upoštevanju dejstva, da navzočnost predstavnikov vseh služb res ni nujno potrebna na vseh sejah, je bilo sklenjeno, da bo tiste, ki so potrebni za obrazložitev posameznih točk dnevnega reda, predsednik še ustno povabil. Pregled sklepov 9. seje DS TOZD LIVARN DELAVSKI SVET TOZD LIVARN je na svoji 9. redni seji 19. maja 1977 sprejel naslednje sklepe: 1. DS je potrdil realizacijo sklepov 8. seje. 2. DS priobči informacijo o poteku rekonstrukcije v »Štorskem železarju«. 3. Naj se forsira ta rekonstrukcija, ker le v rekonstrukciji livarne II lahko potrdimo proizvodnjo y livarni II in mehanski obdelavi. 4. Stanje v zvezi z rekonstrukcijo naj se posreduje družbenopolitičnim organizacijam in DS podjetja, glede na zadolžitve o izdobaVah ulitkov MO in tovarne traktorjev. 5. Pri analizi stroškov ugotavljamo, da so le-ti močno prekoračeni pri orodjih in so glavni vzrok za negativni rezultat TOZD, zato je DS sklenil, da je plačilo stroškov orodij tudi od TT, tako kot je urejeno pri vseh ostalih kupcih. 6. Menimo, da prekoračitev o-sebnih dohodkov po branžnem sporazumu sicer po izračunu kaže povečanje, vendar smo plan sprejeli s planirano izgubo, kar pa ne bi smelo vplivati na osebne dohodke. Branžni sporazum ni u-sklajen z družbenim načrtom in s principi nagrajevanja v ŽŠ. 7. DS pooblašča vodstvo tozda, da poostri delovno disciplino. 8. Vratarska služba naj poostri kontrolo nad odhodi z dela, kot je bilo predhodno določeno. 9. Akcijski programi, ki jih sprejemajo delovne skupine in ki so predlagani od vodij in obrato-vodstva, naj se dosledno izvajajo. 10. Da se vodjem delovnih skupin pošlje po 2 izvoda materiala. 11. DS se je seznahil z operativnim planom za. mesec maj in junij 1977. 12. DS je odobril odpis razlik samo za livarno: — zaklj. št. 179/Avtomontaža DM 227 din 1.604,90 — zaklj. št. 430/Avtomontaža DM 89,40 din 683,90 — zaklj. št. 457/Avtomontaža DM 300,00 din 2.295,00 Nadalje je odobril pripis razlik: — zaklj. št. 304/Avtomontaža DM 4.982 din 38.112,30 — zaklj. št. 430/AVtomontaža DM 5,94 din 45,45 — zaklj. št. 457/ Avtomontiaža DM 11,34 din 86,75 —; zaklj. št. 157/Avtomontaža DM 126,50 din 967,75 — zaklj. št. 323/Avtomontaža DM 132,46 din 1.013,30 13. DS pristane na pokrivanje razlike do polne penzionske cene samo za tiste člane tozda livarn, ki bodo koristili dopust ria Rabu. 14. DS ugotavlja, da so objavljene polne penzionske cene previsoke in da v prihodnje naj bodo objavljene prej, ne nekaj dni pred dopustom. 15. DS je izvolil načelnika narodne zaščite, in sicer tov. Ivana Štefančiča iz livarne I in pomočnika načelnika narodne zaščite tov. Jožeta Florjančiča iz livarne II. Komisija za racionalizacije Komisija je obravnavala predlog Draga Korena št. 238/32/77 in predlog skupine Draga Korena, Stanka Furlani, Ivana Zavška in Alojza Jazbeca — vsi iz mehanične delavnice št. 239/33/77 in velja za predlog istih avtorjev, št. 237/31/77, ki je bil obravnavan na 7. seji. Čeprav ni mogoče določiti posebnega nadomestila na osnovi prihrankov po veljavnem samoupravnem sporazumu, se je komisija odločila, da se predlagateljem izplača za vse tri predloge enkratna pavšalna nadomestila za njihovo zavzetost kot sledi: Dragu Korenu 900 din Stanku Furlaniju 600 din Ivanu Zavšku 600 din Alojzu Jazbecu 600 din Stroški bremenijo str. m. 4399. Komisija je ponovno obravnavala diplomski nalogi inž. Ferda Halerja in inž. Franca Selčana. Pri podrobnem proučevanju obeh nalog je opredeljevala tudi svoje dolžnosti in pristojnosti v zvezi z diplomskimi nalogami sploh. Ob upoštevanju določil Samoupravnega sporazuma o izumih in teh. izboljšavah SZ je sklenila predlagati ekonomsko gospodarskemu odboru naslednje: z ozirom na doseženo stopnjo organiziranosti množične inventivne dejavnosti in s tem danih možnosti za uveljavljanje in nagrajevanje racionalizacij skih ter inovacijskih predlogov, naj se odkupovanje nalog v celoti: ukine. Z uspešno (Nadaljevanje na 14. Strani) DELO. SAMOUPRAVNIH ORGANOV .(Nadaljevanje s 13. strani) -izdelano diplomsko nalogo opravi -diplomant svojo študijsko obvez--nost. Tiste naloge, ki pa vsebujejo zamisli ali celo rešitve tehničnih in netehničrrih problemov de-lovrie organizacije, pa se lahko prijavijo komisiji za racionalizacije, ki jih bo obravnavala tako .kot vse ostale inovacijske predloge. - Komisija meni, da bo s tem v celoti rešen kompleks dilem v •zvezi z odkupovanjem diplomskih nalog. O nalogah inž. Ualerja in inž. ■Selčana bo komisija odločila, ko -dobi stališče EGO. 13. Komisija je. obravnavala predloge to v. Plahute za 3. obračunsko obdobje in sklenila, da se -določi posebno nadomestilo po 26. členu SS po 1 b kot sledi: a) Naprava za čiščenje vodnih skodel. Prihranek znaša 346.988 din, tretje nadomestilo pa 4175,90 din. Stroški bremenijo str: m. 1150. ; b) Naprava za spuščanje plina ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE je na svoji 6. redni seji 20. maja 1977 sprejel naslednje sklepe: 1. Odbor je pregledal sklepe 5. .seje in jih potrdil. Pri lem je u-gotovil, da sklep št. 15 še ni realiziran. Za odgovor je zadolžen ¿sekretar. DO, tov. Žmahar. V zvezi z realizacijo je odbor sprejel še .-naslednje sklepe: —c Odbor želi prejeti poročilo, zakaj tov. Šturbej Alojz inMile-na.ter Kramer Jože nista podpisala pogodbe o posojilu-. Vodja TOZD GKSG naj od prizadetih .zahteva pismeni-. odgovor in ga posreduje odboru. . . Tpy. Potočnik. Albin je ustno zaprosil -za. preložitev datuma izpraznitve . družbenega - stanovanja zaradi objektivnih razlogov. Odbor je .sklenil, da se mu podaljša rok za izpraznitev stanovanja, do 1. septembra 1978. —. V skladu s. sprejetim stališčem na prejšnji seji je. odbor odložil sklepanje o 'vlogi tov. Cirila Goriška, do sprejetja pravilnika o "povračilu stroškov za uporabo telefona na domu. — Krajevni skupnosti Breze se 'za Ureditev ceste Breze—Osredek .odohri iz sredstev sklada skupne porabe 20.000 din.. — Odbor predlaga, da s.e izdela in posreduje v obravnavo predlog Samoupravnega sporazuma o razdeljevanju sredstev za .potrebe občanov v krajevnih skupnosti v smislu odvajanja 100 din na zaposlenega in sicer s predlogom, da se sredstva odvedejo direktno krajevnim skupnostim m ne na zbirni način. Predlog pripravi sekretar DO. 2. Odbor je sprejel na znanje informacijo o stanovanjski izgradnji in s predlagano delitvijo sredstev, za stanovanjsko izgradnjo soglaša. Ob tem pa je bilo sklenjeno: — Z ozirom na podano informacijo odbor predlaga 7 % stopnjo 'odvajanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo.. Predlog se posreduje v potrditev Še delavskim svetom tozdov. v zažigalni vez. Prihranek znaša 438.426,din,.¿tretje nadomestilo pa 4907,40 din. Od tega dobi 90 °/o ali 4416,66 .din tov. Plahuta, 10 % ali 490,74,din pa tov. Marjan Ramšak iz mehanične delavnice. Stroški bremenijo štr. m. 1130. n) Kokile. brez mehanske obde-.lave. ....... . Prihranek znaša 18.516 din, tretje nadomestilo pa 447,35 din. Od tega dobi 50 °/o, ali 223,67 din -tov. Plahuta, 50 % • ali 223,67. din pa. tov. Ivanu Galufu, delovodji v livarni I. Stroški bremenijo str. m. 1170. 14*. Marjan Mravljak —..soavtorstvo. . -Komisija je obravnavala zahtevo tov. Mravljaka po soavtorstvu pri predlogu tov. Eranca Platovr •ška št 74/12/75 »Naprave za notranje ozebljenje« in potrdila dogovorjeno razmerje delitve nadaljnjih posebnih nadomestil, po katerem pripada odslej tov.. Pla-tovšku 75%, tov. Mravljaku pa pa 25 % nadomestil. — odbor je sklenil, da se čim-prej vroči v banko 2.000,000 din namensko za posojila individualnim graditeljem (za koriščenje v letu 1978) pod enakimi pogoji kot lansko leto. Prva transa naj se vroči še ta mesec, za kar je zadolžena finančna služba. ■3. Pri obravnavi pFedloga razdelitve posojil za 'individualno gradnjo je odbor sprejel naslednje sklepe: a) Predvidena vsota sredstev za razdelitev posojil individualnim ‘graditeljem se- poveča za1 300.000 din in znaša skupaj za leto 1977 3.300.000 din. bj Odbor soglaša s predlagano razdelitvijo sredstev Za individualno ‘ gradnjo in -adaptaciji) (predlog je pripravila stanovanjca ¿komisija) za .'leto'1977: ' c Ker se bodo sredstva delila mev ‘sečno, odbor pooblašča ¿stanovanjsko komisijo, da' pripravi vrstni red koriščenja posojil po tranšah in to objavi po Informatorju. Rok -objave: najkasneje do 27. maja 1977. . c) Odbor predlaga strokovni komisiji za ogled gradenj, "da preuči vse ponovne prošnje in pritožbe, ki bi. se morda še pojavile in nato. skupaj s stanovanjsko komisijo pripravi predlog za odbor. . Posebej -naj pripravi predlog reševanja tistih prosilcev, ki jim bo v naslednjem letu zastaralo gradbeno dovoljenje, _z gradnjo pa še niso končali in tudi riiso izkoristili naj višje Zaprošene oziroma možne vsote posojila (po bančnih kriterijih je rok zastaranja gradbenega dovoljenja 7 let). d) Na podlagi pismenega priporočila direktor j a: DO, da se tov. Ferdu Vizjaku dodeli polno posojilo, bo odbor to obravnaval na prihodnji Seji. Ne glede na to, da je tov. Vizjak bil zaposlen v Železarni Ravne, se mu delovna doba šteje kot celotna, saj- je zaposlen ■v Združenem podjetju Slovenske železarne. Poleg( tega je strokovnjak, in potrebn 114. panogi, član ZB in če bo dobil ustrezno posojilo, mora letos, zapustiti družbe- no stanovanje. Odgovorna stanovanjska komisija pa nima možnosti dodeliti mu polno posojilo, ker pravilnik o dodeljevanju posojil za individualno gradnj o takih izjemnih primerov ne obravnava. Ob tem odbor ponovno opozarja, da naj vodstvo DO pri razgovorih s .strokovnjaki, ki se bodo zaposlili v Železarni Štore, točno opredeli vse pogoje in posameznikom daje zagotovila le na podlagi predhodnih sklepov pristojnega samoupravnega organa. e) Odbor je sklenil, da je o-brestna mera za vse, ki jim je bilo posojilo dodeljeno v letošnjem ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI'STANDARD je na svoji 5. redni seji 20. maja 1977 sprejel naslednj e sklepe: 1. Pregledal je sklepe- 4. seje, se seznanil z njihovo realizacijo in jih potrdil. V zvezi -z realizacijo ¿sklepa št. 16 je odbor sprejel sklep, da tov. Martinu Koprivcu ne more odobriti pomoči, -ker potrdilo, ki ga je predložil, ne zadostuj e.- 2. Potrdil je predlagni -razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1977/78. - Ob tem je pooblastil.kadrovski sektor, da lahko v primeru nezadostnih prijav za dolčeno . smer študija pripravi predlog povečanja števila štipendij za sorodno smer. Obenem odbor nalaga kadrovski službi, da poizkuša pridobiti čimveč štipendistov za smer metalurgija. 3. Odbor soglaša S predlogom, da še V jeklarni I iri valjarni I zasedba predvidi za štiri oziroma triizmenško delo. - Zaradi-teh sprememb se skupna zasedba v - jeklarni I poveča od 102 na 120, v valjarni I pa od 221 na 292....... . 4. Odbor se strinja, da se zaradi povečanega obsega del v TOZD GKSG razširi zasedba na naslednjih delovnih mestih: • — čistilka, od 65 na 67 za 2 — tesar II, od 2 na 3, za 1 ■ —tesar III, od 1 na 2, za 1 Skupna zasedba se poveča za 4. 5. Odbor je potrdil predlog -kriterijev za preventivno zdravljenje in preventivni pregled s pripombo, da še upošteva naslednja lestvica participacije: — za ¿delavce, ki dosegajo do -2.500 din dohodka na družinskega ga -člana, znaša participacija 20 din na dan —- za delavce z ’dohodkom od 2.500 do 3.500 din na družinskega člana, znaša participacija 40 din na dan — za tiste, katerih dohodek na družinskega člana presega 3500 din, pa znaša participacija 60 din na dan. 6. Odbor je potrdil zaključke komisije za organiziranje invalidske delavnice. ' Obstoječo komisijo za organiziranje invalidske delavnice je preimenoval v komisijo za operativno izvedbo delavnice in namesto tov. Staneta Ocvirka imenoval za člana tov. "Saša Pisanca, dodatno pa se v komisijo kooptira tov. Štefan Arzenšek. letu, enotna ne glede na to, ali dobijo sredstva-v Železarni Štore ali prek banke. 4. Odbor soglaša i s predlagano delitvijo sklada, skupne porabe. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so -dali odboru podrobno pojasnilo glede razdelitve .sklada namenskim potrebam. 5. Odbor zadolžuje sekretarja DO, da na naslednji seji poroča, če je zadeva Metličarja in Pre-skarja glede sofinanciranja nakupa stanovanja rešena in obrazloži predlog direktorja tov. Dušana Burnika o sofinanciranju stanovanja za dr. Hrušovarja. Za koordinacijo med tozdi in oddelki še ustanovi iniciativni odbor v sestavi: Burnik Dušan, dipl. inž., predsednik Maganja Vlado, inž. član Primc Alojz, dipl. oec., član Žmahar Ivan, član Zagoričnik Ignac, inž: član Pevcin Vinko, član Plazar Stane, član ^ Gradišnik Frido, član 7. V zvezi z vlogama Baumkir-her Draga in Hemavs Emila za dodelitev stanovanja izven vrstnega reda -odbor nalaga stanovanj ski komisiji, da vloge ponovno preuči in posreduje odboru v odločitev .svoje .stališče s širšo obrazložitvijo. 8. Tov. Mirku Valantu iz pri-prave proizvodnje 114. panoge,, se odobri povračilo sebtv.enih stroškov v višini 1.500 din. Finančni sektor naj preuči način plačila. 9: Odbor je zavrnil pritožbo Borisa Aleksovskega, ker je odgovor, ki ga je imenovanemu posredoval kadrovski sektor, v skla-du ž že sprejetimi stališči tega odbora. • Ob tem odbor ponovno opozarja, da bo o -dodeljevanju statusa izrednega štipendista še naprej sklepal praviloma le enkrat letno — ob razpisu, izjemoma pa le za šolanje deficitarnih poklicev. TO. Pritožbi tov. Ferda Vizjaka, dipl. inž. se v celoti ugodi tako, da se mu povrnejo selitveni stroški v višini predloženega računa, 'S tem se razveljavi ¿sklep št. 8 s 3. redne seje. 'V zvezi z dosedanj o obravnavo povračila selitvenih stroškov za tov. Vizjaka odbor izreka kritiko strokovni službi, ke je odboru naslovila predlog za povračilo stroškov, ob tem pa kljub dilemam na dosedanjih sejah odboru ni posredovala resničnih podatkov o obravnavanem vprašanju. Obenem odbor nalaga službi finančno materialne kontrole, da preuči, kako je bilo možno selitvene stroške poravnati pred sklepom pristojnega samoupravnega organa in celo pred vložitvijo predloga za odobritev. Z ugotovitvami naj služba seznani Odbor do prihodnje seje. 11. Odbor ni ugodil pritožbi Milana .Petelinška, ker je sklep, zoper katerega se pritožuje, v Skladu z že prej sprejetimi stališči .tega odbora. Odbor ne vidi posebnega razloga, da ob vlogi tov. Petelinška odstopi od splošnih kriterijev. Pregled sklepov 6, sej« odbora za splošne žadeve in informacije Pregled sklepov 5. seje odbora za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard Delo samoupravnih organov Pregled sklepov 13. seje odbora za dohodek 12. Pritožbi Azemi Azisa se delno ugodi, in sicer .tako, da se mu prizna osebni, dohodek za 7 delovnih dni in da se mu povrnejo prevozni stroški, ki-jih je imel zaradi urejanja dokumentacije, za enkratno potovanje v obe smeri z na j cenej šim prevoznim ' -- sredr šivom., Delavski sveti TOZD Mehanske-obdelave je na svoji-11. redni seji 28. maja-19-77; sprejel naslednje5 sklepe: 1. DS je: presedal, .sklepe, 10. redne seje in jih potrdil. . Pri tem. je. ugotovil,-da. je. ko-mdsigai imenovarca na tej.seji, pripravila predlog pravilnika zai’stimulativno-.nagrajevanj e: žerjavo-vodij in ostalihr.režijskih delavcev. DS je sklenil, da séi.prediog;: pravilnika posreduj e: v - razpravo samoupravnim delovnim- skupinam v tozdu mehanske obdelavo-. 2. DS je pregledal rezultate poslovanj a v obdobju januar—marec 1977 in ob tem ugotovil-, da se rezultati v , vzporednih dokumentih, prikazujejo različno. DS zahteva, .da-pristojna- strokovna služba pojasni, kateri podatki so pravilni. 3. Potrdil :je operativni'plan za maj rin j unij, ter- ob. tem opozarja,,, da je za obdelavo litine; potrebno... pridobiti nova ustrezna naročila z ozirom na to; da. se naročila; za* ca. 1501- prenesejo v naslednje leto. 1 Nadalje DS ugotavlja, da bodo planirane nadure za maj prekoračene zaradi uslužnih'del za valjarno I in zaostankov dobav firmi Metalprodukt' Beograd in predlaga, da sé • prekoračene nadure upoštevajo, in odobrijo: 4 DS je obravnaval stališča komisije za urejevanje transporta v železarni,: v. zvezi-iS- podpisom, Sar moupravnega sporazuma o programu in izvajanju pospešene racionalizacije, pretoka blaga in sklenil, da. Železarna Štore pristopi k podpisu omenjenega sporazuma. m DS je" vzel na znanje, predlog Samoupravnega sporazuma o merilih za nagrajevanje- po- kakovosti proizvodov in sklenil, da se posreduje še družbenopolitičnim-organizacijam v tozdu ter oddelku za nagrajevanje, ki naj o predlogu sporazuma podajo, svoje mnenje- oziroma stališča, o. čemer naj obvestijo delavski- svet tozda MO. 6. Odobril je pripis razlike po zaključku št. .381 — .»Marienhütte«-, Stahl und Walzwerk GmbH Graz — Asch 103.003,31 oz., din 110.511,85. 13. Na podlagi poročila razpisne komisije- in predlagane alternativne možnosti je odbor imenoval tov, - Franca Zeliča.' za. vodjo kadrovskega sektorja, v Železarni Štor.e: 14. Odbor' je sprejel na znanje informacijo o stanovanjski izgradnji v. Železarni -.Štori, ki jo je. odboru podal tov. Ivan Žmahar. 7. Predlog za odpis negativne razlike po,zaključku št. .388 od 16,- 12. 1976 :DS odstopa v odobritev | delavskemu j svetu, tozda livarn; ker-j.e-vzrok- za odpis: hvarska na-. paka. 8. Po obravnavi vloge,-žerjayo-vodij za prerarigiranje je DS sklenil predlagati strokovni, službi, da spelje postopek za preran-giran j e. žer j avovodij .v.obdeloval,-, nicirlitine.'. in, valjev iz. X. v-.; XI. -rang. • . DS in-tudi obratovodstvo vlogo . žcrjavovodij podpirata, at - 9. Absolventom j strojne jdelo-vodske šole v Celju — Ivanu Kukoviču, Ludviku. Povaleju,:,. Boj a-nu; Zupancu, DanieluS Markošku,: Antonu Hartmanu in Martinu* Metličarju — se. za opravljanje diplome, (v.;,mesecu juniju) odobri 7 delovnih-dni izredno plačanega dopusta. 10. DS je-ugotovil, da so delovni ljudje, -pasamoupravmh: delovnih ¡skupinah, razpravljali o;os-nutku -Pravilnika o delovnem redu vi Železarni Štore in-ga.• sprejeli. . Na osnovi zbranih pripomb j es bila b pripravi j ena dopolnitev besedila,-.; :s. katero delavski. svet., soglaša in s' tem pravilnik sprejema, 11. DS je sprejel pravilnik o povračilu stroškov, za uporabo telefona na domu za službene namene in pooblašča delegacijo za DS DO, da na seji DS DO glasuje za, verifikacijo sprejema. Ob tem, DS pripominja, da vsi tisti,, katerim je. bila. pred. spre-j et j em omen j enega pravilnika izvršena napeljava telefona na domu na stroške Železarne Štore, zaradi neveljavnosti privilnika niso bili upravičeni in zato DS zahteva, da vsi, ti: povrnejo ¡stroške napeljave telefona. 12. DS se., strinja-s. predlogom, pokrivanja razlik do polne pen-zionske cene v počitniškem domu na Rabu za leto, 1977, in sicer tako, da. se razlika pokriva najprej iz - pozitivne .razlike med dejansko izplačano in .maksimalno dovoljeno višino regresov za letni dopust nato pa iz sredstev TOZD po šte-vilu dejansko udeleženih na letovanju in ne po- številu zaposlenih. 13. DS soglaša s predlagano I. varianto delovnih. časov bifejev, s tem da je bife II v drugi izmeni odprt od 16. do 19. ure in ne od 17. do 20. ure. 14. DS soglaša s pričetkom- aktiviranja mikrofilmske dokumentacije v Železarni Štore in odobrava sredštva za nabavo najpotrebnejše opreme za začetek dela in postopen prehod uporabe mikrofilma. 15. Za načelnika narodne zaščite je DS potrdil tov. Toma Majerja, za njegovega namestnika pa tov. Franca Legvarta. ODBOR ZTA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH" DOHODKOV je na svoji 13. redni seji 31. maja 19.77:. sprejel naslednje;,sklepe,; 1. Potrdilje,;shlepe .prejšnje- se:-je_insse seznanil s poročilom,¿».načinu. glasovanja;., ki ga- je podal tov. Franc Kavka. ,, — Z ozirom na to, da nastajajo težave, zaradi nezadostne, udeležbe 'članov odbora na sejah, so biU.mavzočizmnenjaj-.-da', bicsr-pro-blemomi seznanili družbenopolitične organizacije ip-> vodstva.: toz-; dov. Sklenili so, da oddelek za informativno. in samoupravna t dejavnost pripravi pregled udeležbe^ delegatov;-iz: posameznih toz-dovuin OSS ;ter ga posreduje' družbenopolitičnim- Organizacijami in vodstvom tozdov. Na podlagi' pregleda naj se navedeni z delegati, ki se sej ne?udeležujejo redno, pogovorijo in’ jih spodbudijo k čimveč ji ¡udeležbi, 2 — Keni je* ugotovljeno;:-da so zadnji r.dnevi ivcmesecps-zaradi zadržanosti,, nekateri-b,-delegatov-, zaradi mu j mtfi del-na; deloyn.en»me-t s stu -za: ^i&kseje^.neprinaerni,.’' je* bilo .sk-lerijeno,, da, j.ertreba v. pri-* hodn j e* pripraviti: gradivo prej, im L e s t v i c a. z a s t i m u 1 a>t i v n i. do d a t.e k Odprema % Stimul. dodatek 90 : — 5 — 91 — 4;... 92 — 3 ® 93 8 —2 . 94 — 1 95 0 96 2 97 4 98 * 6 99 8 100 10 N a. kriterij.. so, vezani: — obratovodja transportnega obTata — vodja: želez, in cest. transporta ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV je na- svoji izredni seji 13. junija 1977 sprejel naslednje sklepe; 1. Na podlagi predloga komisije za uskladitev rangiranja in predhodnih razprav na sejah odbora so.bili.glede, uskladitve rangirnih odnosov v obratni ambulanti in prerangiranja delovnega mesta »knjigovodja osnovnih sredstev« sprejeti naslednji:sklepi: — vodja- ambulante, G, se pre-rangira iz XIII. v XIV. rang , — obratni bolničar I, G, se pre-rangira iz XIL V'XIII. rang — zahtevi za prerangiranje delovnega mesta »knjigovodja o-snovnih sredstev« iz XVI. v XVII. rang se ne ugodi. * 2. O prerangiranju delovnega mesta »delovodje« v modelni, mizami bo odbor razpravljal skupaj s predlogi za prerangiranje o-stalih delovodij. 3. V zvezi z dodatnim predlogom konference sindikata za do- sicer tako, da bi sejo lahko sklicali do 27. v mesecu. 2. Odbor je potrdil predloženi obračun stimulativnih dodatkov za. marec; in s. tem tudi naslednje, dopolnitve,. .ki jih je predlagal strokovni team: a) Za. valjarno II se.kriterij .količina'proizvodnje'ne upošteva. O-perativni plan ni bik dosežen zaradi: pomanjkanj a- .gredjo,,., b) Za obdelovalnim, .litine se kriterij. količina . proizvodnje . ne upošteva. ■ Operativnega,: plana ..uIt’ so dosegli zaradi nedobave suro-v-car.c slabe.: kvalitete odlitkov, ¡.in okvare, stroja SPK- 63. - Odbor meni, da so vobehpri-merihrazlogi za nedoseganje, plana:-, izven-vplivnosti- obrata; zaradi tega naj iz. tega naslova ne do-bi-jočniti pozitivne,, -niti negativne stimulacije: ;• c) Za Obrat*transporir-seuveljavi nasledniji-dopolnilni kriterij;: K*'oT4 e i na; o d p r.:epxi e Dej anska. - količina.. odpreme., se primerja s količino po nalogih za odpremo; Odstotek odpreme; se, u-gotoyi:. — vodjatransportneslužbe — špediter transportne službe — delovodje v transportnem o-bratu Ta kriterij se uveljavi kot poizkusni;: s tem, da se do naslednjega; meseea vgradi- dopolnilni kriterij,, ki bi zagotovil enakomernost:: odprenafi, (dinamika ¡odpreme!.. 3". Odbor ' se j e - seznanil . s1pre-gledolnrizplačamh osebnih dohodkov :-zaaprill977'. 4. Dodatni, predlog Sveta konference OOS: za izplačilo jubilejnih1 nagrad je 'odbor Pdložil s- pripombo,, da je. predlog potrebno u-skladiti, z: ostalima .železarnama, nakar ga naj .svet z. dodatno utemeljitvijo posreduje, odboru... 5. Odbor .želi obširnejšo obrazložitev razlogov, za pomanjkanje gredjo- v. valjarni,, II. delitev jubilejnih nagrad je bilo sklenjeno; Delavcem, ki. gredorv pokoj in v 'Železarni Štore nimajo 30 let delovne dobe, se izplača jubilejna nagrada - za 30 let v naslednjih primerih; - - - —. tisti, ki se v tekočem letu redno upokojijo, morajo imeti skupaj najmanj 30 let delovne dobe, od tega v Železarni Štore 25 let' j — tisti, ki se v tekočem letu' invalidsko upokojijo, pa morajo imeti najmanj 25 let delovne-dobe v- Železarni Štore. VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Zavod za požarno varnost 22-090 ali in sedež štaba CZ 93 (Uprava: javne varnosti 23-941 ali 92 Reševalna postaja 94 Pregled sklepov H. seje DS TOZD Mehanske obdelale « dejanska odprema-ud 29*. do, 28, y .nasl mesecu ,, a o premet—-, ¿apréma :pp nalogih od- 27; dö 26. v nasl mesecu- Pregled sklepom izrfedne seje odbora za dohodek KADROVSKE VEST I V mesecu maju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše organizacije združenega dela so: Brumen Vlastimir, KV kuhar iz DPG; Popovič Alenka, VS dipl. ekonomist iz EOS — pripravnik; Knezu Shaban, PK Zidar, Kreizu Hysen, NK delavec, oba iz gradbenega oddelka; Perc Marjan, NK delavec, Kučiš Jože, NK delavec, Vrabec Marjan, KV slikopleskar, Dejanovič Viljana, VS ekonomist —» pripravnik, Lamut Dušan, NK delavec, Šuligoj Oskar, NK delavec, Bobnič Stanislav, NK delavec, Pušnik Karl, NK delavec, čovan Alenko, VŠ predmetni učitelj, Križanovič Franjo, NK delavec, Lipej Marjan, KV avtomehanik, vsi iz tovarne traktorjev; Čoki Franc, NK delavec iz elek-troobrata; Sadžak Branko, NK delavec, Mehmeti Zymber, NK delavec, Muhič Ramo, NK delavec, Polanec Stanislav; NK delavec, Strabani Sejdi, NK delavec, vsi iz valjarne I; Moni Hafiz, NK delavec, Bahrami Bečir, NK delavec, Behrami Azem, NK delavec, Hakshiu Adem, NK delavec, Ah-metovič Mehmedagija, NK delavec, vsi iz livarne II; Zorko Ivanka, NK delavka iz GKSG; Lipovec Martin, NK delavec iž obde-lovalnice valjev; Porič Asim, NK delavec, Košec Jožef, NK delavec, Bučaj Arif,-NK delavec, vsi iz livarne I; Šučur Tomislav, NK delavec, Jaskič Fikret, NK delavec, oba iz elektroplavža; Marš Albin, KV strojni ključavničar iz jeklo-vleka; Sekirača Faik, KV strugar iz elektroplavža; Mrnjevica Sreto, KV strugar, Šmid Milan, NK delavec, oba iz mehanične delavnice"; A.jeti Halil, NK delavec, Malčku Isa, NK delavec, oba iz jeklarne I; Tepič Ljeposlava, NK delavka iz komunale; Mešo Vladimir, NK delavec, Jovanov Ljubo, KV strojni ključavničar, Šahman Šefik, NK delavec, Curri Halil, NK delavec, vsi iz jeklarne II; Čoh Josip, NK delavec, Balija Isen, NK delavec in Pantelič Božo, NK delavec, vsi iz valjarne II. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Potočnik Franc, PK voznik motornih vozil, Karaič Zvonimir, KV strojni ključavničar, oba iz obrata transport; Ferlin Franjo, NK delavec, Mehmeti Zymber, NK delavec, oba iz valjarne I; Milo-jevič Branislav, NK delavec, Musa Ismet, NK delavec, oba iz livarne I; Hruševar Jožef, NK delavec, Horjak Jože, PK odprem-nik gredic, oba iz jeklarne II; Ga-lomič Ranko, PK zidar iz valjarne II; Podgoršek Franc, NK delavec iz obdelovalnice valjev; Vojsk Branislav, žerjavovodja iz jeklarne I; Haxhin Adem, NK delavec, Žmahar Bojan, KV jedrar, Čur- kovič Ačim, NK delavec, vsi iz livarne II; Kvas Stanislav, NK delavec iz ekspedita; Vodišek Agica, NK delavka, Bučaj Arif, NK delavec iz livarne I. Po lastni želji so odšli iz DO: Vrečko-Novak Jozefina, NK delavka iz komunale; Vipave Martin, NK delavec iz valjarne II. Redno odpoved so podali: Karan Ljiljana, profesor angleškega jezika iz komerciale in Bratuš Branko, KV ključavničar iz valjarne II. Iz JLA so se vrnili: Kerš Branko, PK strugar iz mehanične delavnice; Golčman Florjan, SS strojni tehnik, vodstvo 114. panoge; Bezjak Jožef, strojni kalupar iz livarne I; Sluga Srečko, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; -Jesenšek Dušan, KV obratni elektrikar iz elektroobrata; Kukovič Jožef, KV strojni ključavničar, Štravs Milan, SS tehnik pomorskega prometa iz EOS; Bogdanovič Goran, NK delavec iz jeklarne II; Novak Božidar, NK delavec iz valjarne II; Romih Marjan, NK delavec iz valjarne I; Čavševič Rivzo, NK delavec iz livarne I; čanžek Vinko, KV obratni elektrikar iz elektroobrata; Jančič Bogdan, KV-av“"" tomehanik iz TT; Karabašič Se-nad, NK delavec iz jeklarne II in Ferlič Drago, KV strojni ključavničar. V JLA so odšli: Novak Stanko, elektrotehnik iz merilne službe; Korošec Zvonko, KV elektromehanik, Koražija Viktor, KV obratni elektrikar, oba iz elektroobrata; Fric Alojz, valjavec profilov iz valjarne II; Omerovič Hasan, NK delavec, Rajher Viktor, NK delavec, oba iz livar- | ne I; Rataj Slavko, NK delavec iz jeklovleka; Doberšek Janez, KV varilec, Vovk Franc, KV strugar, oba iz obdelovalnice; Lorger Franc, NK delavec iz gostinske enote; Brezinščak Vilim, maturant gimnazije iz EOS; Žavski Silvester, NK delavec iz jeklarne; Zapušek Jožef, KV strugar iz TT; Vodišek Edvard, KV avtomehanik iz energetskega obrata in Lorber Jožef, KV ključavničar iz mehanične delavnice. Na novo življenjsko pot so stopili: Žafran Mirko iz transportnega obrata; Vrban Nikola iz livarne II; Žavski Martin iz valjarne I; Veselak Bogdan iz DPG; Vodeb Srečko iz TT; Golež Jože iz SVD; Lorger Karl iz livarne I in Jošt Avgust iz jeklarne II. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Starki Stanko iz valjarne I; Žohar Karl, Himmelreich Branko, Ludvik Alojz, vsi iz mehanične delavnice; Vrabl Ivo iz TT; Drobne Franc iz livarne II; Maksimovič Mirko, Kamplet Janez, oba iz livarne I; Kroflič Zdravko iz valjarne II; Zečiri Rizah iz elektroplavža; Stopinšek Alojz iz obdelovalnice litine; Bobera Adolf iz livarne in Marija iz DPG; Senica Milovan iz transportnega obrata; Gračner Zvonko iz energetskega; Pungeršek Franc iz OKK in Franja iz SVD; Kamenik Slavko iz OKK in Vera iz ViT; Novak Stanko iz transportnega obrata; Durkovič Jovan in Lešnik Franc, oba iz obdelovalnice valjev. Vsem iskreno čestitamo! Upokojen: Kok Franc, roj. 17. 10. 1925, stanujoč Štore 78, zaposlen je bil v Železarni Štore od leta 1946 pa do 1948, nato je odšel na odsluženje kadrovskega roka. Po vrnitvi iz JLA se je ponovno zaposlil v Železarni Štor e'kot škarjevec v valjarni in je neprekinjeno delal vse do upokojitve. Pred upokojitvijo je delal v livarni valjev kot pomočnik talilca II. Invalidsko je bil upokojen 26. 5. 1977: . Želimo mu, da bi še mnogo let užival zasluženo upokojitev. KRŠILI SO DELOVNO DOLŽNOST Zaradi kršitve delovne obveznosti je bil izrečen disciplinski ukrep m JAVNI. OPOMIN — naslednjim članom naše delovne organizacije: 1. MASTNAK Franc, transport, dne 28. 10. 1977 malomaren pri delu. 2. VERK Marjan, valjarna I, 15, 1. 1977 neopravičeno izostal z dela, 3. KOPRIVEC Franc, valjarna I, dne 16. 1. 1977 neopravičeno: izostal z dela. 4. GUČEK Karel, valjarna I, dne 16., 1. 1977 neopravičeno izostal z dela. 5. KUFNER Zdenko, valjarna I, dne 16. 1. 1977 neopravičeno izostal' z dela. 6. ČUJEŠ Stanko, valjarna I, dne 16. 1. 1977 neopravičeno izostal z dela. 7. ŽAFRAN Janez, valjarna II, dne 30. 10. 1976 spor z delovodjem. 8. MLAKAR Viktor, jeklarna I, dne 11. 10. 1976 fizično obračunal s sodelavcem. 9. GRAČNER Ivan, jeklarna I, dne 4. 2. 1977 neopravičeno izostal z dela. 10. KOKALJ Stane, tovarna traktorjev, dne 24. 12. 1976 neopravičeno izostal z dela. 11. BAČIČ Peter, tovarna traktorjev, dne 11. 1. 1977 neopravičeno izostal z dela. 12. ŠPRAJC Vinko, livarna I, dne 20. 1. 1977 fizično obračunal s sodelavcem. 13. DROBNE Albin, livarna II, dne 19. 3. 1977 neopravičeno izostal z dela. 14. MEHOVIČ Rustem, livarna II, dne 18. i, 1977 neopravičeno izostal z dela. 15. KECMAN Milan, livarna II, dne 22! 2.: 1977 neopravičeno izostal z dela. 16. GUČEK Janez, livarna II, dne 18. in 19. 2. 1977 neopravičeno izostal z dela. 17. DROBINC Franc, livarna II, dne 26. 2. 1977 vhod na nedovoljenem mestu v varovano območje. .18. ROT Stanko, vzdrževalec tirnih naprav, dne 15. in 16. 2. 1977 neopravičeno izostal z dela. 19. KOVAČIČ Srečko, MO, za-stružbe, 20. VIZJAK Jože, jeklarna I, dne 30. in 31. 1. 1977 neopravičeno izostal z dela. 21. ČAVŽ Vili, livarna II, dne 19. 10. 1976 povzročanje nereda. 22. GRAČNER Franc, valjarna II, dne 11. in 21. 2. 1977 ter 28. 3. 1977 neopravičeno izostal z dela. 23. GOBEC Maks, valjarna I, dne 17. 3. 1977 zapustil varovano območje. 24. FERLIN Branko, valjarna I, dne 17. 3. 1977 zapustil varovano območje. 25. GUČEK Karel, valjarna I, dne 17. 3. 1977 zapustil varovano območje. 26. VERK Marjan, valjarna I, dne 19. 2. 1977 neopravičeno izostal z dela. 27. REBERNIK Vinko, valjarna I, dne 19. 2. 1977 neopravičeno izostal z dela. 28. VODEB Vinko, valjarna I, dne 19. 2. 1977 neopravičeno izostal z dela. 29. CENE Daniel, valjarna I, dne 16. 3. 1977 zapustil varovano območje. ■ 30. KLAJNŠEK Ludvik, Valjarna I,: dne 16. 3. 1977 zapustih varovano območje. 31. KREGAR Mirko, valjarna I, dne 16. 3. 1977 zapustil varovano območje. 32. KOŠTOMAJ Franc, valjarna I, dne 16. 3. 1977 zapustil varovano območje. s - 33. PLANKO Karel, Valjarna I, dne 16. 3. 1977 zapustil varovano območje. 34. ARTNAK Jože, valjarna I, dne 16. 3. 1977 zapustil varovano območje. 35. ŽLENDER Jože, valjarna I, dne 16. 3. i977 Zapustil Varovano območje. 36. MLAKAR Viktor, jeklarna I, dne 23. in 24. 3. 1977 neopravičeno izostal z dela.1 Pravna služba STORSKI ZELEZAR Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELE- ZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.