72 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO Statusi učencev v osnovni šoli in prilagajanje šolskih obveznosti Mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik Navkljub dejstvu, da je Slovenija prenormirana dr- žava in da imamo trenutno v veljavi 856 zakonov in 21.200 podzakonskih predpisov1 (leta 1991 le 367 zakonov in 862 podzakonskih predpisov), je 51. člen Zakona o osnovni šoli edina pravna norma na nacionalni ravni, ki ureja področje statusov učen- cev v osnovni šoli in prilagajanj šolskih obveznosti (predmetno področje ni bolj podrobno urejeno v nobenem drugem zakonskem ali podzakonskem predpisu). Deveti odstavek 51. člena Zakona o osnovni šoli si- cer določa, da se z internimi šolskimi pravili o pri- lagajanju šolskih obveznosti podrobneje uredi po- stopek za pridobitev statusa in prilagajanje šolskih obveznosti, vendar navedeno pomeni, da vsaka izmed osnovnih šol lahko popolnoma samostojno uredi predmetno področje, kar je z vidika šolske avtonomije zagotovo pozitivno, z vidika varova- nja načela enakopravne obravnave iste kategorije otrok (učenci v OŠ) pa lahko prihaja do velikih raz- lik pri pravicah in obveznostih učencev ter do raz- ličnih opcij možnih prilagoditev šolskih obveznosti. Vrste statusov učencev Po veljavni ureditvi iz 51. člena Zakona o osnovni šoli učenci lahko pridobijo enega od štirih statusov: • status učenca perspektivnega športnika, • status učenca vrhunskega športnika, • status učenca perspektivnega mladega ume- tnika, • status učenca vrhunskega mladega umetnika. Status učenca perspektivnega športnika lahko pri- dobi učenec, ki je registriran pri nacionalni pano- žni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Status učenca vrhunskega športnika lahko pridobi učenec, ki doseže vrhunski športni dosežek med- narodne vrednosti. V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri- hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com. Status učenca perspektivnega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki se udeležuje državnih tek- movanj s področja umetnosti. Status učenca vrhunskega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki dosega najvišja mesta ozi- roma nagrade na državnih tekmovanjih s področja umetnosti. Vpliv Zakona o športu na pridobitev statusa učenca športnika MIZŠ je dne 19. 10. 2018 prek okrožnice, št. 6030- 2/2018/29, seznanilo vse osnovne šole, da morajo dosledno upoštevati določbe Zakona o športu2, zlasti določbi 32. in 33. člena, ki bistveno vplivata na dodelitev statusa učencu športniku. Bistveno pri tem je, da status učenca perspektivnega špor- tnika ne more pridobiti učenec, ki je mlajši od 12 let oziroma 10 let (več o tej izjemi v nadaljevanju), status učenca vrhunskega športnika pa ne more pridobiti učenec, ki je mlajši od 14 let, pri čemer so pogoji pri tej obliki statusa tako zahtevni, da v pra- ksi malodane ne bo prihajalo do dodelitve statusa učenca vrhunskega športnika. Iz prvega odstavka 32. člena Zakona o športu izha- ja, da se posameznik (torej tudi učenec) registrira kot športnik: • če je star najmanj 12 let, • je član športnega društva, ki je včlanjeno v na- cionalno panožno športno zvezo ali Zvezo za šport invalidov – Paraolimpijski komite, • ima s strani OKS-Združenja športnih zvez potr- jen nastop na tekmovanju uradnega tekmoval- nega sistema ter • je vpisan v evidenco registriranih in kategorizi- ranih športnikov. Ne glede na navedeno pa se kot športnik lahko registrira tudi posameznik, mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registriran v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, ¹ https://www.tax-fin-lex.si/Supervizor/VeljavniPredpisi – stanje na dan 22. 7. 2019. ² Zakon o športu sicer velja že od 24. 6. 2017. 73 Didakta pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v član- ski kategoriji nastopajo športniki mlajši od 18 let.³ MIZŠ v svoji okrožnici te izjeme pri starostni meji (status učenca športnika namreč lahko pridobijo tudi učenci, mlajši od 12 let) ne navaja, vendar jo je potrebno striktno upoštevati, saj je zakonsko do- ločena. Zgoraj navedeno pomeni, da ima učenec, ki uvelja- vlja status učenca perspektivnega športnika, pra- vico do pridobitve statusa učenca perspektivnega športnika, če je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov, kar pomeni, da mora- jo biti osnovne šole pozorne pri vodenju postopka pridobitve statusa učenca športnika in ne smejo pogojevati status športnika z drugimi kriteriji ali pogoji, saj bi bilo tovrstno pogojevanje nezakonito. Enako velja tudi za primere, ko bi se šole odloči- le, da učenci pridobijo status športnika na podlagi blažjih, milejših kriterijev, saj bi s tem posamezniki pridobili določene pravice do prilagoditev šolskih obveznosti, do katerih na podlagi zakonskih pred- pisov niso upravičeni. Status učenca vrhunskega športnika lahko pri- dobi učenec, ki je kategoriziran kot športnik po 33. členu Zakona o športu (starost vsaj 14 let). Vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je dosegel vrhunski re- zultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registri- ranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik.4 Ob teh pogojih in tej starostni omejitvi se lahko vprašamo, ali se bo status učenca vrhun- skega športnika ohranil v 51. členu Zakona o osnov- ni šoli, saj so kriteriji precej zahtevni5. Pridobitev, prenehanje in mirovanje statusa učenca športnika/umetnika Zakon o osnovni šoli v 51. členu ureja postopek pri- dobitve, prenehanja in mirovanja statusa učenca perspektivnega športnika, učenca perspektivnega mladega umetnika, učenca vrhunskega športnika in učenca vrhunskega mladega umetnika. O dodelitvi, mirovanju oziroma prenehanju sta- tusa odloči ravnatelj osnovne šole na podlagi do- ločb Zakona o splošnem upravnem postopku, pri čemer lahko osnovna šola z internimi pravili o prilagajanju šolskih obveznosti podrobneje uredi postopek za pridobitev statusa in prilagajanje šol- skih obveznosti. Pred odločitvijo si mora ravnatelj v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pridobiti mnenje razrednika, v drugem in tretjem vzgojno- -izobraževalnem obdobju pa poleg mnenja razre- dnika tudi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora. Pridobitev statusa lahko predlagajo starši učenca, ne pa tudi šola po uradni dolžnosti. Ob odločanju o pridobitvi statusa učenca športnika je potrebno s strani OKS-Združenja športnih zvez, ki upravlja z evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov, pridobiti podatke o tem, ali je učenec vpisan v evi- denco registriranih in kategoriziranih športnikov. MIZŠ je v svoji okrožnici zapisalo, da »naj se pri odločanju o dodelitvi statusa športnika upošteva predvsem obseg trenažnih obveznosti, priprav na tekmovanja in tekmovanj, ki se lahko bistveno raz- likujejo pri posameznih športnih panogah. Prilago- ditev naj bodo deležni tisti športniki, ki izkazano ne morejo sproti opravljati šolskih obveznosti zaradi daljših odsotnosti od pouka ali obsežnega trena- žnega procesa v obdobju priprav na tekmovanja. Ravnatelj odloči z odločbo v skladu z določbami ZUP, kar pomeni da gre za individualno obravna- vo vsakega primera posebej in da se pri odločanju upoštevajo vse okoliščine oziroma dokazila, veza- na na konkretno vlogo«, hkrati pa so navedli, da »ne morejo šole v internih pravilih postavljati strož- jih ali milejših pogojev za pridobitev statusa od za- konsko postavljenih pogojev«. MIZŠ tako po eni strani določa, da osnovne šole ne smejo določati strožjih pogojev za dodelitev statu- sa športnika, po drugi strani pa navaja, da naj se pri odločanju o dodelitvi statusa športnika upošte- va predvsem obseg trenažnih obveznosti, priprav na tekmovanja in tekmovanj, ki se lahko bistveno razlikujejo pri posameznih športnih panogah. Me- nim, da šole ne smejo določati strožjih pogojev za dodelitev statusa športnika (torej tudi tega, da bi upoštevale kriterij obsega trenažnih obvezno- sti, priprav na tekmovanja in tekmovanj), pravilno in smotrno pa bi bilo ravnanje šole, da se pri od- ločanju o obsegu prilagoditev šolskih obveznosti učenca s statusom upošteva obseg trenažnih ob- veznosti, priprav na tekmovanja in tekmovanj, ki se lahko bistveno razlikujejo pri posameznih športnih panogah. Status učencu preneha: • na zahtevo staršev učenca, • s potekom časa, za katerega je bil učencu do- deljen, • če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil status dodeljen, • če ni več učenec šole, na kateri je pridobil sta- tus, ali • če se mu status odvzame. Če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora, mu šola lahko status odvzame na predlog razre- ³ Seznam športov iz drugega odstavka 32. člena Zakona o športu: atletika – stadionska (razen v metih, mnogoboju, 10000 m, maratonu in hoji), badminton, gimnastika – ritmična, gimnastika – športna, gimnastika – velika prožna ponjava, golf, jadranje, judo, kajak kanu – mirne vode, kajak kanu – slalom, karate (samo kate), konjeništvo – dresura, lokostrelstvo – tarčno, namizni tenis, planinstvo – športno plezanje, plavanje, plavanje – daljinsko, plavanje – sinhrono, sabljanje, sankanje – umetne proge, smučanje – alpsko, smučanje – deskanje na snegu, smučanje – nordijska kombinacija, smučanje – prosti slog, smučanje – smučarski skoki, smučanje –smučarski teki, smučanje – biatlon, strelstvo, surf, taekwondo – WTF, tenis, veslanje, drsanje – kratke proge, drsanje – umetnostno, dviganje uteži. Dostopno na: vhttp://www.olympic.si/datoteke/Uradno_potrjeni_tekmovalni_sistemi(2).pdf. 4 18. točka 2. člena Zakona o športu. 5 Ko pomislim na svetovno športno zgodovino, se mi poraja vprašanje, ali bi te pogoje izpolnjevali Jane Ahonen, Nadia Comaneci, Martina Hingis in Monika Seleš kot vrhunski športniki, ki so že kot zelo mladi dosegali vrhunske rezultate ... 74 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO dnika ali učiteljskega zbora. Zakon o osnovni šoli torej dopušča odvzem statusa, in sicer v primerih, ko učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora med šolo in starši. Dogovor je dvostransko pogod- beno razmerje, ki ga šola sklene z zakonitimi zasto- pniki učenca s statusom in ima elemente civilno- pravnega razmerja (po Obligacijskem zakoniku), kot tudi elemente upravno pravnega razmerja (po Zakonu o osnovni šoli). Iz zakona izhaja, da vsebina dogovora niso zgolj pravice učenca (prilagoditve pri obiskovanju pouka in drugih dejavnosti ter pri- lagoditve pri načinih in rokih za ocenjevanje zna- nja), temveč tudi obveznosti učenca, saj se namreč status lahko odvzame, "če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora med šolo in starši". Učencu zaradi bolezni oziroma poškodbe ali dru- gih utemeljenih razlogov status lahko miruje, do- kler obstajajo razlogi, na podlagi katerih je bilo od- ločeno o mirovanju. Mirovanje statusa lahko pre- dlagajo razrednik, učiteljski zbor ali starši učenca. Glede na deveti odstavek 51. člena Zakona o osnov- ni šoli, s katerim je določeno, da »šola s pravili o prilagajanju šolskih obveznosti podrobneje uredi postopek za pridobitev statusa in prilagajanje šol- skih obveznosti«, in glede na ugotovitve Inšpekto- rata za javni sektor6, resda na drugem, a vendarle upravnem področju, bi bilo potrebno v prihodno- sti postopek o statusih učencev urediti z enotnim zakonskim predpisom, ne pa dopuščati internim šolskim pravilnikom, da vsak po svoje (in različno) urejajo upravne postopke, ker takšno določanja postopkovnih pravil upravnega odločanja ni do- pustno, saj interni šolski pravilnik ne predstavlja predpisa, s katerim bi bilo dopustno določati pra- vila upravnega postopka. Prilagoditev šolskih obveznosti Po 51. členu Zakona o osnovni šoli se učencu, ki mu je dodeljen status športnika/umetnika, pri- lagodijo šolske obveznosti. Prilagajanje šolskih obveznosti se uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši. Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih dejavnosti ter načini in roki za ocenjeva- nje znanja. Šola z internimi pravili o prilagajanju šolskih obveznosti podrobneje uredi prilagajanje šolskih obveznosti. Sam bi vsekakor pričakoval, da bi bodisi v zakonu ali vsaj v podzakonskem predpisu obstajale do- datne vsebinske določbe, kaj vse bi lahko sodilo med prilagoditve šolske obveznosti, zlasti tiste na področju ocenjevanja znanja, saj v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredova- nju učencev v osnovni šoli ni niti enega člena, ki bi urejal prilagoditve šolskih obveznosti za učence s statusom športnika7, pri čemer pravilnik določa pravice do prilagoditev ocenjevanja za učence s posebnimi potrebami (5. člen) in učence prise - ljence iz druge države (15. člen). Šole tako v svojih pravilih o prilagajanju šolskih obveznosti različno urejajo prilagoditve pri obisko- vanju pouka8, kot tudi prilagoditve pri načinih in rokih za ocenjevanje znanja9, pri čemer ostaja od- prto vprašanje, ali morajo biti prilagoditve pri ro- kih za ocenjevanje znanja v pravnih okvirih, ki jih determinira Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, ali pa jih lahko interna šolska pravila na podlagi (ne- omejenega?) zakonskega pooblastila presežejo in roke za ocenjevanja znanja določijo po svoje? Prav tako je vredno premisleka, ali ohraniti dve podkategoriji statusa znotraj posamezne katego- rije, saj ni bistvo v poimenovanju statusa, ampak v obsegu prilagoditev šolskih obveznosti, ki jih šola skupaj s starši in učenci doreče v dogovoru o pri- lagajanju šolskih obveznosti, pri katerem pa bi se moralo nujno upoštevati obseg treningov oziro- ma vaj ter priprav na tekmovanja. Vsekakor je potrebno ohraniti uveljavljeni sistem učencev s statusi, ki pa bi ga bilo potrebno v do- ločenih segmentih nadgraditi. Kako? Ena od mo- žnih opcij je priprava Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti učencev v osnovni šoli po vzo- ru Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v osnovni šoli10. KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. Pravi naslov za vaša pravna vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja Kontakt: info@kurikulum.si www.kurikulum.si 6 Nadzori s področja vodenja upravnih postopkov in upravnega poslovanja v javnih zavodih s področja socialnega zavarovanja, 6. 6. 2018. 7 Morda bi prišel v poštev le prvi odstavek 27. člen pravilnika, ki ureja neocenjenost učenca zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov, vendar glede na zadnji stavek drugega odstavka tega člena in strogo razlikovanje med terminoma »odločanje« in »podaja mnenja« oddelčnega učiteljskega zbora tudi takšna interpretacija ne bi vzdržala pravne presoje. 8 Npr. »Od rednega vzgojno-izobraževalnega dela lahko učenec s statusom izostane glede na vnaprej pripravljen program dejavnosti in zaradi tekmovanj. Izostati sme tudi prvo učno uro, če se je obveznost predhodnega dne zaključila po 22. uri«. 9 Npr. »Učenec s statusom ima pravico do napovedanega ustnega ocenjevanja znanja«. 10 Uradni list RS, št. 30/18.