Poštni
PRIMORSKI DNEVNIK
ostnina plačana v gotovini	A„
^postala I gruppp - Cena 90 lir___________________________________________LetoXXVHI. Št. 191 (8287)
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK
TRST, petek, 18. avgusta 1972
---------' <*"■» Prt	Trebuši,—od i8.	tu d.	’ ““
go REPUBLIKANSKI GROŽNJI Z IZSTOPOM IZ KOALICIJE
Oster
spor v vladni koaliciji o barvnih televizijskih oddajah
Govorice o korupciji struj v vladnih strankah in o zvišanju naročnine za TV
lt V|R^1’ 17- — Uradna izjava republikanske stranke, da bo izstopila barv - H® koalicii®' v kolikor vlada ne spremeni svojega stališča o televiziji, je povsem nepričakovano razburkala politično javno i» „,a' ?ai 9rozi koaliciji resen razkol, ker so republikance v bistvu Podprli socialisti in socialdemokrati. ac*a na svoji zadnji seji ni spre-
bar„ ?obene9a uradnega stališča o |„ Vn' televiziji. Minister za pošte |n . elekomunikacije (demokristjan HoAkIlfaniievec) Ul0'3 pa je uradno »ta°b as*'l Tv' da pdčne 26.
. . S Doslri lenimi kmm!M.! .
jejo* J" drugih interesih ki botru-eneS0 .ali drugega si-
avgu-
IS| .Ponosnimi barvnimi oddaja-pAi ,ls^°oasno po nemikem sistemu C francoskem sistemu SECAM.
^ °tno ozadje je zelo zapleteno lir e, 8°VOri o številnih milijardah po*, . naJ bi j*h uporabili za slcih uPnine, o zapletenih gospodar-1»?!' Ja di
izbiri	____
VeHp8’ ali tudi odločitvi, da se u-Ptevi.lv?^n* sistem- Kot je znano, tna ladujeta v Evropi dva siste-različnimi tržišči m se je °dloLnska talavizija že pred leti ^ko !? Za nemški sistem PAL, broizv - te industrija usposobljena televi ^ati sPreJemnike te vrste, ? pa ie šele v zadnjih dneh siSuavla oddaje tudi po drugem ■- nu' Vendar pa ti tehnično -
trsk; razlogi niso dokončno gov^Ujlv.i' saj o njih na veliko
televizijskimi že nasičeno in da
............
site ? ,ord del italijanske elektron-ndustrije, ^ je v bistvu se hetnšlr-i v rokal‘ mn°8° močnejših S^A J'1 monopolov Zagovorniki Sttierjt* i53 tudi trde, da bi preu-he k-ev tovarn bila enostavna in ^av t ,zahtevala večjih izdatkov, tržijo 1830 se prl obravnavi možnih spr0tn Ovajajo diametralno naju ona °.cene- Točne so trditve, da boga^.raeje sistema PAL večje in dg .‘Jse, prav tako pa je tudi res, sProi„ 2 barvnimi
Qemniki
Ve|ja nkurenca zelo ostra, kar pa ne Ne Za področje sistema SECAM. vla<Jnf>0ri?a le "Ugotovitev kritikov televi?j odločitve, da uvedba barvne Pon, Je,, katerega koli sistema, V kori 'zredno visoke investicije neproduktivne osebne pola rin, ,ko Je gospodarski položaj Hi *V°1J težak. Prav tako je tu-v*ada ayičena ostra kritika, da je **ternor U'^ala izkoristiti počitniški »UtoJ da pod mizo sprejme tako karu p£,n sklep brez nadzorstva Hen in dejansko tudi brez V ® Prave formalne odločitve. «oVo„i Vezi z barvno televizijo , tarav VT1 rimskih krogih, da na ^ tolp. • -TV zvišati naročnino bih (ji vlzlJske sprejemnike Potreb-?b inv3amreč okrog 20 milijard lir ,V . ^hcije, ki jih ustanova ni-J1 se j Je že sedaj v težavah. Za-. Otn; °Vor’ 0 morebitnem povišku izjemi®!	hr	za barvni
?bfejp_ a|k m 1.000 lir za običajne jfinilj mke. Barvni sprejemniki so
g,	prn ,lz trgovin. Do sedaj so T^OOr^11 okro8 40.000 za ceno , kotvo'^ hr.
Jhto 33ski »Financial Times* od-v bnih le 0 korupciji italijanskih
h,	-,stfanu rLank oziroma raznih struj fC**! ki naj bi prejele 3 *bipanj hr med zadnjo volilno K lasti? °d francoskih družb, ki tgSes j6 patenta SECAM.
je sistem PAL v uporabi v vseh državah zahodne Evrope z izjemo Francije, SECAM pa v Franciji in v vzhodnih državah. Končno govori socialdemokratski poslanec o novi izredno visoki potrošnji, ki bi dosegla več tisoč milijard Hr.
Vladno stališče zagovarja demokristjan Zamberletti. ki govori o diktatu republikanskega voditelja glede barvne televizije in da je treba razpravljati o vseh vprašanjih. Demokristjanski predstavnik v bistvu zagovarja uvedbo dvojnega sistema, češ da bi na ta način italijanska industrija lahko prodrla na obe tržišči (kar pa bi pomenilo za italijanske naročnike nakup televizijskih sprejemnikov, ki bi bili
najmanj za 100.000 lir dražji). Poleg tega pravi poslanec Zamberletti, da je treba stvarno preučiti francoske predloge, češ da naj bi bila Francija v zameno pripravljena razpravljati o kmetijski politiki evropske skupnosti in o drugih evropskih vprašanjih in da se za Italijo splača globalno obravnavati vsa ta vprašanja.
Sovjetski predlog za svetovno konferenco o popolni razorožitvi
ŽENEVA, 17. — Letošnje zasedanje mednarodnega odbora za razorožitev se bo kmalu končalo. Na današnji seji je sovjetski predstavnik Rošin ponovil predlog o sklicanju svetovne konference za razorožitev. Pred konfe-
renco bi se moralo najprej sestati pet jedrskih velesil. Po mnenju sovjetskega delegata je predvsem od teh držav odvisno, da se zavre oboroževalna tekma in ustvarijo mednarodni pogoji za mir in splošno varnost. Zato je sovjetski delegat menil, da je prišel čas, da se prouči vprašanje splošne in popolne razorožitve z udeležbo vseh držav sveta.
Rošin je predlagal, da bi moral konferenco pripraviti poseben odbor sestavljen iz največ 35 članov, v katerem naj bi bili vsi sedanji člani odborov za razorožitev in predstavniki jedrskih velesil, vključno Francija in Kitajska. V svojem predlogu je sovjetski delegat priznal, da konferenca na enem samem zasedanju ne bo mogla doseči sporazuma o popolni razorožitvi in da bi se morala zato sestati vsaki dve ali tri leta, dokler ne bo dosežen dokončen sporazum.
LETfllSKI ATENTAT Nfl KRALJA HASANA II. ŠE VEDNO ZAVIT V TEMO
Skrivnostni «samomor» gen. Oufkira poveljnika vojske in tajnih služb
V Maroku se je položaj normaliziral in so obnovili redne letalske zveze z Rabatom
RABAT, 17. — Položaj v Maroku se je delno normaliziral po včerajšnjem slikovitem ponesrečenem letalskem atentatu na kralja Hasana II. Vse kaže, da je kralju zvestim vojaškim četam v zelo kratkem času uspelo najprej obkoliti uporniško letališče, nato pa aretirati šest pilotov, ki so leteli na lovskih letalih ameriškega tipa.
V Rabatu je mirno, okrog kralje- I--------- -
ve palače ni videti ojačenih straž, ! se omenjata dve možnosti: da se vendar pa tudi ni nobenih pravih | je ustrelil, ker ni pravočasno odvesti o dejanskem položaju in o kril atentata in torej iz sramu za-ozadju atentata. Največjo skrivnost radi svoje strokovne nesposobno-predstavlja samomor maroškega o- sti, ali pa da je bil v ozadju aten-brambnega ministra, načelnika ge- tata, ki ni uspel in se je zaradi neralnega štaba oboroženih sil in tega raje sam ubil. poveljnika vseh vohunskih ter dru- General Oufkir je bil siva emi-8'h.	,služb generala Moha- nenca maroške vlade in maroškega
meda Oufkira. Po uradnih vesteh kralja vseh zadnjih deset let ter , se ob 3- ponoči ustrelil s je bil v ozadju vseh izpremernb pištolo v sence.	maroške politike. Star je bil 52 let
Razlogi za samomor niso znani “ Je svojo kariero pričel v fran-in navajajo razne možnosti. Med coski v°Jski ter je s francoskimi drugim tudi dvomijo, da gre sploh četami vkorakal 1. junija leta 1944 za samomor in se govori o možno- v Him. Nato se je boril v Indoki-sti, da je bil ubit med včerajš-1 taiski in končno je leta 1955 «pre-njim atentatom, ali pa da so ga pričal* sultana Arafata, da je pre-kraljeve čete ubile, ker je bil res- pusti] Pištol kralju Mohamedu V. nični krivec poskusa državnega u- |',se razdobje je bil Oufkir vedno dara. Tudi v zvezi s samomorom | zve®t francoski politiki.
Do preloma s Francijo je prišlo
MED KISSINGERJEVIM OBISKOM V SAJGONU	^
v razpravo posegel pod-, Predsedstva vlade Evange-prayl. da so predvidene j daje olimpiade samo po-i? Cas°vno kratkotrajne ter 3 „3' tega ni bdi snreiet mv
«b hslde
tega ni bal sprejet no-.-flv	»° katerem bo govor
jjb	času na primerni poli-
81 odgovorom pa seveda ni ^voljen, saj uvedba po-
< j^ai- v Praksi že Domeni ,°v > valom nakupov sprejem-
JHji-L barvno televizijo k? >n Rednik komisije za finan-!? % i. zbornice socialistični ^Machiavelli ie danes v tej S Svni da mora vlada spre-]3'm J6 jasne odgovornosti z Slivje. K2ndalom okrog barvne te-Ctaje fatalistični poslanec se v ^iši0 Pa Polemike, do katerih tiJtaij Pr°d prihodom Pompidouja C izvirln pravi. da od takrat Sirke via čudno obnašanje itali-|A (ja ^ °d takrat tudi izvira kj takn” * ^°ck> istočasno upora-tprti trancoski sistem SECAM nemški PAL. Machiavelli C C menjuje staHšče PRI in Vš u,5® zlasti zahteva, da je K°J preklicati pooblastilo Prepreči nevarno na-JJjJtiti iK>trošnie. ko je treba iz-ih °®njQ Sa sredstva za socialno ?a
cj.?a ra' Zagotovitev zaposlenosti tar^ični1 za°stalih področij So-ij hoslanec opozarja na ve-?c>.ie na škodo italijanske f 1,1 na visoka plačila za a,ncoskega sistema 0a,^kci.ie PSDI Di Gesi pa -lr.i ^Ov Grn' ha bi uporaba dveh ^Ar'fQfisif-resn° škodila italijanski kC1 otor industriji, sai sistem K. j* °67°ča izvoz v 21 držav, ifj Alij milijonov koristnikov, ej.,av s Ka izvoz na področje 13 Ž ihlolt' m' 'i.ioni koristnikov So-H 3'atski poslanec se sklicu-113 Politično vprašanje, ker
REKORDNO ŠTEVILO LETALSKIH NAPADOV NA SEVERNI VIETNAM
Zaostritev partizanskih napadov na sajgonske postojanke - 155. sestanek pariške konference o Vietnamu - Kissinger se je sestal s Van Thieujem
SAJGON, 17. — Ameriško letalstvo je danes opravilo 370 zločinskih letalskih napadov na Sevitnl Vietnam, kar predstavlja rekordno število sovražnih napadalnih poletov v enem dnevu na Demokratično republiko Vietnama. Predstavnik ameriškega vojaškega poveljstva v Sajgonu je izjaVII, da so ti napadi presegli za 10 odstotkov rekordno število zabeleženo preteklega 13. julija.
Američani nadaljujejo s svojimi
napadi na civilne objekte, kljub odločni obsodbi bivšega ameriškega pravosodnega ministra Clarka tega zločinskega dejanja, ki je včeraj pred senatom obtožil Nixonovo u-pravo, da dovoljuje napade na se vernovietnamske namakalne naprave, bolnišnice, šole in civilna stanovanja. To zločinsko dejanje a-meriške vojske v Severnem Vietnamu je postalo najbolj učinkovito orožje Nixonovih nasprotnikov v sedanji kampanji za prihodnje predsedniške volitve.
Ameriško poveljstvo v Sajgonu se sicer izgovarja, da so letala napadla, uničila ali poškodovala vojaške in industrijske naprave. Če bi bilo to res. bi morala bati vsa severnovietnamska industrija in vse vojaške naprave dobesedno že zdavnaj uničene, sa* so Američani vrgli na Severni Vietnam doslej mnogo več bomb kot jih je bilo vrženih v vsej drugi svetovni vojni
v Evropi, ko je bila Nemčija popolnoma uničena.
Medtem južnovietnamski partizani nadaljujejo z ostrimi napadi na sajgonske kolabaracionistične postojanke. Najmočneje so partizani napadli na področju Quang Trija, kjer so prizadeU Sajgoncem velike izgube. Prav tako so partizani močno napadli sajgonsko postojansko »King* pri Hueju. Tudi okrog Saj-gona se nadaljujejo boji. kjer osvobodilne sile pritiskajo na številne postojanke kolaboracionistov.
Pod vtisom zaostritve ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam je bil danes 155. sestanek pariške konference o Vietnamu Srečanje med pogajalci je bilo izredno napeto. Na sestanku je prišlo do ostrega besednega spopada med severnovietnamskimi predstavniki in predstavniki osvobodilne fronte Južnega Vietnama ter Američani, ki so celo zagrozili, da bodo ponovno
na stališča. Severnovietnamska de legacija in delegacija Osvobodilne fronte Južnega Vietnama sta zahtevali. da morajo Američani najpre. odstraniti v Sajgonu svojega kolaboracionista Van Thieuja in popolnoma rešiti vojaški in politični položaj v Sajgonu ter prenehati vsemi vojaškimi sovražnostmi.
Zunanja ministrica južnovietnam-ske revolucionarne vlade Thi Bin-hova je po konferenci izjavila, da se strinja z vsemi osebnostmi ameriške opozicije, ki očitajo predsedniku Nixonu. da je izgubil prilož nost leta 1969, da bi napravil konec vojna v Vietnamu. Thi Binhova je izjavila, da je Nixon že od vsega začetka napačno ocenil položaj in poudarila, da se je pariška konferenca začela prav v trenutku, ko je Nixom prišel v Belo hišo Tedaj ie imel ameriški predsednik najboljšo priložnost, da bi se vojna končala. Poleg tega je dejala, da je Nixon izbral drugo pot. se pravi podporo sajgonskih kolaborario-
na brutalen način umoriti predstavnika maroške levice Ben Barko, ki je želel ustvariti ljudsko republiko Maroko. Takrat je Francijo vodil de Ganile, ki se je hotel izne biti vpliva obveščevalnih služb na francosko politiko. Prišlo je do slovitega procesa, ko so Oufkirja obsodili na dosmrtno ječo.
Francija Je zahtevala, da ga Maroko izroči, vendar je bil njegov položaj že zelo močan, saj je bil že takrat načelnik vseh maroških policijskih služb. Vedno je bil prijatelj «trde roke* in je leta 1958 s pompčjo najbolj brutalnih sredstev zatrl upor Berberjev, plemena, kateremu je tudi sam pripadal, leta 1965 pa je vodil policijski napad na študente.
Lanskega julija je prišlo v Maroku do atentata na kralja, med katerim je bilo preko sc o oseb ubi-se je njegova oblast še povečala, istočasno pa se je šušljalo, da skuša sam prevzeti vso Predstavnik Bele hiše Ziegler je I oblast v roke. Kralj mu je takrat danes izrazil zaskrbljenost za stike, predal tudi poveljstvo vojske in ki jih je imel predstavnik demo- Oufkir je na brutalen način izve-kratskega kandidata za prihodnje del čistko ter v treh dneh edimini-predsedniške voUtve McGovema z ral devet od štirinajstih generalov, zastopniki Severnega Vietnama v p0 uradnih vesteh je bilo med Parizu. Bela hiša meni, da tli ta včerajšnjimi letalskimi napadi osem pobuda McGovema lahko ošibila oseb ubitih, 47 pa ranjenih. Urad-diplomatske napore vlade za dosego no so tudi sporočili, da se je Hasan miru v Jugovzhodni Aziji. McGo- rešil zaradi svoje izredne hladno-vern je danes potrdil, da je zapro- krvnosti in premetenosti. Ko so sil bivšega glasnika Bele hiše za lovci napadali njegovo letalo, je časa Kennedyjevega predsedništva I namreč odšel v pilotsko kabino ter Salingerja, naj poizve pri članih se radijsko povezal z napadalci, sevemovietnamske delegacije v Pa- katere je prepričal, da je kralj rižu o možnosti izpustitve ameriških I . 't. oba pilota težko ranjena, da ujetnikov. Zanikal pa je, da bi -,c .°,n ™e5aoik’. kl k° skušal zasilno izročil Salingerju poslanico za se- prlstatl' ^ayah*	agenda lov-
vernovietnamsko vlado, v kateri |	sJrf!ja* m so se za
prekinili pogajanja. Kljub temu I ndstov in vietnamizaciio vojne na pa se ie izvedelo, da se bodo po-1 škodo pariških poaajanj. gajalci ponovno sestali v četrtek,
Na današnjem sestanku sta v glavnem obe strani poudarili svoja zna-
Glasnik ameriške delegacije v I Parizu je po konferenci dejal, da	,
nimajo nobenega namena prekiniti | pogajanja.
naj bi predlagal dosego miru z
Včeraj se je pet častnikov maro-
škega letalstva rešilo s helikopterjem, s katerim so pristali na Gibraltarju, kjer so zaprosili za politični azil. Uradno ni znano, za kakšne častnike gre, menda pa je med njimi tudi poveljnik letalstva polkovnik Lyousi. Maroko je zahteval od Velike Britanije, da jim izroči pobegle častnike, na kar pa je Velika Britanija za sedaj odgovorila, da proučujejo okoliščine in da med Veliko Britanijp in Marokom ne obstaja pogodba o ekstra-dikciji.
V arabskem svetu zelo oprezno komentirajo poskus državnega udara v Maroku z izjemo Libije, ki je pozdravila »pogumne in nacionalno zavedne častnike, ki so hoteli končati s terorističnim kraljestvom u-bijalskega kralja*. Jordanska vlada pravi, da gre za atentat na prijateljskega kralja. Edina uradna izjava je še iz Španije, iz katere poročajo, da so general Franco, princ Carlos in zunanji minister Bravo izrazili čestitke kralju, ker
P *PT
i	k ■*
L f*4'
se je rešil nevarnosti. Moskovska agencija TASS je objavila samo kratko uradno vest brez komentarja.
Po zadnjih vesteh se je ob 20.30 pričela seja vlade, ki ji predseduje kralj Hasan H. Za promet so tudi odprli pristanišče Rabat-Sale.
Finski predsednik v SZ
MOSKVA, 17 — Finski predsednik Uhro Kekkonen se je skupaj s predsednikom sovjetske vlade Ko-siginom vrnil s krajšega počitka iz letoviškega kraja Sukumi V diplomatskih krogih menijo, da sta oba državnika izkoristila čas za razgovore o pripravah evropske konference o varnosti, o kateri so govorili tudi na sestanku na vrhu predstavnikov komunističnih partij vzhodne Evrope 31. julija Kot je znano, se bo evropska konferenca vršila na Finskem, kjer bodo tudi vsi preliminarni razgovori.
Mohamed Oufkir, načelnik generalnega štaba, obrambni minister, načelnik policijskih in vohunskih služb ter siva eminenca maroškega kralja.
vedli prevare šele, ko so videli na Nixonom pred predsedniškimi vo-1 'eta’iš7 uradno svečanost ob priho. litvami v ZDA. Po izjavah McGo-1du ^J? m ®o ponovno nadaljeva verna je Salinger tolmačil sever-novietnamskim pred<tanikom McGo-vemove želje po miru v Vietnamu. I ...................mi......u.............................................m,,,,,,,,,........„„„„„„„....
doriefže PdvakratZJsrečaldas sever61 ZA UREDITEV DVOSTRANSKIH ODNOSOV
novietnamskimi predstavniki in sicer 18. julija in 9. t.m. Na drugem srečanju, je dejal Salinger, so ga severnovietnamski predstavniki ob vestili o svojem stališču glede izpustitve ameriških ujetnikov, ki je povezana z dosego miru v Vietnamu.
Nixonov osebni svetovalec Kissinger, ki je včeraj prispel v Sajgan, je imel danes triurni pogovor z ameriškimi vojaškimi poveljniki v Južnem Vietnamu. Po sestanku je časnikarjem izjavil, da je prispel v Sajgom, da bi obravnaval splošni vojaški in politični položaj. Današ-
Uspešni prvi razgovori mod obema Nemiijama
Različna stališča o značaju odnosov med obema nemškima državama
'T5111 U1 t"in.iom poiozaj. i^anas-1 BONN, 17. - Danes so se v, na uradni obisk v Pekam* ie bilo
!BOro‘“°' * * * ““»“
veleposlanikom v Sajgonu in neka- ma Nemčijama. Ebon Bahr in Mi-terimi drugimi generali je trajal chael Kohl sta bila očitno dobre več kot tri ure. Danes popoldne se volje in sta danes tudi proslavila .e Kissinger sestal z južnovietnam- svoj 50. sestanek, odkar so se pred skim predsednikom Van Thieujem. dvema letoma pričeli najprej neu-Sestamka sta se udeležila tudi vele- radni, včeraj pa uradni razgovori poslanik ZDA Bunker in član vse- med Nemčijama Dogovorila sta se državnega sveta za varnost Winston tudi, da se bosta ponovno sestala Lord. O pogovorih ni blo objavlje- 30. in 31. avgusta, no nobeno sporočita, razen tega, da Državni svetnik Nemške demo se bosta baje Kissinger in Van kratične republike Kohl je izjavil Thieu sestala toda jutri pred Kissin- da so napravili korak naprej ter
Nixonov osebni svetovalec Kissinger Je prispel v Sajgon. Na sliki je Kissinger (levo) v pogovora z ameriškim poveljnikom v Vietnamu gen. Weyandom in veleposlanikom ZDA Bunkerjem.	gerjevim odhodom v Tokio.	I da Vzhodno Nemčijo zanima Wpo-
...........■■■■■...»u.....................mitu...............................minil..m......................................um,................... stavitev normalnih mednarodnih odnosov z izmenjavo veleposlanikov.
V najbolj vročih počitniških dneh se jo vnel oster spor med vladnimi strankami okrog uvedbe barvne televizije. Po zadnji seji vlade je namreč minister za PTT (najbrž ne slučajno član fanfa-nijeve struje KD) odobril, da prične TV «poskusne» barvne oddaje v zvezi z olimpiado po francoskem sistemu SECAM in nemškem PAL. Zelo očitno se je skušalo izsiliti odločitev o tako važnem vprašanju brez parlamenta in celo mimo vlade. Ozadje je zelo zapleteno, saj gre za milijardne zneske pri proizvodnji barvnih televizijskih sprejemnikov, za obsežen uvoz rezervnih delov, visoke izdatke za nove investicije TV in za plačilo patenta: ali Nemcem, ali Francozom, ali o-bojim. Mnogo m govori o ko-
rupciji in celo o 3 milijardah lir, ki naj bi jih prejela »neka struja vladne stranke«.
V Maroku se je položaj normaliziral po neuspelemu poskusu državnega udara, ko so lovska letala trikrat napadla kralja Hasana II. Vendar je ozadje atentata še vedno zavito v temo, ki je še zlasti nepredirna v zvezi z vestjo o samomoru načelnika generalnega štaba in sive eminence maroškega kralja generala Mohameda Oufkirja. Govori se o raznih možnostih in tudi, da so ga ubili,
ker je bil resnični organizator neuspelega atentata.
Američani so včeraj hudo zaostrili bombne napade na civilne objekte v Severnem Vietnamu. A-meriška letala so opravila 370 napadalnih poletov, kar predstavlja rekordno število napadov v enem dnevu v vsej dolgi vietnamski vojni. V Južnem Vietnamu so se nadaljevali napadi osvobodilnih sil na postojanke sajgonskih kolaboracionistov.
Nixonov osebni svetovalec Kissinger, ki je predvčerajšnjim
prispel v Sajgon, je imel včeraj pogovore z ameriškimi vojaškimi poveljniki v Južnem Vietnamu in s kolaborističnim južno-vietnamskim poveljnikom Van Thieujem.
Notranje ministrstvo je objavilo prve podatke o nesrečah v ve-likošmarnem obdobju. V petih dneh od sobote do srede, je izgubilo življenje 172 oseb, ranjenih pa je bilo 4.119.
Gonja preiskovalnih organov proti dr. Lazagni, Vittoriu Togliattiju in tovarišem se je praktično razblinila v nič. Organi državnega pravdništva so bili prisiljeni izpustiti »osumljence* na svobodo, ker se jim pač ni posrečilo spraviti dejstva v sklad s teorijami p »nasprotnih ekstremizmih*.
To stališče seveda ni povsem všeč Bonnu, lu bi želel imeti posebne odnose na načelu »dve državi in ena sama nacija*
To stališče pa ;? že sedaj znatno ošibljeno, saj nevtralne države, kot so Švica, Finska in Švedska, že sedaj žele priznati Vzhodno Nemčijo in zaradi tega tudi vplivajo, da bi se čim prej zaključila pogajanja. Po drugi plati pa bi vključitev obeh Nemčij v OZN avtomatično pomenilo mednarodno priznanje Vzhodne Nemčije. Končno je to vprašanje povedano z evropsko konferenco o varnosti, na kateri je nujno, da sodelujeta obe Nemčiji
PEKING. 17. — Na kosilu, ki ga je danes priredil kitajski zunanji minister v čast kanadskega zuna-I njega ministra, ki je prispel sinoči
nosti uradno obiskal Kitajsko ka nadski predsednik vlade Trudeau.
Priprave republikancev za konvencijo stranke
WASHINGTON. 17. - Republikanci se pripravljajo za konvencijo svoje stranke, ki bo prihodnii teden v Miami Beachu in skušajo že sedaj odpcayiti veliko zadrego, ki je nastala zaradi vedno večje opozicije proti določitvi Nixona za predsedniškega kandidata. Izvršni odbor republikanske stranke ie soglasno odobril pravilnik konvencije, na osnovi katerega mora imeti kan didat podporo najmani treh državnih delegacij, da lahko sodeluje pri imenovanju, čeprav je večina repubUkancev prepričana, da bo Nixon zmagal, se vendar nekateri bojijo, da bi mu v zadnjem trenutku kdo prekrižal račune.
HELSINKI. 17. - Tukai se je danes zaključila druga faza pogovorov med Finsko in Nemško demokratično republiko o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med obema državama. V sporočilu finske ga zunanjega ministrstva ie rečeno, da so se pogajanja razvijala v prijateljskem duhu in da se bodo nadaljevala ob koncu tega meseca v vzhodnem Berlinu.
Spasski in Fischer prekinila v 40. potezi
REVKJAVIK, 17. — Petnajsto partijo med Spasskim in Fischerjem so prekinili po 40. potezi. Stanje je izenačeno, čeprav je imel sovjetski šahist v srednjem delu tekme precejšnjo materialno prednost, Fischer pa samo nekoliko bolje razporejene figure.
Dajan o možnosti pogajanj z Arabci
TEL AVTV, 17. — Izraelski o-brambni minister general Dajan je danes izjavil, da je v sedanjem položaju možna večja razpoložljivost Arabcev za ureditev spopada na miren način. Po Dajanovem mnenju so se Arabci prepričali, da nimajo moči, Sovjetska zveza pa da nima volje, da bi lahko obnovili vojno proti Izraelu, ter da je odpadlo vsako upanje, da bi lahko Sovjetska zveza in ZDA, zlasti pa Američani izvajali uspešne pritiske na Izrael.
Potem ko je Dajan dejal, da se Izrael ne bo nikoli več vrnil na meje izpred 5. junija 1967, je poudaril, da če Egipt ne bo spremenil svojega stališča, bo Izrael nadaljeval po poti zadnjih petih let: utrdil bo svoje položaje, svojo vojsko in nadaljeval z vzpostavljanjem stalnih naselbin na arabskem zasedenem področju.
KAIRO, 17. — Egiptovska tiskovna agencija je danes sporočila, da je egiptovski parlament na svojem zadnjem zasedanju odobril zakon o zaščiti narodne enotnosti. Na o-snovi tega zakona jp bila arabska sociaHstična zveza proglašena za edino poUtično stranko v državi in ,e prepovedano ustanavljati ali organizirati druge politične stranko ali organizacije, ki niso v okviru omenjene stranke.
PO ZADNJEM UKREPU ANDREOTTIJEVE VLADE
Podražitev cen telefonskih storitev bo v nekaterih primerih tudi 100-odstotna
Zaskrbljenost sindikalnih organizacij - Do konca leta bodo ugodili vsem prošnjam za priključitev na telefonsko omrežje
Zadnja odločitev parlamenta, ki je na predlog medministrskega odbora za cene povišal telefonske tarife, je sprožila po vsej državi val polemik. Med drugimi so protestirale tudi sindikalne organizacije. ki ugotavljajo, da je država s tem kršila sporazume, ki so bili pred kratkim doseženi v okviru pogajanj z delavci SIP. Sindikalne organizacije tudi poudarjajo, da zadnji poviški nikakor ni so povezana z rešitvijo sindikalnega spora znotraj SIP.
Ravnateljstvo SIP medtem zatrjuje. na osnovi statističnih podatkov, da se bo poprečni znesek trimesečnega telefonskega računa povišal samo za 8 odst. Vse pa kaže, da bodo poviški dosegli tudi stoodstotni porast. Zasebnik, ki ie do sedaj plačeval za simplex 3530 lir vsake tri mesece in je imel pravico do 145 telefonskih pogovorov na trimesečje, bo moral od oktobra odšteti za isto število pogovorov več kot 7.000 lir. se pravi osnovno vsoto 3530. ki jo je treba v vsakem primeru plačati, tudi če nisi sploh dvignil slušalke in še dodatno vsoto 3625 lir, koiikor je 145 telefonskih pogovorov do 25 lir.
SIP pravi tudi. da bodo pa zato cenejši teleselektivni pogovori. Kaže, da je tudi to še kar netočno. Na nekaterih krajših relacijah bodo teleselektivni pogovori že cenejši, v veliki večini primerov pa se bo tudi ta storitev odločno podražila.
Na sedežu tržaške TELVE smo se pozanimali, da bi zvedeti bolj podrobno kaj in kako bo z novimi cenami. cNa žalost, vam za sedaj ne moremo povedati ničesar.* so nam odgovorili. «ker zakon še ni bil ob.iavl.jen v Uradnem listu in zato vemo sedaj le tisto kar so pisali časopisi. Kakor hitro pa bo zakon izšel, vam bomo lahko ustregli z vsemi informacijami.* No. ko strto že bili v paiačd TELVE. smo se pozanimali, kako je s telefonskimi linijami na Krasu, kjer je treba čakati leto in več dni da te povežejo z omrežjem. Vse je menda odvisno od nekaterih tovarn. Id v prejšnjih dveh letih niso spoštovale dobavnih rokov in so se zato stvari zavlekle. Do konca leta pa bodo ustregli vsem prošnjam, tako da bo tržaška TELVE popol-
noma na tekočem. Nekaj nerešenih prošenj bo samo na področju devinsko - nabrežinske občine, točneje v Sesljanu, kjer je porast prošeni za priključitev na telefonsko omrežje prekosil vsa pričakovanja in ie centrala trenutno prešibka.
Edino pozitivno zagotovilo, ki smo ga dobili, je to, da bodo «zelo verjetno* ukinili višjo telefonsko takso, ki jo morajo plačevati abonenti na Krasu (Opčinah. Proseku itd.) Tudi pogodbe, ki so iih do sedaj podpisali in ki zadevajo nove inštalacije bodo ostale nespremenjene.
Torej, za sedaj lahko samo čakamo na objavo zadevnega zakona v Uradnem listu, nakar bomo lahko poročali na osnovi konkretnih podatkov o telefonskih poviških.
Avto cestni obvoz pri Mestrah dograjen
Nova obvozna cesta, ki bo povezovala mimo Mester avto cesto Trst - Videm - Benetke in «sere-nissimo* Mestre - Padova, ie skoraj povsem dograjena Prihodnji ponedeljek io bodo neuradno odprli za promet, v dolžini enega kilometra (obvoz meri skupno 6 lan) bo promet izmenično enosmeren ker je del cestišča še v gradnji. Računajo pa, da bo do konca meseca usposobljen še ta zadnii del. tako da bodo novo cesto — ki bo omogočala prometu, do se odvija mimo središča — lahka uradno odprli 3. septembra.
Bolniška blagajna za uslužbence notranjega ministrstva ie razpisala natečaj za podelitev študijskih štipendij za šolsko leto 1972-73. Natečaja se lahko udeležijo tudi sinovi preminulih čianov. Podroben razpis je izobešen na oglasni deski prefekture.
Razpisali so tudi natečaj za podelitev 125 študijskih štipendij za akademsko leto 1971-72 za univerzi tetne študente, sinove uslužbencev notranjega ministrstva ali upokojencev istega ministrstva. Natečaju se lahko udeležijo tudi sinovi preminulih članov. Za nadaljnje informacije se prizadeti lahko obrnejo na prefekturo.
NmMNUNHiNHnimuiuiiinaiiiiiiniiiiuniuiauiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiN
ŽAL PRENAGLJENA VEST
Preiskava proti zločincem Rižarne še na mrtvi točki
0 pristojnosti vojaškega ali porotnega sodišča bo odločala kasacija
Veliko zanimanje je vzbudila vest, ki io je včeraj objavil krajevni italijanski dnevnik da je namreč preiskovalni sodnik dr. Ser-bo podpisal akte za proces proti esesovskemu majorju Allersu, poveljniku posebne skupine Einsatzko-mando Reinhard, proti poveljniku Rižarne Oberhauserju in drugim esesovcem. ki so zakrivili hude zločine v Rižarni.
Ker bi to pomenilo dejanski zaključek dolge sodne preiskave in velik korak naprej za sojenje ese-sovskim zločincem, smo se obrnili na dr. Serba. da bi nam dal podrobnejše informacije Dr. Serbo je izrazil svoje začudenje zaradi objave gornje vesti in je izjavil, da ni podpisal nobenega akta in da je glede procesa proti esesovskim zločincem vse na mrtvi točki, ker je zadeva pred kasadjskim sodiščem
Kakor smo pred časom že poročali, te dr. Serbo že zaključil preiskavo pred nekal meseci na je nastal spor glede pristojnosti Vojaško sodišče v Padovi namreč trdi, da sojenje esesovskim zločincem spada pod njegovo pristojnost. Zato mora zdaj odločati kosacijsko sodišče.
Esesovcev. še mani pa esesovsHh članov zloglasne skupine Reinhard, nikakor ne moremo šteti med pripadnike neke vojske To je bila benda hudih zločincev, katerim mora soditi porotno sodišče. Zato opravičeno pričakujemo, da ho ka-saci.isko sodišče primerne odločalo.
Med vellkošmarnim »mostom*
Poldrugi milijon avtov na cestah naše dežele
Na cestah Furlanije - Julijske krajine so agenti cestne policije med veliknšmarnim »mostom*, to je od 13. do 16. t.m., zabeležili 74 prometnih nesreč s 6 smrtnimi žrtvami in 48 ranjenimi avtomobilisti ali potniki. Ta obračun je v primerjavi z lanskim vsekakor porazen: v enakem obdobju leta 1971 je bilo na cestah naše dežele 61 prometnih nesreč s 40 ranjenimi, medtem ko ni bilo niti ene smrtne žrtve.
Prometna policija je nadalje javila, da je po naših cestah krožilo nad poldrugi milijon vozil. Promet po najbolj prometnih žilah je urejevalo in nadzorovalo 339 izvidnic, ki so zaradi kršenja raznih cestnoprometnih predpisov kaznovale z jflobo kar 1200 avtomobilistov. Izvidnice so seveda krožile in so v štirih dneh prevozile 44.500 km.
Agenti so se v zadnjih dneh vsai
nekoliko oddahnili, toda že jutri in pojutrišnjem bodo zopet noč in dan na cestah.
Ker bodo v številnih tovarnah zopet začeli z delom, predvidevajo, da se bo v soboto in predvsem v nedeljo večina ljudi, ki so bili na dopustu ali v Jugoslaviji ali v severnojadranskih letoviških krajih, trumoma vračala domov, zaradi česar se bodo ponovno pojavile dolge vrste vozil in s tem večja nevarnost prometnih nesreč.
25. tržaški sejem od 17. do 29.VI.1973
Tržaški mednarodni velesejem, jubilejna 25. prireditev, bo prihodnje leto od 17. do 29 junija. Vodstvo velesejma je sporazumno z Zvezo mednarodnih velesejmov določilo za začetek in konec prireditve isti datum kakor letos. V okviru splošnega sejma bodo prihodnje leto običaine specializirane prireditve (9. mednarodni dan kave. 22. mednarodna lesna razstava, itd.). Velesejemska uprava sprejema že zdaj naročila za sodelovanje na prireditvi.
V drugi polovici avgusta, trgovine sc namreč mora.k) znebiti poletnega blaga, smo priča številnim razprodajam po «fantastično» znižanih cenah. Na žalost pa po navadi gre res le za ostanke in je mogoče dobiti obleko ali srajco ali čevlje, ki odgovarjate vašim okusom samo v izjemnih primerih.
lllllllllllllll■l■llllllll|lllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||U|||||||||||||||,,|,l|,,|||||,,n|„||||||||,,,||,||||||,,||,,|||,m||||,I||||||^|||||m||,|||,||„|M|||||1U||,llm,||,l|l|||||||||||||
V VELJAVI OD PONEDELJKA DALJE
Druga delovna izmena v 13 ur neprekinjenega
Kljub višjim tarifam prihranek? - Minimalni dnevni zaslužek pristaniščni-ka 7700 lir - Koristnost ukrepa se bo pokazala šele po poletnem premoru
luki:
dela
Uprava tržaškega pristanišča je pretekli ponedeljek uvedla drugo delovno izmeno. Sklep je bil «v zraku* že več mesecev, vendar so želeli pri vodstvu luke najprej podrobno proučiti vse možne posledice nove ureditve pristaniškega dela in šele potem, ko so proračuni pokazali Kolikor toliko jasne obrise vsaj za bližnjo prihodnost, je sklep postal pravomočen, tržaška luka pa se je z njim prilagodila operativni dejavnosti drugih italijanskih in tujih luk, ki imajo že dalj časa drugo delovno izmeno.
Če je slika nove delovne ureditve jasna pri vodstvu luke, bi tega nasprotno ne mogli trditi za vso luško klientelo. Ko smo se včeraj pogovarjali o tem vprašanju z vodjo tarifnega urada pri pristaniški ustanovi Fondo, je pogovor kar naprej prekinjal telefon, po katerem so špediterji, ladjarji, pomorski a-genti in predstavniki pristaniških delavcev spraševali po pojasnilih o tarifah, plačah, dokladah, pristojbinah za nadurno delo in podobno. Verjetno bo moralo preteči še vsaj nekaj dini, preden bo delo po novem, urnikom steklo brez manjših ali večjih zastojev.
Tržaška luka, pojasnuje načelnik Fonda, je do 13. avgusta poslovala po tradicionalnem urniku, to je po urniku 8 - 12 in 13 - 17. Po potrebi, to je če je posamezen ladjar to zahteval, so delavci opravljali še večerno izmeno, ki pa je bila seveda dražja. Medtem ko so nekatere druge važnejše luke v Italiji u-vedle drugo delovno izmeno že leta 1969, ko je bil sprejet prvi «paket» sindikalnih zahtev pristaniščnikov, je Trst nadaljeval s tradicionalnim načinom dela do danes. Uprava luke pa je med tem časom zbirala podatke o izkušnjah z dvojno izmeno v drugih lukah, zlasti v Genovi in v Livornu, ter že vnaprej odstranjevala razne primesi, ki so se v teh lukah izkazale za škodljive oziroma za nepotrebne.
Od ponedeljka dalje po posluje tržaško pristanišče po naslednjem
SMRTNI EPILOG DVEH PROMETNIH NESREČ
I Guido Babic iz TJ1. Cerreto 15. ki se je peljal v tržaškem avtomobilu
Claudio Tesserini, ki je vozil tržaški avto. si je v nesreči prebil lobanjsko dno ter dobil številne notranje poškodbe. Njegove življenje je ves čas viselo na niti.
Za posledicami prometne nesreče je včeraj ob 6.45 na istem oddelku podlegel poškodbam tudi 37-letni Mario Vattovani iz Ul. Furlani 8.
Vattovani se ie v nedeljo. 6. avgusta letos peljal s svojim motornim kolesom po Ul. Brigata Ca šale proti Ul. Flavia. ko je na ovinku zaradi trenutne nepazljivosti zdrvel naravnost v »guard-rail*. Močan sunek je Vattovanija vrgel z motorja na asfalt, kjer je nezavesten obležal v mlaki krvi. Z rešil cem RK so ga nato hudo ranjenega odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga zaradi hudega pretresa možganov, ran po obrazu in desni nogj sprejeli na omenjeni oddelek s strogo pridržano prognozo.
Claudio Tesserini
Strahovita prometna nesreča, ki se je pripetila ponoči 27. junija letos v Miramarskem drevoredu, malo po železniškem nadvozu, ie terjala še eno smrtno žrtev Včeraj ob 1.20 ponoči ie namreč na oddelku za oživljanje tržaške glavne bolnišnice podlegel hudim poškodbam tudi 33-letni Claudio Tesserini s Proseka št. 79. število smrtnih žrtev nesreče, kakršne po številu mrtvih in ranjenih pri nas že dolgo ne pomnimo, je tako naraslo na pet. Kot znano, sta pri trčenju goriškega avta lancia ful-via coupe in tržaškega opel rekorda. bila pri priči mrtva 77-letni Domenico Petronio iz Pirana tar lastnik goriškega avta. 48-letni Er-vinio Russi iz Rou't Drevored Se-renissima 57. Petro Jo v a žena. 64-letna Emilia Goina por. Petronio. prav tako iz Pirana, pa ie preminila ki; slu po sprejemu v bclniš nico Komaj 14 dm po nesreči je podlegel poškodbam tudi 52-letni
urniku: od 7.30 do 14. ure prva izmena, od 14. do 20.30 druga izmena. Pomorski agenti, ladjarji, u-vozniki, špediterji in drugi klienti pristaniščniih storitev s tem lahko računajo dnevno na 13 ur neprekinjenega dela. Delavci druge izmene po potrebi podaljšajo delovni urnik še za dve urj (po polurnem premoru), kolikor bi bila potrebna še tretja (izredna, nočna) izmena, pa je predvidena možnost njene vpeljave do 21, do 3.30, v obeh zadnjih primerih pa veljajo seveda višje pristojbine.
Uvedba druge delovne izmene je zahtevala ustrezno okrepitev osebja tako pri sami pristaniški ustanovi, kakor tudi pri pristaniščni.kih. Pristaniščnikov je danes v Trstu približno 1.700, pri Neodvisni ustanovi za tržaško luko je zaposlenih 1.300 ljudi, nadaljnjih 1.500 ljudi opravlja v luki spediterske, zunanjetrgovinske, carinske in pomorske posle.
Ob sobotah opravljajo praviloma delavci v luki eno samo delovno izmeno, -za izredne primere-pa je predvideno tudi izredno delo v popoldanskih urah. Za manipulacijo hitro kvarljivega blaga, živine in podobno, dopušča tarifni pravilnik tudi nedeljsko delo.
Pristaniške tarife so poskočile za 20%. Glede na to. da gre za pavšalne tarife in da torej velja omenjeni povišek 24 ur na dan in čez vse leto, ali ni to prehudo breme za koristnike tržaške luke? Vodstvo luke meni, da ne. Poprej je namreč splošno veljalo, razlagajo pri pristaniški ustanovi, da se ladje v večernih urah posluževale izrednega dela, ki je bilo za 65% dražje od normalnega. Poleg tega so nastajale pri vsaki izmenjavi pristaniščnikov ob ladji določene zamude, ki so pri večjem številu mož in skupaj seštete preraščale v ure. Danes tega ni več: prva izmena ne gre z delovnega mesta, dokler niso prisotni pristaniščniki druge izmene. tako da teče efektivno delo neprekinjeno 13 ur na dan. Tarifa je za ladjarje in druge koristnike sicer za 20% višja, dnevni obračun pa utegne pokazati zanje celo manjši izdatek kakor po tradicionalnem sistemu dela. S prvim paketom sindikalnih izboljšav imajo pristaniščnd-ki zagotovljen minimalni dnevni zaslužek 7.700 lir, ker pa se njihovo delo izvaja na akord, so dnevni prejemki praviloma precej višji. Res je sicer, da imajo pristaniščniki po novem manj možnosti, da opravljajo poleg rednega še po nekaj ur izrednega (nadurnega) dela, saj prevzema delo po prvi izmeni druga, sveža izmena, pristaniška ustanova pa računa, da bo delo z novim sistemom teklo bolj redno kakor doslej, saj se je večkrat dogajalo, da je od rednega in nadurnega del« izmučen pristaniščnik mfral pogostokrat naslednji dan počivati in ga torej nd bilo na delo.
Kakšen uspeh bo imela uvedba druge delovne izmene v luki, bo pokazala šele bližnja prihodnost. Izkušnje teh prvih dni so še prešibke in raznolike, da bi si lahko ustvarili popolnejšo sliko. Poleg tega je pristaniška ustanova uvedla novi sistem dela sredi poletnega premora, tako da se bo treba vrniti na to vprašanje še kdaj pozneje.
dano parkiranje no opeh straneh obeh omenjenih ulic. Vozila, ki bodo v tem času parkirina. bodo odpe ljali v občinsko garažo, njihovi lastniki pa bodo preit-ii globo.
Trčenje vespe in avta
v Starem pristanišču
Včeraj popoldne, malo po 16. uri, se je 16-letni Roberto Canziani iz Milj, Ul. Rio Storto 6, peljal s svojo vespo po starem pristanišču, ko ie prišlo do trčenja z avtom opel Iz parkirišča se ie z njim pripeljala 29-letna Paola Toricelli iz Ul. Boccaccio 26. ki je šele zadnji hip zapazila vespista. a trčenju se ni utegnila izogniti. Canziani se je pri padcu na asfalt ranil po desni nogi, obrazu in rokah, zaradi česar se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno dva meseca.
V prvi polovici leta nad 6.500 kontejnerjev
Kontejnerski promet v tržaškem pristanišču naglo narašča. Do konca junija so v luki manipulirali 6.507 kontejnerjev, medtem ko so jih lani od 1. januarja do 31. decembra manipulirali 4.817. Nad 90 od sto vseh kontejnerjev roma iz Trsta v Izrael in iz Izraela nazaj v Trst Prevažajo jih na dveh ladjah izraelske pomorske družbe ZIM. tako da si sledi iz naše luke po en odhod vsakih pet dni. Zanimivo je. da se s kontejnerji prevažajo predvsem industrijski izdelki (tkanine, sadni sokovi, avtomobilski deli in plašči orodni stroji, električni gospodinjski stroji in celo avtomobili), medtem ko prihaja v Trst na pr. izraelsko južno sadje pretežno kot tradicionalna pošiljka. V smeri Trst - Izrael prevažajo v zadnjem času s kontejnerji tudi imetja Židov, ki se seiiio iz Sovjetsko zveze v Izrael.
Ker niso sosedje že več dni videli 70-letne Ane Mlekuž, rojene v Čezsoči pri Bovcu, so včeraj zgodaj popoldne poklicali policijo. S pomočjo gasilcev so odprli-sanovanje v petem nadstropju Ul. Roma 18 in našli Mlekuževo mrtvo na postelji. Zdravnik Rdečega križa dr. Coceanni je ugotovil, da je mrtva že več dni in da je verjetno umrla naravne smrti.
Sinoči na Gradu sv. Justa
Krasen večer s plesalcem Luisillom
Luisilla, tega svetovno znanega plesalca in izvajalca španske plesne folklorne umetnosti, ki je sinoči nastopil s svojim «Gledališčem španskega plesa» na Gradu sv. Justa, ne razumeš takoj. Prve pol ure slediš s pričakovanjem, kaj se bo na odru pomembnega zgodilo — v gibih seveda — kaj bo tako enkratno očarljivega, o čimer govore po svetu ljudje, ki so videli Luisilla. A gledalčevo pričakovanje je kaj kmalu potešeno ko razumeš tisto, skorajda demonično ritmizirajočo glasbo, tisto strastno peketanje nog ob leseni pod, škripanje kastsanjet, kitaro, skratka življenje, ki ga ti ljudje nosijo v sebi. In Luisillo, njegov nastop, njegov izredno uvežban ansambel ti tako prirastejo k srcu, da se po dobrih dveh urah — kolikor pač traja nastop — sprašuješ, če je že vsega konec. Tako učinkuje Luisillo: z enkratnim doživetjem v najžlahtnejšem pomenu te besede.
Za svoj tržaški nastop je Luisillo s svojim šestnajstčlanskim plesnim ansamblom, z instrumentalnim duom kitar, s solistkama Trini Espano in občudovanja vredno mlado Solero De Jerez ter s pevcem in recitatorjem pripravil vsebinsko smiselno predstavo španske folklorne umetnosti, ki ji je manjkalo le pekoče sonce Pirenejskega polotoka, da bi lahko res do dna občutili vse, kar nam ti španski umetniki prinašajo. Kdor si bo ogledal dre višnjo in jutrišnjo ponovitev, mu ne bo žal!
V torek in sredo na Gradu «Carneval de Rio 1972»
Medtem ko plesalec Luisillo prikazuje vso barvitost Španije v predstavi «Sinfonia Sivigliana» napoveduje tržaška pokrajinska turistična ustanova prihod brazilskega ansambla «Cameval de Rio 1972».
Treba je reči da si je turistične ustanova zagotovila tako za nastop Španca Luisilla. kot za nastop Brazilcev ter za predstavo, ki je na sporedu 31. avgusta z Ivo Zanicchi. «Ricch' e Poveri*, s Pip-pom Baudom in ansamblom «Liver men», dvorano gledališča Rossetti v primeru slabega vremena. Predstave so tako zagotovljene tako ob lepem, kot ob grdem vremenu ter bo olajšalo nrednrodao vstopnic v Pasaži Protti.
Brazilski ansambel bo nastopil v torek, 22. avgusta in v sredo, 23. ob 21. uri. Na sporedu so sambe in bosse nove, ki bodo pričarale občinstvu pristno razpoloženje brazilskega pusta. Seveda bodo poleg tega še zabavni prizori tako da bo predstava trajala kar dve uri.
Gledališča
GRAD SV. JUSTA
Ljubiteljem plesne umetnosti " za danes zvečer in jutri, s pričetkom ob 21. uri, obeta izredno z3' nimiv in pester večer španske plesne umetnosti. Na Gradu sv. Justa namreč nastopil s svojim »Gledališčem španskega plesa* svetovno zna' ni plesalec Luisillo. V primeru slabega vremena bo nastop v gledališču Rossetti.
Za svoj tržaški nastop, ki ga prireje gledališče Verdi s sodelovanjem tržaške Avtonomne turistične in letov! ščarske ustanove, je pripravil razgiban spored španskih plesov.
Vstopnice so na razpolago v osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel-36-372).
Kino
M1RAMAKSK1 PARK. Predstave či in zvoki*: danes ob 21.00 «Pet Kaisertraum von Miramare* v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano Carlotta* v italijanščini.
Nazionale: 16.15 «Sei iellato, amieOi hai incontrato Sacramento*. Barv® film. Ty Hardin, Christina Ha}1' Dana Ghia, Silvano Tranquilli.
Fenice 16.15 «Domani passo a sala-tare la tua vedova..., parola di E®' demia*. Barvni film. Graig Hill-
Eden 16.00 «La dolce ala della g'0’ vinezza*. Barvni film. Paul NewmaP-Prepovedano mladini pod 18. leto®:
Grattacielo 16.30 »Le calde notti Decameron*. Barvni film. Femy ®e’ nussi in Don Backy. Prepovedan0 mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.15 «11 solitr i del West’' Barvni vvestern film. , arles B®11 son in Lee G. Copp.
Ritz 16.00 «1 re del sole*. Barvni M® za vse. Yul Brynner.
Aurora 16.00 Vrsta filmov o mlada1 skem oporečništvu: «Taking °*. j Barvni film. Prepovedano mlad® pod 18. letom.	.
Impero 16.30 «Senza famiglia. nul tenenti, cercano affetto*. Žaba' barvni film. Vittorio Gassman 1 Paolo Villaggio.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia
OPOZORILO DEŽELNEGA 0DB0RNIŠTVA ZA KMETIJSTVO
Prijaviti vsaditve in presaditve trt ter preostanke lanske zaloge vina
Rok za prijavo vsaditev trt zapade 31. avgusta, za prijavo preostalega vina pa 6. septembra
Deželno odborništvo za kmetijstvo .ie sporočilo, da bosta v kratkem zapadla dva roka ki zanimata vinogradnike. Prvi rok zapade 31. avgusta: do tega dne bo treba predložiti pokrajinskemu nadzor-ništvu za kmetijstvo načrte za vsaditev novih trt ali za presaditve trt jeseni in pozimi. Podatek ie potreben za državni razvojni načrt vinogradništva, ki ga bo morala vlada izročita pristojnim organom Evropske gospodarske skupnosti na podlagi sporazuma iz apnila 1970.
Sporazum je izdelal svet EGS z
iiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiHininiiiiiiiiiiiiiimiii,,,,,,,,,,,,,,
JtidHtO- uAednidtou
Mario Vattovani
Prometni ukrepi ob kolesarski dirki
Ob priložnosti kolesarske dirke »Circuito degli Assi», ki jo Zveza tržaških kolesarjev v sodelovanju s kolesarsko zvezo «Fausto Coppi* prireja 22. avgusta na krožni poti med Drevoredom R. Gessi in Pas-saggio S. Andrea, ie tržaški župan sprejel nekaj varnostnih prometnih ukrepov.
Na ta dan od 20. ure dalje do konca dirke, ne bodo smeli voziti avtonivbili po vsem Drevoredu R. Gessi in Passaggio S. Andrea in sicer ud začetka te ulice do priključka /. omenjenim drevoredom. Prav tako 22. avgusta od 16. ure 1 dalje do konca dirke je prepove-
Natančni bralec
Dragi tovariši uredniki!
Pred nekaj dnevi ste v PD omenili pisanje nekega generala M. Timeusa. Pravkar sem se vrnil z izleta po Dalmaciji in sem po naključju prebral v splitskem listu »Nedeljna Dalmacija* od 13.8.72 članek I. Mihovi-loviča pod naslovom «Himere generala Timeusa*, kjer je generalu in njegovim somišljenikom povedano «per le rime*, kar jim gre.
Zdravo! Vaš naročnik
I. S.
Trst, 17.8.1972
• * *
Tovariš urednik!
Te dni, za praznike velikega šmarna sem na ulici pobral letak, ki me je ogorčil. «Societa Alpina delle Giu-lie, sezione di Trieste C.A.I.* je namreč sporočala javnosti v nemškem, francoskem, angleškem in seveda v italijanskem jeziku, da bo izredna razsvetlitev «della Grotta Gigante*, to je Velike jame pri Briščkih. Za ostalo pa vam sicer prilagam letak. Za kaj gre?
Velika jama pri Briščkih je na povsem slovenskem področju, v občini Zgonik. Zakaj potemtakem ni bilo na letaku tudi sporočilo v slovenščini? In ne samo to! če upoštevamo dejstvo, da prihaja v naše mesto največje število turistov (in ne samo kupcev!) prav Jugoslovanov, čemu jih ne bi seznanili z zanimivimi privlačnostmi slovenskega Krasa na Tržaškem? Kako bi, denimo, reagiral tisti, ki je letak naročil, ko bi prišel v Postojno in opazil propagandne napise, ali tudi letake za tamkajšnjo jamo, v vseh mogočih jezikih, samo v italijanščini nič? Je to narekovala turistična miselnost ali kaj drugega?
Menim, ne glede na to, kdo z jamo gospodari in upravlja, da v turizmu ne bi smelo biti nacionalne nestrpnosti.
E. Baruzza
Trst, 17. avgusta 1972
namenom, da poenoti evropsko tržišče tudi na tem področju. Zato mora vsaka država članica predstaviti svoj načrt, da ne pride do presežkov ali pa do primanjkljajev Prav zaradi tega bodo morali tudi naši vinogradniki sporočiti pristojnemu pokrajinskemu nadzorništvu svoje namene.
I>ne 6. septembra pa bo zapadel rok. do katerega je treba predlo žiti letno prijavo preostalega vina in drugih pridelkov trte. Prijavo morajo predložiti občinskim trošarinarskim uradom vsi pridelovalci vina in tudi trgovci. V pri .lavah je treba navesti točne količine vina in drugih proizvodov trte, ki jih imajo uskladiščene 31. avgusta. Tudi to prijavo je treba predložiti zaradi sporazumov, ki jih ie italijanska vlada sklenila v okviru EGS.
Prijavo je treba predložiti v treh izvodih na trošarinskem uradu ob čine. v kateri je vino hranjeno 31. avgusta. Treba ie navesti tudi količino vina. ki ie že prodano, a jo kupci še niso dvignili. Odposlano vino pa mora prijaviti kupec. Po omenjenem datumu pristojni uradi ne bodo več izdajali nobenih potrdil, še zlasti ne za zaščitena vina. ki jih ne bodo. smeli razpečevati z izvirnim imenom.
V Barkovljah so ujeli kopališko miš
Včeraj opoldne se je 33-letni Lu-edano Evangelisti iz Ul. De Ami-cis 10 kopal v kopališču «topolino» v Barkovljah, ko je opazil mladeniča, kako je šaril okoli njegovih hlač, obešenih na klin. Hitro je stekel k tatiču, ki se je medtem podal v uren beg. Med begom je izpustil izmaknjeno denarnico in uro, mestni redar Brunello pa ga je kmalu dohitel in ga izročil agentom letečega oddelka kvesture. Kopališka miš, 25-letni belgijski državljan Marcel Dalaey, je seveda poznal žeparski podvig.
Pri Nabrežini pet ranjenih zaradi čelnega trčenja avtov
Pet oseb se je ranilo pri čelnem trčenju med francoskim citroenom in giulio alfa romeo iz Milana v bližini Nabrežine. Za krmilom giu-lie je sedel 42-letni Giordano Ce-riani iz Magente, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi udarcev po glavi, ob njem je sedela žena Giu-liana Coloimbo por. Ceriani, stara 34 let, ki se bo morala zdraviti ravno tako zaradi udarcev po glavi 10 dini, na zadnjih sedežih pa sta bila 55-letna Valeria Ciano vd Uk-1 mar iz Ul. Ghirlandaio 37. ki se bo
morala zdraviti 10 dni zaradi po škodb po prsnem košu in 62-letni Bruno Jarc prav tako iz Ul Ghirlandaio 37. katerega so sprejeli v bolnišnici zaradi udarcev po hrbtu in prsih s prognozo okrevanja v 8 dneh.
Citroen DS pa je vozil proti Ses-ljanu 55-letni Jean-Marie Teyssier, ki se ni poškodoval, njegova žena, 45-letna Lucette Petit. pa se bo morala zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku in to zaradi udarcev no čelu, nosu in kolenih. Vozil1 sta bili le laže poškodovani.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 18. avgusta HELENA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.08 — Dolžina dneva 13.59 — Luna vzide ob 15.58 in zatone ob 0.15.
Jutri, SOBOTA, 19. avgusta LJUDEVIT
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30 stopinj, najnižja 21,4, ob 19. uri 27,6 stopinje, zračni pritisk 1011,9 mb. stanoviten, veter 10 km na uro, zahodni, vlaga 55-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17.8.1972 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 85-letaa Luigia Salva-dori vd. Bachis, 85-letna Antonia Zat-kovic vd. Tromba, 68Jetna Giovanna Zgombac por. Anici, 75-letna Giovanna Vellich vd. Chersicla, 78-letpa Au-gusta Zemanek vd. Scipioni, 75-letna Caterina Casali vd. De Lorenzis, 32 letna Lucia Bresigar - Eddington por. Bomia, 38-letni Claudio Tesserini, 36-letni Mario Vattovani, 67-letna Emilia Samese, 67-letni Giuseppe Stoini, 48-letna Concetta Alberto por. Cala-brese, 60-letna Giovanna Petrini por. Furlan, 84-letna Angela Tence vd. Košuta. 62-letna Nerina Maffioni por. Sado, 85-letna Anna Fegic vd. Kurat, 74-letna Giovanna Dolenc vd. Czemi, 77-letni Giovanni Miniussi, 90-letni Mi-chele Girolamodibari.
Cristallo: Danes zaprto. Jutri:
B°r
Texana ed i fratelli Penitenza*-vni film.
Capilol 16.30 «11 ribelle di Scol'» Barvni film. Michael Caine. Filodrammatico 16.30 «Decan>°r francese*. Barvni film. Prenov®
no mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «La Parmieiana*
mr
pW
vni film. Catherine Snaak in 'j Manfredi. Prepovedano mladini P* 14. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «... e doP°
~«1r TTllC
rnl°'
uccido*. Barvni film. Rock Hud5*^ Angie Dickenson. Prepovedano
dini pod 18. letom.
ve°'
Abbazia 16.30 «La tarantola dal tre nero*. Barvni film. A. «ulLj G. Gannini. Prepovedano nol® pod 14. letom.	.$.
Ideale 16.30 «Dumbo. elefante te*. Walt Disneyeve risanke, vni film.	,i|p-
Astra 16.30 «Un papero da un 1,8 v ne di dollari*. Barvni Walt Disn® film. Dean Jones in Sandy Pl*n .j Kino Opčine 19.00 «Agente cascata di diamanti*. Barvni Sean Connery.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
sporoča prijateljem in cenjen*® odjemalcem, da bo zaradi 1®*®' počitnic zaprta do 20. avg«9
Razstave
V	Mestni galeriji Piran je ra jjj. va. ki nosi naslov Ars Histriae ^ Razstava je odprta vsak dan 10. ure do 12. ure ter od 17- urejfo 20. ure. Na razstavi sodeluje 9 -^i jimi deli 23 slikarjev, med kate ^ so tudi Zvest Apollonio.
nassi. Herman Pečarič, Jože in še nekaj drugih domačih slik® t<i
Razstava bo odprta do 24. avS
V	Kraški galeriji v Velikem H* k
razstava del Pavla Ferluge 0	^
V	koprski galeriji Meduza j? jji
stava del skupine AMA (Ajdič-ljuš, Apollonio).	<(
V	koprski galeriji Loža je
dunajske šole fantastičnega r®8 ^ <f Razstava bo odprta ob delava1' $ 9. do 13. in od 17. do 19. ure 05 1. septembra.	,
Od jutri, 19. t.m. pa do 26- ^ občinski umetniški galeriji n®. Unita Robert Kozman razstavlja ^ ja najnovejša dela. Razstava j |i> prta ob delavnikih ■ od 10. d« ^ pa od 17. do 20. ure, ob prazn* od 10. do 13. ure.
Prispevki
jjjjta'
Ob peti obletnici smrti P0*5- {P bete Verša daruje hči Anica Jf žem Emilom 3.000 lir za P*® spomenika padlim na Kontov*1
DNEVNA SLUŽBA LEKABr) (od 13. do 16. ure) ^ Vielmettl, Borzni trg 12; C®1 $ Ul. Rossetti 33; AUa Madona*^ Mare, Largo Piave 2; San* Erta S. Anna 10 (KolonkoveCh
NOČNA SLUŽBA LEKA^
(od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16;
Ul. Bemini 4; Al Castoro, * na 11; Sponza, Ul. Monter9^ (Rojan).	* K
Ob nedeljah in praznikih s° do 19.30 odprte vse lekarn® in nočne izmene.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti Za®|f stila naša draga
ANGELA KOŠUTA roj. TENCE
Pogreb drage pokojnice bo danes ob 17. uri iz mrtva**0*** glavne bolnišnice na pokopališče v Sv. Križu.
Žalujoča hči LIDIJA z možem SANDRA nečakinji MARA In ANITA ter drugo sorod9fT Sv. Križ, 18. avgusta 1972
87 DIJAKOV IZ VSEH SLOVENSKIH ŠOL
V senci parka Dijaškega doma se pripravljajo na popravne izpite
Zjutraj je reden pouk z 11 profesorji, popoldne pa učenje in naloge ■ Kako zna biti latinščina prijetna pod visokim hrastom
Pr| Pisanju nalog večkrat nastanejo težave in starejši ali boljši dijaki priskočijo
tudi tako ne gre, je treba poklicati vzgojitelja.
. Ot>ičajno si predstavljamo dijaka, — seveda očetovskim! — kadar pa ■ so m‘' " s"14 "orv-fil’	se zresni mu tatarski brki dajejo
tako resen in oster izraz, ua steče.
na pomoč ostalini, če pa
-SO mu v šoli naprtili popravne zaprtega v svoji sobi, zako-^attega med knjigami, zvezki in slo-ob odprtem oknu, iz katerega ™ hiu ne prihaja niti sapica sveže-" Vetra, da bi ga ohladil. Poprav-izpite je namreč treba pripraviti Poletnih mesecih in to v najbolj 1T?cih poletnih mesecih.
Popolnoma drugačno pa je o-v v slovenskem Dijaškem domu j ,.tu' kjer se 87 dijakov nižjih j.. višjih šol pripravlja na izpite.
moreče osamljenosti in. to se »m Z(ji posebno važno v teh j> l*h dneh, ni niti hude vročine, iat VI^U so razdeljene skupinice di-(^°v. ki se uče v hladu senčnih ,eves, velike učilnice so zastrte s avimj zavesami, vrata pa odprta, |1 smo sredi vrta v mirnem rajonu, .. oi ne hrupa ne smrada. Sicer i ozračje ves dan tako prijetno: o. ure zjutraj do pol enih so red-jgjhčne ure, med katerimi se di (T? Porazdelijo po sobah na pod-jj®.. Predmetov in razredov. Pouču-Wn 11 profesorjev, na razpolago kt so.?m še štirje vzgojitelji. Po jj^anjih učnih urah in po opoldan-odmoru so na vrsti popoldan-U).e Ure, za učenje in naloge. Ob 18. pouka konec in vsi se vrnejo
Jpiob temu, da so zjutraj učne ^ m Popoldne obvezne ure učenja raz	domačih nalog, pa je
jč^Položenje vedro in še zdaleč ne 0,-^nia na pusto in dolgočasno ^ at'je, ki je značilno za tiste, ki
k Sl? Popravljajo na izpite. To
^ 8a*ho lepo, ampak tudi koristno ®am uspeh popravnih izpitov, saj rjJ”*?0 znan učinek psihičnega rg^Joženja pri učenju. In dobrega t^r°loženja res da ne manjka: gfj.. najbolj mrtva latinščina ah na postaneta prijetnejši, če se-pjo ()b mizici pod hrastom sredi je|^a’ nasproti pa sedi prikupna Plavolaska, ki s prijetnim liste 01 Ponavlja latinske stavke. Še ki si ogleda dom v teh '	• se spomin vrne v dijaška
leta.
linici na ljubo tudi skrbi ne so zaskrbljeni za se stalno bližajo, vzgoji-
li Uk
Sr
»tac
ffiS ki se stž____ R. UR
slak Pa za njihov uspeh, saj pomeni Satana dijaka tudi neuspeh za Sba’	vzgaja. Priznati je
k (j ’ ‘la je večina dijakov resnih U ^ ^ zavedajo pomena učenja. bav^jOrih, ko se razposajeno za-"kni ’ se vsi vrnejo brez prega-C .gojiteljev h knjigam. k]eh,.a«h mi delajo preglavice de-nam je včeraj dejal vzgojila. «So sicer bolj mirne od VT’ se pa zaklepetajo, da ni V?°0ca ■ . .»
(Ufr*U	50 Poglavje zase. V
DoWdso štirje, dva zjutraj, dva pa sta	Še zlasti «zanimiva tipa*
mlada, komaj 18-letna Ester riva .m že omenjeni Boris Iskra. *tf0 1«. kljub svoji mladosti izredno 111 i' ne moremo očitati če [ajala! ?krega koga («Ester je za-Pks- l -k* zafrkavajo za hrbtom, pa Htaf^nobije!). Mora skrbeti za ne-Jdo „i ‘ante, ki so starejši in za U alf ia.,v° višji od nje ali pa za ■tabra	let stare fante iz »živega
jih *- 's* bi .1° dobesedno požrli, ■^štvrJ? bi znala držati pod nad-j sip?1' Iskri pa ni treba «lajati»: Hlet r zelo priljubljen, še zlasti §a gledajo z občudovanjem
in to brez besede, vse kot po olju. V tistih trenutkih spominja prej na bosanskega kaplarja kot pa na doktorja filozofije. Svojevrsten tip je tudi ekonom Bizjak, ki stalno temno gleda izpod črnih o-brvi, kara tiste, ki mu teptajo travico, takoj za vogalom pa, ko ga dijaki ne vidijo, se mu obraz raztegne v nasmeh saj so mu ti fantje in punce nadvse pri srcu. O ravnatelju Švabu ni treba posebej pisati, ker je njegova prijetna in vesela figura preveč znana daleč naokrog.
Profesorjev je vseh vrst — od priletnega učenjaka, kot je prof. Kopriva, ki razlaga s svojim prekmurskim naglasom latinske in grške stavke, do univerzitetnih dijakov, ki se prvič znajdejo na «drugi strani katedra*, na profesorski strani. Med profesorji sta tudi dva Benečana, ki poučujeta italijanščino. Največja raznolikost pa seveda vlada med dijaki, saj jih je za oei sejem: od drobnega in živčnega rdečelasca iz nižje sredhje šole do hrustov četrte
trgovske, ki jim že skoro pritdče vikanje. Pa živahne kraške nižje-šolke in visoke, skoro zasanjane gospodične zadnjih razredov. Dijakov je iz vseh šo.1: 29 iz nižje srednje šole, 4 iz učiteljišča, 17 iz realne in 3 iz klasične gimnazije. Iz Gorice je eno samo dekle. Največ izpitov lijanščina na učiteljišču in nemščina klasični, latinščina na realni, italijanščina na učiteljišču in namšči-na na trgovski). Tudi iz knjigovodstva in matematike se mora pripraviti veliko učencev. Večina ima nekaj izpitov, «prvak» jih ima kar 13. Morda ne toliko zaradi neznanja, kolikor zaradi nespoštljivega vedenja do šolskih predstojnikov. Njemu, kot seveda vsem ostalim, želimo odličen uspeh, ki ne bo v ponos samo njim, ampak tudi družinam in samemu Dijaškemu domu.
Za zaključek še stavek, ki jasno prikaže razpoloženje dijakov. Na naše vprašanje, ali se dobro počuti pri učenju v Dijaškem domu. nam je neki fant odgovoril: «Pa še kako, tukaj je zelo lepo, saj sem letos poleti že petič...» Torej eni si izberejo morje, drugi hribe, tretji pa zavod v Ul. Ginnastica 72.
GORIŠKI DNEVNIK
SESTANEK PREDSTAVNIKOV SOCIALNIH ZAVODOV
Odpraviti hočejo neurejen položaj «na črno» zaposlenih jug. delavcev
Potrebno je skleniti 'm izvajati sporazum, ki bi zavaroval koristi delavcev
18. avgusta 1972
Na sedežu zavoda za socialno zavarovanje v Gorici so se sestali predstavniki italijanskih in jugoslovanskih teles, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem delavcev v inozemstvu in z njihovim zavarovanjem. Pogovorom so prisostvovali tudi vsedržavni predstavniki treh patronatov Inča, Ital in Inas. Predstavniki obeh delegacij so se predvsem soočili z vprašanji, ki jih poraja zaposlovanje inozemskih državljanov. jugoslovanskih v Italiji in italijaaskih v Jugoslaviji.
V zadnjem razdobju se je zelo povečalo število jugoslovanskih delavcev v naši dežeii in tudi izven nje. v sedanji turistični sezoni zlasti v italijanskih obmorskih centrih. Na Goriškem so šoferji tovornjakov povečini jugoslovanski delavci, ker domačinov ni več mogoče najti. Tudi tekstilni sektor zaposluje jugoslovanske delavke, iz redno veliko ie tudi gospodinjskih pomočnic, v gradbeništvu lahko najdemo zidarje in navadne delavce. Pri nas se zaposlujejo Jugoslovani z obmejnega pasu kakor tudi iz drugih republik. Pojav sam po sebi ne bi predstavljal nič nenavadnega. če ne bi povzročal nepravilnosti, ki gredo v škodo samih delavcev.
Najpogosteje se namreč dogaia. da so jugoslovanski delavci pri nas zaposleni »na črno*. To pomeni, da ne prejemajo s pogodbo določene mezde, kot jo. na primer, prejema domač delavec, in tudi socialnih dajatev delodajalec ne plačuje zanj v predpisani višini. Delodajalec ima od takšnega delavca naičešče korist, medtem ko ima delojemalec škodo čeprav morda prejema višji zaslužek kot doma. Takšen emigrant najpogosteje sploh ne pomisli da vplačuje nizke pokojninske prispevke (če jih sploh plačuje!) in <ja bo zato lepega dne prejemal zato tudi manjšo pokojnino, če ne bo celo tako hudo, da bo v breme družbe, ker zani ni bilo pravočasno poskrbljeno.
Obstaja, seveda tudi druga plat vprašanja, ki ga poudarjajo sindikalne organizacije, da namreč ponujanje dela za manjše prejemke ustvarja nedopustno konkurenco. Gre za zapletena vprašanja, ki so bila v zapadni Evropi zvečine uspešno rešena s sporazumi, ki pa tih je potrebno učinkovito
urediti tudi na dvostranski podlagi med Italijo in Jugoslavijo, kakor to skušajo doseči s sestanki na naj-višjem nivoju zavarovalnih in zaposlitvenih teles, kakršen ie bil nedavno tega pri nas v Gorici.
Razdeljevanje kave in sladkorja proste cone
Goriška trgovinska zbornica javlja, da so pričeli z razdeljevanjem četrtega kontingenta sladkorja in kave proste cone. Prebivalci iz gori.ške in sovodenjske občine bodo s kuponom številka 62 prejeli po tri kilograme sladkorja, s kuponom številka 63 pa 600 gramov surove kave. Prebivalci ostalih občin v pokrajini bodo s kuponom številka 66 prejeli po dva kilograma sladkorja, s kuponom številka 67 pa po 520 gramov surove kave: dodali so še 80 gramov kave, ki je
nismo prejeli v prejšnjih dvome-sečjih.
Sladkor kontingenta za dvomesečje avgust - september bodo prodajali po 200 lir kilogram, vendar bo zaslužek 18,50 lire prodajalcev na drobno ostal nespremenjeni. Potrošniki morajo kavo in sladkor kupiti najkasneje do 5. oktobra.
NASTOP OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ČKD IZ PRAGE
Poslušalci izredno navdušeni ob izvajanju mladih pevcev
Otroke in njih spremljevalce je v sredo sprejel goriški župan Danes bodo koncert ponovili v župnijskem domu v Števerjanu
Posamezne sekcije PSIUP se vključujejo v KPI
Prejšnjo soboto so krajevne sekcije PSIUP iz okoliških vasi občine Ronk uradno pristopile h komunistični partiji. Na sestanku so bili prisotni predstavniki tajništev KPI in PSIUP. Minuli ponedeljek je tudi krajevna sekcija PSIUP iz Šempetra pri Soči pristopila h komunistični partiji. Med drugimi je h KPI pristopil tudi občinski odbornik Giuseppe Tolar.
Poslušalci so s toplim in prisrčnim aplavzom naaradili *Detsky pevecky sbor ČKD Praha*, ki se ie v sredo zvečer predstavil go-riškemu občinstvu. Dvorana na noriškem Gradu je bila ob tei priložnosti natrpana m vsi prisotni so bili izredno zadovoljni z utiranim izvajanem mladih praških fantov in deklet. Pod vodstveni Vlaste Hlavatove so otroci izvedli nekaj modemih, klasičnih ter narodnih kompozicij, izven proarama so pa improvizirali še kratek koncert pri katerem so uporabili male inštrumente, tako da je bila skupna intonacija zares nekaj izrednega. Približno šestdeset otroških glasov je na klavir spremljala Jana Kovarova. Med števl-nim občinstvom ie bil prisoten tudi ravnatelj tržaške radiotelevizije inž. Candussi. občinski odborniki in svetovalci ter župan De Smone ki se e mladim izvajalcem in njihovim spremljevalcem toplo zahvalil.
OUnke in njih spremljevalce je v
hhhh 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ■>■■111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
NEKAJ PODATKOV OBČINSKEGA TEHNIČNEGA URADA
V industrijsko cono v Gorici se selijo vedno nova podjetja
Pogajanja za dodelitev zemljišča Meblo Italiana • Podjetje SPA Adani bo zgradilo objekt z nad 10.000 kv. m pokrite površine
Poročali smo že o sklepu občinskega odbora iz Gorice o dodelitvi zemljišča v industrijski coni nekemu podjetju, ki bo tamkaj razvijalo svojo proizvodnjo. Dogodek nam nudi priložnost, da prav na kratko pregledamo zahteve podjetij za preselitev v industrijsko cono. Dodeljevanje parcel za industrijsko izgradnjo sodi v pristojnost občin skega tehničnega urada, kjer smo tudi izvedeli za nekatere podrobnosti.
Tako so v teku pogajanja z družbo Meblo Italiana. da zgradi v in dustrijskj coni svojo halo. kjer bi sestavljali uvožene polizdelke ter jih kot končne izdelke prodajali na
gu. Lesno podjetje Zuiii iz Ul. Paolo Diacono se bo preselilo v industrijsko cono ter obse« svojega de lovanja dvakrat povečalo.
Izredno pomembno je orizadeva-
zgradilo obrat za zamenjavo motorjev tovornjakov.
Industrijska cona postaja iz leta v leto otipljiveiša gospodarska ______	^	, stvarnost, v kateri se ustvarjajo
nje kovinarskega podjetja SPA A- I nova <?l0Vfla mesta. Avtomobilska
cesta, ki se gradi v smeri proti industrijski coni in meji, ter nova državna cesta, ka io namerava-
italijanskem in širšem zahodnem tr-
....................................................................mm............................................................
OD 21. AVGUSTA DO 5* SEE-TEMBRA V TRSTU
Trinajsti mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v EGS
Tečaja se bodo udeležili svetovno znani strokovnjaki za probleme prevozništva - Pred. videna tudi številna udeležba slušateljev
Tržaška univerza je s sodelovanjem Evropske gospodarske skupnosti izdelala program XIII. mednarodnega tečaja za višje študije o organizaciji prevozov v evropskem gospodarskem merilu. Sam rektor univerze prof. O-rigone je skupno z direktorjem instituta za cestne zveze in prevoze prof. Mateminijem sodeloval pri pripravljanju načrta za ta pomemben dogodek, ki je izredne važnosti in koristi na ravni raziskav ter možnih posegov v gospodarskem svetu.
Tečaj se bo začel 21. avgusta in se bo zaključil 5. septembra. Udeležili se ga bodo številni znani specializirani docenti s področja prevozništva ki bodo posredovali svoje dolgoletne izkušnje znanstvenega značaja številnim slušateljem z akademsko izobrazbo iz vseh krajev sveta. Serijo predavanj bo otvoril dr. Schaus, ki bo voril o bodočem razvoju evropskih skupnosti. Vseh predavateljev bo o-hrog dvajset, zato bo tečaj praktično zaobsegel vse vidike tega pomembnega znanstvenega področja, od vprašanj cestnih prevozov, do problemov železniškega, pomorskega, rečnega in zračnega prevozništva ter naftovodov, plinovodov in žičnic.
Zadnja bosta predavala prof. Fitze-rald in prof. Stabenow. Prvi bo obravnaval probleme zračnega prometa v razširjeni evropski gospodarski skupnosti, drugi pa bo spregovoril o tej skupnosti pred njeno razširitvijo.
Tečaj bo, kot rečeno, izredne važnosti. in to dokazujejo številne prijave diplomiranih strokovnjakov, ki so hoteli izrabiti to priložnost, da bi izpopolnili svoje znanje
in drugo učno uro je tudi v Dijaškem domu nekatere zajela »šahovska mrzlica*.
Žeparska tatvina in tatvina na čolnu
Včeraj zjutraj je 52-letni Piefcro Machiavelli iz Bologne opazoval ribe v tržaškem akvariju, ko se mu je približal neznanec in mu spretno izmaknil iz žepa suknjiča, ki ga je držal v roki, denarnico z 80 tisoč lirami. Machiavelli se je zavedel tatvine šele pri izhodu iz akvarija, a žal prepozno.
Neznanci so «obiskali» tudi motorni čoln »Criban*, zasidran v milj-skem portiču, in ukradli daljnogled, prenosljiv radijski sprejemnik ter žepni nož. Lastnik čolna, 37-letni Claudio Sitter iz Milj, Darsella 27, je prijavil tatvino, zaradi katere je utrpel okrog 150 tisoč lir škode, miljskemu komisariatu javne varnosti.
Podrl jo je neznan motorist
Včeraj, okrog 13. ure, je 71-Ietna Ada Gali vd. Bonin iz Ul. Ginnastica 72 prečkala cesto na vogalu Korza Italia z Ul. Imbriani, ko jo je podrl motorist, ki je peljal proti Borznemu trgu. Neznanec sploh ni priskočil povoženki na pomoč, ampak še bolj zavil ročico za plin in zdrvel dalje. Ranjeno Boninijevo so z rešilcem RK odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi odrgnin po desnj rami, verjetnega zloma leve stegnenice in ran po desnem kolenu sprejeli na ortopedstki oddelek s prognozo okrevanja v približno enem mesecu.
V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA KROŽKA - GORICA
Petdnevni poučni seminar v Mladinskem domu v Bohinju
Glavna tema seminarja bo zamejska problematika Prisotni bodo tudi predstavniki koroških Slovencev
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Zaradi požara pri Dolini nobene škode na kmetijskih pridelkih
Ker so se pojavili glasovi, da je nedavni požar na tržaških petrolejskih napravah povzročil škodo na kmetijskih pridelkih v okolici Kopra, je koprska občinska skup ščina sestavila oosebno komisijo. Člani komisije so si ogledali področje Črnega kala, Miljskih hribov in Ankarana. Opazili so ostanke saj in koščke žlindre, vendar so ugotovili. da to ni povzročilo nobene škode na kmetijskih pridelkih. Komisija Da je hkrati opozorila pristojne organe na težke posledice suše, ki traja v istrskih vaseh že skoraj poldrugi mesec. Polja so močno izsušena, primanjkuje pa tudi pitne vode. Nekatera področja je tudi hudo prizadela toča. Tako ie toča na or mer v vasi Trebeše uničila okrog 00 odst. vseh pridelkov.	L. O.
Mladinski krožek Gorica se z vnemo in odgovornostjo pripravlja na prihodnjo sezono. Javnosti se je predstavil ob koncu minule sezone z nekaterimi predavanji ter z organizacijo nastopa malega o-dra iz Nove Gorice z Genetovim delom «Poostreni nadzor* Tudi v poletnih mesecih niso člani krožka prenehali z delom, saj so organizirali nekaj družabnih izletov, na katerih so se mladinci še bolj zbliževali ter spoznavali vrsto novih problemov.
Člani krožka so se tokrat še bolj angažirali ter so pripravili seminar, ki bo od 30. avgusta do 3. septembra v Mladinskem domu v Bohinju. Program petdnevnega dela je zelo pester, vendar bo v glavnem obravnaval zamejsko pro blematiko.
Profesor Aldo Rupel bo 30. av gusta govoril o pogledih na mladinsko problematiko v zamejstvu. Naslednjega dne ob 9. zjutraj, bo Ace Mermolja predaval o idejno-kultumih težnjah v zamejstvu ter o pogledih na narodnostno vprašanje. V jutranjih urah 1. septembra bosta dr. Leopolu Devetak in dr Viljem černo analizirala delo društev na Goriškem oziroma položaj v Benečiji. Na seminarju bodo prisotni tudi predstavniki koroških Slovencev, ki bodo 1. septembra popoldne posredovali prisotnim obširen pregled delovanja društev in političnih organizacij na Koroškem ter idejna stališča Kladiva. Drugega septembra zjutraj bodo na seminarju razpravljali o sedanjem položaju v Jugoslaviji, prisotne bodo tudi seznanili z delom in vlogo ZMS.
Končno bodo udeleženci seminarja, 3. septembra zjutraj, razpravljali o smernicah in programu Mladinskega krožka za sezono 1972-73.
Krožek poziva vse mladince z Goriškega, da se udeležijo tega važnega seminarja, ki je za bodo če kulturno - politično delo na Goriškem bistvenega pomena.
Udeleženci bodo odpotovali v sredo, 30. avgusta ob 14.45 s Travnika, z lastnimi prevoznimi sred stvi. Kdor nima avtomobila, se lahko obme na sedež krožka, kjer mu bodo zagotovili prevoz. Povratek s seminarja je predviden za nedeljo, 3. septembra zvečer.
Ohladitev je prišla
Potem ko je deževni in « bistvu hladni val od zahoda obšel celotni alpski lok, je včeraj prinesel osvežitev tudi na Goriško Nevihta je prišla pozno popoldne z bliskom in gromom. Dežja res ni bilo veliko, marsikje ga sploh ni bilo,
vendar je le nastopila toliko pričakovana ohladitev. Zaradi padavin v sosednjih krajih se je temperatura znižala že ponoči ter dosegla čez dan največ 30 stopinj, da je bilo še kar znosno tudi za tiste, ki vročino slabo prenašajo. Tako se uresničujejo napovedi vremenoslovcev, da bomo .meli okoli 20. avgusta ohladitve. Seveda je potreben predvsem dež, ker je zemlja do kraja izsušena in trpi pomanjkanja moče zelenjava in tudi vinska trta.
Kolesarjev padec
Pri železniški postaji se je v sredo pozno zvečer ponesreči) s kolesom 30-letni Guido Lubiana, doma iz Trsta, Ul. Cocci 5 V bolnišnici so ga pridržali za 7 dni zaradi udarcev po obrazu in desnem komolcu.
dani, zelo poznanega v naši deželi zaradi izdelave peči za centralno ogrevanje. Podjetie ima sedaj več obratov razmeščenih po raznih kra jih mesta. Odkar se je združilo z nekim znanim podjetjem za izdelovanje gospodinjskih strojev, so se odločili proizvodnjo neprimerno bolj razširiti. Ob pokrajinski cesti Štan-drež - Sovodnje. kjer bodo postavili nov obrat in v njem združili vse ostale, so že zaključili z zemeljskimi deli. Na ogromni površini bo najmanj 10.000 kv. metrov pokrite površine. morda Pa celo 12.000. Obseg proizvodnje grelnih peči se bo pri podjetju Spa Adani povečal dvakratno. Pogovarjajo se nadalje za dodelitev zemljišča destilarni Ri-gonat in podjetju Comolli. ki bi
Izleti
DRUŽINSKI IZLET z avtobusom v gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice, v nedeljo. 27. avgusta. Ogle dali si bodo dolino Trente, nato bodo šli čez Vršič do Kranjske gore. Gozd Martuljk, Dovje do Kranja. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom dokler ie še kaj prostora v avtobusu.
P. d. Briški grič iz Steverjana priredi v nedeljo 20. avgusta, enodnevni avtobusni izlel na Dolenjsko, z obiskom žužemberga, Baze 20, zdravili-šča Dolenjske Toplice. Doline Krke. Novega mesta m Otočca Avtobus bo odpeljal ob 5. uri zjutraj z Bukovja, ustavil se bo na Dvoru m Oslavju Za vpis in pojasnila se lahko priza deti obmeio do članov društva
sredo na občini sprejet župan, skupno z odborniki in druaimi funkcionarji. V pozdravu je De Simone poudaril važnost kulturnih stikov med Gorico m Prago, ki se opažajo predvsem v izmen avi folklornih skupin in v srednjeevropskih kulturnih srečanjih. Županu je odaovoril ravnatelj ČKD. ki je dejal da bi se podobne kulturne izmenjave med Italijo in Češkoslovaško morale v bodoče še bolj poglobiti.
Iz goriškega matičnega urada
Na goriški občini je bilo v dneh 14. in 16. avgusta vpisanih 14 rojstev in 6 smrti.
Rojstva: Alessandro Crozzolo, Raffaella Barducci, Claudio Parente. Li-liana Teroin, Stefano Panceri, Clau-dia Barberi, Livio Deltin, Stefano Vi-sintin, Gianluigi Grego. Simone Valente. Gianluca Poropat, Rossella Di-viacco, Marco Zorzi, Massimo Scarel.
Smrti: delavec 33-letni Dano VI-riani, upokojenec 78-letni Antonio Me-notti, gospodinja 82-letna Stella Meniš vd. Rosso.
NOVI VOZNI RED VLAKOV
io graditi od videmske strani ter bo imela svoj terminal v osrčju industrijske cone bosta prav gotovo ustvarili nove možnosti za nadaljnji gospodarski vzpon našega mesta.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. L Maggio, tel. 73-328.
ODHODI
Za Trst: 5.44 (L), 6.26 (L), 7.33 (D), 7.55 (L), 9.09 (D), 13.27 (D),
14.10	(L). 16.26 (D), 17.06 (L). 18.31 (L), 19.06 (DD), 19.50 (L), 2142 (L). 22.54 (D), 23.03 (DD), vozi samo ob praznikih od 29. j’inija do 3 septembra. 23.43 (D).
Za Vide in: 4.32 (L), 6.27 (L), 6 55 (D),	7.21	(L),	7.56	(D),	9.35	(D),
11.12	(L).	13.05	(D),	13 5«	(LL	14 43
(D), vozi samo na dan pred praznikom od 28. junija do 2. septembra. 15.15 (L), 15.54 (D), 17.58 (L),
19.07	(L), 20.04 (D). 21 13 (L). 22 23 (D). 23 44 (L)
Za Jugoslavijo: 8 25 (L), 13.30 iL), 20.15 (L).
PRIHODI
Iz Trsta: 4.31 (L), 6.23 (L), 6.53 (D),	7.19	(L).	7.54	(D),	9 34	i Dl.
11.08	(L),	13 (M	(D,.	13 56	,t ■	!. 13
(D), 17.56 (L). 19.03 (L), 20.,C (D),
21.11	(L), 22.22 (D). 23.41 (L).
Iz Vidma: 5.41 (L), 6.24 (L).	31
(D). 9.08 (D), 11.09 (L), 13.25 (D),
14.08	(L), 16.25 (D). 17.04 (L), 18 29 (L), 19.04 (DD), 19.48 (L). 21.40 (L), 22.52 (D), 23.42 a).
Iz Jugoslavije: 9.55 (Ll. 15.05 (L), 21.43 (L).
•ItllllHIIIIHHHHHHHHHHHHHHHHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIMMIIIiHHHHHHIIHHHHHHHHHIHnillHHHHHI
IZLET PEVCEV IZ RONK
V gozdu pri Lokvah pripravili ženam piknik
Pevski zbor je poskrbel za dobro razpoloženje izletnikov
NAROCITt SE NA
Primorski dnevnik!
Letošnji pasji dnevi so se premaknili za kakih 14 dni iz julija v avgust. To je pokazal toplomer, ki se je na Goriškem dvignil do 35 stopinj v senci v zadnjih dneh in to so občutili tudi pevci zbora (Srečko Kosovel* iz Ronk, ki jim je postala vročina naravnost ne znosna.
Zeto so se preteklo nedeljo odlo čili za izlet v Trnovski gozd. \ zgodnjih jutranjih urah so se od pravili z lastnimi prevoznimi sred stvi in skupaj s svoiim, družinami ter prijatelji proti Gorici in nato preko meje proti Trnovemu. Že ob prvih obronkih gozda so začutili olajšanje, ki se je še stopnjevalo, ko so nadaljevali vožnjo mimo Nemcev proti Lokvam. Malo pred Lokvami so krenili na levo ter se (utaborili* sredi gozda pri enem izmed prostorov za piknik, ici so urejeni za turiste okrog Lokev.
..................................m,,,,.....iiiiiii.nun,mnim,mini..
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Hlapi iz avtomobilov na prehodih ogrožajo zdravje carinikov
Posebna komisija bo preučila obseg in škodljivost hlapov - Asfaltirajo cesto od Grgarja do Čepi
V teh vročih avgustovskih dneh cariniki na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini pri Novi Gorici ponovno opozarjajo na težke delovne pogoje. Težko je namreč biti po dvanajs* ur v službi, pogosto na vročem soncu, ko so pred mejo dolge vrste avtomobilov in najrazličnejših drugih motornih vozil. Za ponazoritev obsega prometa navajamo, da na bloku v Rožni dolini (torej pri Rdeči hiši) naštejejo vsako leto okoli milijonov vozil oziroma do 12 milijonov potnikov v obe smeri. Še večji pa je motorni in potniški promet na nekaterih drugih prehodih čez jugoslovansko - italijansko mejo.
Cariniki opozarjajo, da so izpostavljeni škodljivim hlapom, ki prihajajo iz izpušnih cevi avtomobilov. Doslej je ta problem preučevalo že nekaj komisij, toda rezultatov niso objavili. Po mnenju nekaterih je škodljivost teh hlapov tolikšna, da bi cariniki brez nevarnosti za svoje zdravje, lahko delali le po tri ure dnevno Celotno zadevo bo sedaj preučila posebna komisija strokovnjakov ki jo je imenovala carinska uprava Jugoslavije v Beograd,’ Carinski referent na prehodu v Rožni dolini
Tomo Sekulič, Ki je tudi predsednik sindikata carinskih delavcev Slovenije, je povedal, da se zaradi težkih delovnih pogojev, oziroma spričo škodljivega vpliva hlapov iz izpušnih cevi motornih vozil zavzemajo za skrajšanje pokojninske dobe tistih carinikov, ki so zaposleni neposredno pri kontroli vozil.
Gre gotovo za pereče in aktualno vprašanje, doda.. pa bi lahko, da so hlapom iz motornih vozil izpostavljeni tudi carinski organi na sosednji italijanski ••• v znatni meri velj; ta ugotovitev tu di za policijske organe.
V zadnjih letih so na Goriškem prevlekli z asfaltno prevleko že veliko cest in pra boljše ceste so najbolj spodbudile turistični in ostali promet V Goriških Brdih bodo na primer kmalu imeli vse ceste asfaltirane, tudi tiste v najmanjše vasi ozimni,	ob
tem je treba posebno poudariti zaslugo, ki jo im pri tem prizadevni javni in politični delavec Jelko Kodei mac • Fojant v Brdih. Urav zdaj ta snujejo nov program za asfaltiranje še preostalih cest.
>ovana
Bralce v zamejstvu pa bo gotovo zanimala novica, da so začeli asfaltirati tudi 12 km dolgo traso od Grgarja do Čepovana Cesta je bila res izredni slaba, tako da se je odločil za potovanje po njej le tisti, ki je ime) v Čepovanu nujne opravke. Asfaltiranje te ceste bo čano do konca septembra, denar pa so prispevali občinska skupščina in razna podjetja v Novi Gorici. Stroški bodo presegli 120 milijonov stari!, dinarjev. Cesta na območju med Grgarjem in Čepovanom je sedaj zaradi del seveda zaprta, obvozna trasa pa vodi preko Grgarja in Banjšic do Čepovana To slednje naselje pa je dostopno tudi po cesti čez Lokve.
Preurejena oziroma asfaltirana cesta od Grgarja do Čepovana bo lahko močno po- ečala promet, s tem pa tudi turizem v Čepovanski dolini, kjer so zanj zelo ugodni naravni pogoji. Na Lokvah so nam povedali, da bodo postopno asfaltirali tudi traso od Lokev do Čepovana, s čimer bi uvedli krožno turistično cesto od Prevala prek Čepovana do Lokev ter v obratni smeri, od Lokev in čez Trnovo v Novo Gorico oziroma Gorico.
M. D.
Posebnost tega izleta pa je bila v tem, da so si možje vzeli gospodinjske dolžnosti in pripravili kosilo za svoje »boljše polovice*, ki so čakale lepo v senci na postrežbo. S kosilom so bili oboji zadovoljni, le žene so ugotavljale, da je bilo pripravljeno preveč potratno. Tako je n pr kava dišala preveč po žganju, možje pa so pripomnili, da zato, ker v gozdu primanjkuje vode.
Vendar to ni motilo veselega razpoloženja in moški zbor »Brečko Kosovel* je po kosilu zapri pod vodstvom svoje pevovodkinje vrsto veselih iz svojega repertoarja. Veselje in prosta zabava sta trajala do večera, ko so se v najboljšem razpoloženju, in ko je vročina tudi v dolini malo ponehala, vrnili na svoje domove.	i. m.
Kino
Gorica
VERDI: ob 17.15-22.00 «Terrore cie-co». M. Farrow in R. Bailey. Barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO: ob 17.30-22.00 dndagine dl un giomalista sulla mafia del ses-so». R. Grian in C. Reni. Barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO: ob 17.00-22.00 «Sar-tana nella valle degli avvoltoi*. W Berger in W. Preston. Barvni film.’
CENTRALE: ob 17.30-21.30 »Totd dl notte n. 1». Totd in Macario. Barvni film.
VITTORIA: ob 17.30-22.00 »II ragazzo e la quarantenne (Storia di un gior-no d amore)*. J. Simons in L. Whi-ting. Barvni film.
Tržič
AZZURRO: Danes zaprto.
EXCELSIOR: ob 17.30 »II giardino del Finzi Contini*. L. Capnlirehio in D. Sanda. Barvni film.
PRINCIPE: ob 18.00 »Orgasmo*. C. Baker in L Castel Barvni film.
\ovu (»or/i .
SOČA (N. Gorica/: »Ah, ta čudoviti avto*, ameriški barvni film ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): »Volk Sierra Blanke*, ital.-španski barvni film -ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: »Samokresi sedmih veličastnih*. ameriški barvni film - ob 20.30.
KANAL: Danes zaprto.
DESKLE: Danes zaprto.
PRVAČINA: Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči Je dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 87, tel. 2879.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Pri Ani Pražek-Krasni
Po več kot pol stoletja življenja v ZDA se .je za stalno vrnila v Ajdovščino pesnica in urednica slovenskih listov na novem kontinentu.
Nenapovedano sem se oglasil v novem stanovanjskem bloku ob hotelu Planika v Ajdovščini, kjer si je urejala novo bivališče Ana Praček - Krasna, znana na Vipavskem kot pesnica in dolgoletna urednica slovenskih izseljenskih listov v Ameriki ter informatorka ameriškega življa v dogajanjih pri nas. Z možem me je sprejela prijazno in hkrati morda malce raztreseno, saj ni bila pripravljena na novinarski pogovor. Razen tega so se v njej še mešali vtisi iz stare domovine z ameriškimi doživetji. No. domotožje jo je pripeljalo po več kot polstoletnem bivanju v A-meriki spet na rodno grudo. Kljub svojim dvainsedemdesetim letom starosti je še vitalna in smemo pričakovati, da bo posredovala javnosti marsikaj zanimivega o življenju naših rojakov onstran oceana.
Ana Praček - Krasna je zapustila skupaj z nekaterimi prijateljicami rodno Dolgo poljano na Vi-
Ana Praček
pavskem 1920. leta. potem ko .je v vojnih letih izgubila starše in ni nič kazalo, da bi se doma obrnilo življenje na bolje. «Bilj so vzrok za izselitev socialni razlogi, pa tudi splošna brezperspektivnost, ki se .je kazala po zasedbi naših krajev s strani italijanske vojske*, nam je dejala. Iz šole je imela skromno znanje knjižne slovenščine. vendarle zadosti da je že doma poizkušala izražati svoja čustva v verzih. Ob nenehni borbi za vsakdanji kruh se je v Ameriki izpopolnjevala tudi v splošnem pridobivanju izobrazbe iz jezika ter začela kmalu sodelovati v vrsti naprednih izseljenskih listov, ki so bili namenjeni Slovencem na vsem kontinentu. Nastajale so drobne črtice in pesmi, ob tem pa seveda ni manjkalo tudi aktualnih člankov. Njeno pravo publicistično u-stvarjanje pa se je začelo, ko se je pred vojno z možem naselila v New Yorku ter prišla v stik z vrsto napredno usmerjenih in dejavnih intelektualcev. Najprej je delovala zlasti v Mladinskem listu in Prosveti, zatem pa še v Družinskem koledarju, Majskem glasu in Proletarcu. Potem pa je poleg sourednikovanja različnih listov precej dolgo vodila tudi Glas Naroda, časnik, ki je izhajal med ameriškimi Slovenci nad sedemdeset let.
Ko se zdaj spominja svojih «a-meriških* let. ji je zlasti dragocen čas. ki ga ie preživljala v prizadevanjih za to. da bi ameriška javnost spoznala resnico o borbi jugoslovanskih narodov za o-
svoboditev. Povezana je bila z Luisom Adamičem in številnimi drugimi ameriškimi intelektualci, ki so dali dragocen prispevek za to, da so zavezniške oblasti začele podpirati partizansko gibanje. Govorila je no radiu, pisala v liste. §e zdaj ima ohranjen seznam vseh ameriških vojakov, ki so se s padali spustili na jugoslovansko o-zemlje med vojno.
Ves čas je seveda kot globoko čustvena ženska izlivala svoje misli v verze. 1950. leta se je opogumila in najbolj značilne pesmi, ki so nastale med obema vojnama, zlasti v času gospodarske krize, tudi objavila v posebni knjigi z naslovom «Za lepše dni*. Nekatere teh pesmi sodijo med bisere slovenske proletarske lirike.
Po vojni se je Ana Praček - Krasna večkrat mudila za kratek čas v domovini. Spoznala je nove vrednote. ki jih oblikuje čas. Zdaj. ko se .je končno naselila v Ajdovščini. si smemo obetati, da bo usmerila svoje delo predvsem k seznanjanju slovenske javnosti z življenjem in težnjami naših rojakov onstran oceana. Med njimi je namreč pustila delček svojega srca.
L. K.
_
1 1
Predsednik republike Leone si je te dni ogledal najnovejši izdelek znane milanske tovarne avtomobilov Alfa Romeo. Gre za znano «alfetto», ki so jo pred kratkim predstavili časnikarjem. Prva vozila te
vrste že krožijo po Italiji
■fllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ZANIMIVI REZULTATI PREUČEVANJA RASTLINSTVA
Kartiranje vegetadje v Sloveniji
Nekaj podatkov, povzetih iz zadnje številke «Goz-darskega vestnika - Važnost kartiranja za znanost
Ljubljanski mesečnik «Gozdar-ski vestnik* objavlja v svoji zadnji številki zanimiv članek o kartiranju vegetacije v Sloveniji, iz katerega objavljamo pričujočo pregledno karto in nekaj podatkov:
Minilo je 40 let od začetkov sodobnega proučevanja vegetacije na Slovenskem. Ta relativno kratka doba ie prinesla vrsto odkritij, spoznanj in rezultatov, ki jih s pridom uporabljajo različne naravoslovne vede in gospodarske panoge, med katerimi je gozdarstvo na prvem mestu.
Natančnost vegetacijskega kartiranja .je odvisna predvsem od namena oz. zahtev, in jo narekuje merilo karte oz. topografske podlage.
Najdetajlnejše merilo 1:5000 je uporabno v glavnem za raziskovalne ploskve, ki služiio za različne meritve, poglobliene študije itd. Za te namene je bilo karti-rano na Pohorju in Kočevskem okoli 2.100 ha gozdne površine.
Za gozdnogospodarske potrebe je najustreznejše in najrentabilnej-še kartiranje gozdne vegetacije v merilu 1:10.000. ki .je tudi osnovno merilo gozdnogospodarskih kart. V tem merilu je bilo karti-ranih 295.565 ha. ki zajemajo o-koli 90 gozdnogospodarskih enot in 11 katastrskih občin na območju tehle gozdnih gospodarstev: Bled. Brežice. Celje. Kočevje. Kranj, Ljubljana, Maribor. Novo mesto, Postojna in Slovenj Gradec. Gozdni gospodarstvi Kočevje in Ljubljana imata pri tem fitocenološko skartirano svoie celotno območje.
Kartiranje v merilu 1:25.000 pomeni bolj ali manj kompromisno rešitev pri gozdnogospodarskem načrtovanju. Pogojeno je s pomanjkanjem ustreznejših kart ali
amiiiuiiiiiiinnii.iHiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiimiii.miiiiii.tiiiiiiitiimiiiiitHtmiitiiiiiiiniiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiii
NA FILMSKIH PLATNIH
Norman Jetvison:
«Fiddler on the Roof»
<Fiddler on the Roof* (11 violinista sul tetto, 1971) je ameriški <tmusical», ki 0a je režiral doslej ne preveč osebni Norman Jetvin-son. Posnet je po gledališki glasbeni komediji (izvirno koreografijo je pripravil znani Jerome Rob-bins), ki pripoveduje o življenju judovskega naselji, v carski rusiji, predvsem pa a očetu, ki je preko poroke svojih petih hčera prisiljen spresti reuln ist, ki gre preko njegovih iradidonahstičnih načel. V glavni vlogi nastopa odlični izraelski igralec Topol.
»Fiddler on Me Rcof* ni le spretno realizirana in zabavna glasbena komedija Je tudi nekaj več zanimivo razmišljanje, ki se izraža preko same filmske vizualnosti, o človekovi zgodovinski pogojenosti, o novih obzorjih, ki se človeku odpirajo z zgodovinskim razvojem in s srečanjem z drugimi kulturami.
Zanimiva je tudi vloga ki jo igra v filmu religija, prikazana v popolni odvisnosti od zemeljskega dogajanja.
Film. nas ponekod spominja na Fordovo mojstrovine «The Sear-chers» (Sentieri selvaggi). V obeh delih imamo opravit, s prikazovanjem zgodovinske statičnosti (judovsko naselje oz. ameriška družina), ki io zgodovinska nujnost privede do novih izkušenj, do dinamike, ki spremlja značaj statičnega elementa.
uFiddler on Ihe Roof» je dolgo delo (žal je ital. verzija za 20 minut krajša oo izvirne ki traja 3 ure; stare navade italijanske distribucije!), kljub dolžini pa je vse prej kot dolgočasno, ker je bogato s celo serijo iznajdljivo
režiranih prizorov. Prizadenejo nas predvsem glasbeni prizori, protagonistovi monologi (ki temeljijo na zgradbi ....*po drugi strani...toda po drugi strani....toda
po drugi strani...*) in odlično izveden, grozljiv prizor protagonistovih sanj o pokopališču še nekaj besed o estetiki filma. Kot večina ameriških filmov je tudi ta zora en na «empirični estetiki*. Se pravi: ni estetske izbire avtorja pred filmom, marveč le uporaba uveljavljenih pripovednih pravil v funkciji industrijsko pripravljenega scenarija. Mislimo, da je ta estetika vse prej kot vzor; tudi v ameriškem filmu je zanimivo predvsem njeno presegan e v delih izvirnih o-sebnosti. Toda kljub temu je tudi ta estetika neka zgodovinska etapa, ki je marsikaj zanimivega posredovala in ki jo novi film mora upoštevati. Razni eksperimentalni poskusi pa temeljijo na mišljenju, da se ta etapa lahko preskoči v zgolj subjektivni uporabi filmskih oblik. Taki poskusi so pogosto neuspeli in nepristni, ne zato ker bi bilo ustvarjati e odvisno od nekih nujno determiniranih pravil, temveč ker se v teh pravilih izraža ne samo industrijski. karJtalistični pečat filma. ampak tudi potrebno sredstvo za prikazovanje objektivne realnosti. Paradoksalno ie. da se večkrat industrijski proizvod bolj približa kompleksnosti in dialektič-nostj objektivne realnosti kot pa umetniški proizvod ki jo včasih prezira v imenu metafizično prikazanega nasprotja med subjektom in objektom.
SERGIJ GRMEK
z manjšo gospodarsko vrednostjo gozdnih površin (varovalni gozdovi itd.) Fitocenološko je bilo skartirano v tem merilu 22 660 ha in je zajelo 14 gospodarskih enot GLIN Nazarje in Gozdnega gospodarstva Kranj.
Vegetacijske karte v merilu 1:50.000 so primerne za prikaz vegetacije na večjih področjih. V merilu 1:50.000 je bilo skartirano v Sloveniji okoli 1,300.000 ha. Vegetacija Slovenije se kartira v tem merilu v okviru dveh nalog.
Prva .je zvezni projekt «Vegetacijska karta Jugoslavije* (za območje SR Slovenije), ki teče od 1962. leta in obsega kartiranje vse vegetacije slovenskega ozemlja v stopnji natančnosti M 1:50.000.
Druga naloga je «Fitocenološka karta Slovenije in izvrednotenje rastiščnegg potenciala* ki poteka od 1967. leta po naročilu poslovnega združenja GGO. To je pregledna karta, ki obsega le gozdno vegetacijo s poudarkom na gospodarsko vrednejših gozdovih.
Naslednje merilo 1:100.000 v katerem je bila kartirana vegetacija Slovenije, je do sedai najmanjše oz. najbolj grobo merilo.
V tem merilu je bila skartira-na vegetacija Slovenskega Primorja kot splošna orientacijska karta potencialne naravne vegetacije za potrebe pogozdovanja degradiranih kraških in fliških območij.
Skartirano je bilo okoli 300.000 ha površine.
# * *
Navedeno vegetacijsko kartiranje in proučevanje je potekalo v okviru naslednjih institucij: Gozdarskega inštituta Slovenije, kasneje Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije od leta 1955 do 1962. Komisije za gozdnogojitveni in melioracijski načrt Zgomjesavske doline pri OLO Radovljica od leta 1955 do 1957. Instituta za biologijo Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti od leta 1955 ter Biroja za gozdarsko načrtovanje od leta 1961 do danes.
Pomembno je omeniti, da je bilo za gozdarsko operativo do sedaj izdelanih 92 obsežnih elaboratov, ki zajemajo in analizirajo problematiko gozdnih rastišč in vegetacije. Razen teh pa ie bilo izdelanih več kot 100 orientacijskih elaboratov brez vegetacijskih kart in drugih prilog.
Fitocenološke raziskave in kartiranje vegetacije so solidna podlaga za mnoga znanstvena raziskovanja naravoslovnih in biotehničnih ved. S svojim kompleksnim načinom raziskovanja so razgibale znanstveno raziskovalno delo drugih strok. V okviru vegetacijskih raziskav sta se razgibali zlasti moderni vedi rastlinska ekologija in vegetacijska sinekolo-gija. ki sta dobili v tei vedi tr-
HliiHiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
dno oporo za teoretska razmišljanja in mnoge praktične poizkuse.
Velik razvoj je opravila in dosegla v okviru teh raziskav pedologija. Rezultati proučevanja tal in vegetacije kažejo ter potrjujejo medsebojne odnose, ki se zrcalijo v tesni medsebojni povezavi. Ta dognanja in rezultati skupnega dela so tako poglobili so-delovi • je med fitocenoiogi in pe-dologi, da si dandanes težko pred stavljamo pedološke raziskave n. pr. degradiranih tal, ne da bi pri tem poznali razvojne smeri vegetacije.
Raziskave o vegetaciji se opirajo in dajejo nove raziskovalne impulze palinologi.ji, vedi ki na podlagi pelodnih analiz odkriva fosilne rastlinske vrste. Posebna smer te vede paleofitocenologija pa nam daje dragocene podatke za spoznavanje paleovegetadje. ki je velika opora za boljše razumevanje recentnih vegetacijskih o-blik.
Veda o proučevanju vegetacije je dala pobudo in ustvarila osnovo za raziskavo in proučevanje življenjskih skupnosti vseh organizmov - biocenoz.
* * *
Vegetacijska karta je dragocen pripomoček in znanstvena oodla-ga pri preučevanju fitogeografije. Na podlagi prostorske razširjenosti posameznih vegetacijskih e-not lahko natančno izdelamo fi-togeografsko razčlenitev nekega prostora.
Proučevanje in kartiranje ie izredno pomembno v sodobnem tehničnem razvoju pri oblikovanju in varstvu okolja oz. varstvu narave in urbanističnemu ter regionalnemu prostorskemu načrtovanju. Vegetacijska karta vsebuje in prikazuje odnose med klimo, tlemi in vegetacijo nekega območja ter nam omogoča da se pravočasno izognemo mnogim nekoristnim in usodnim posegom človeka v naravo. Takšna karta nam je opora in merilo pri naravoslovnem vrednotenju ter dragoceno in konkretno gradivo pri oblikovaniu naravne in kulturne podobe krajine.
Ideje fitocenološkega nauka pa najbolje koristijo biotehničnim vedam oz. strokam. Tu imamo v mislih predvsem gozdarstvo in kmetijstvo. Kmetijstvo zaenkrat pri nas še ni doseglo takšnega razvoja v tej vedi kot gozdarstvo. vendar se v nekaterih dejavnikih. kot so travništvo. pašništvo in živinoreja, že precejšnji meri ter vedno bolj opira na dognanja fitocenologije. Gozdarstvo gradi načrte v svojih osnovnih dejavnostih, kot so gojenje in urejanje gozdov ter lovstvo, na realnih gozdnih združbah in se pri-
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je primeren za izvedbo nekega načrta, ki vam je zelo pri srcu. Nemir, ki pa je prehodnega značaja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vztrajnostjo boste dali dober zgled nekomu, ki začenja pešati. Nepozabne ure v družbi z osebo, ki jo imate radi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Potovanje, pošta ali kaka vest, ki vam ne bo preveč po godu. V družini nekoliko napeto ozračje.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Pobuda, ki vam jo predlaga neki sodelavec je na mestu. Spoznali boste osebo, ki bo vzbudila vaše zanimanje.
LEV (od 23.7. do 22.3.) Razmere vas bodo prisilile, da boste u-porabili vso vašo fantazijo. Zelo pametni predlogi drage osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9) Zelo zanimivo obdobje za ljudi, ki se ukvarjajo s slovstvom in novinarstvom. Prijetno razumevanje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23,10.) Ne precenjujte vrednosti nekih novih obljub. Z razumno potezo boste razčistili staro čustveno zadevo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S čistimi računi boste utrdili svo; sloves. Odkrili boste, da se z drago osebo dobro razumete.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Možno zelo važno srečanje. Novi koristni predlogi. Iščite si nova prijateljstva, kajti staro je pogorelo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne tvegajte preveč, ker nimate dovol, trdne finančne opore. Dobro prijateljstvo z neko komaj poznano osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanimivi finančni posli. Zaključili boste staro poslovno zadevo. Ne bodite preveč ostri v svojih izjavah.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nakazujejo se vam uspešni poslovni stiki. Nekoliko počitka bi vam ne škodovalo. Razumevanje z ljubljeno osebo.
lagaja njihovim ekološkim in biološkim zakonitostim. Kompleksno proučevanje gozdne vegetacije in rastišča daje gozdarski praksi mnoge konkretne podatke in rezultate ter omogoča pravilne zaključke in posege v gozd.
Prejeli smo
»CRONACHE DELLA REGIONE PU-GLIA*. quindicinale di informazio-ne suITattivita degli organi re-gionali.
Direttore responsabile Dott. Gio-vantni Custodero. Direzione e re-dazione presso la Regione Puglia, via Capruzzi. 212. 70124 Bari. An-no I suppl. al n. 2 - luglio 1972. Stampato dalla Časa Ed. Michele Liantonio Palo del Colle (Bari).
Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija - 3.
Kako je Gramsci spoznal P. Togliattija in A. Tasco
Dve različni univerzi - Srd mladega Sardinca - Opredelitev za socializem - Kje so bili dejanski tlačitelji «Odšel sem v boj in moram se boriti do konca»'
Za sedemdeset lir si človek v tem času ni mogel privoščiti niti »pasjega življenja* v tako velikem mestu, kot je bil Turin. Njegovi domači v Ghilarzi so težko razumeli, da bi nekdo ne mogel živeti «s tako velikim denarjem*, pa je Nino v svojih pismih moral podati nadroben račun, koliko ga kaj stene — od najemnine do pranja perila.
Nikdar se ni čutil bolj osamljenega kot tedaj. A moral se je učiti, da ne bi izgubil štipendije, ker je bila kontrola nad polaganjem izpitov zelo stroga. Prvo zimo, ki jo je prebil v daljnem in hladnem Turinu, je zapisar naslednje vrstice:
»Prebil sem zime brez suknje, v spomladanski obleki, primerni za Cagliari. V začetku marca 1921 mi je bilo tako hudo, da nekaj mesecev nisem niti govoril: pri govorjenju sem namreč mešal besede. Da bi zlo bilo še večje, sem stanoval na nabrežju Dore, kjer me je ledena megla uničevala. Isto zimo sem zaradi mraza in izčrpanosti resno obolel. V halucinacijah se mi je zdelo, da vidim ogromnega pajka, ki je bil ponoči v zasedi in čakal, da zaspim, da bi mi izsesal možgane*.
V tem času je bil mladi Gramsci v glavnem zaposlen s študijem. Večji del č.sa je prebil v univerzitetnih preda vamieah pri predavanjih ali v diskusijah, ki jih študenti z raznih fakulte vodijo med sabo. Turinska univerza je bila verjetno v tem času največja in najpomembnejša kulturna, znanstveno - raziskovalna in pedagoška ustanova takratne Italije in je tedaj potekalo šele petdeset let od njenega zedinjenja. Že takrat so prihajala do iz raza vsa protislovja njenega ekonomskega, socialnega, političnega in kulturnega razvoja, zlasti pa še globok prepad, ki je delil zaostale kraje juga, naseljene z množico kmetov brez zemlje, mezdnih delavcev, vaških proletarcev, od relativno razvitega severa, kjer mladi meščanski razred ni izbiral sredstev, da bi z vse močne j Šim izkoriščanjem delovne sile pospešil razvoj industrije. V tem in takšnem položaju so turinski študenti, katerih profesorji so bili v tem času mnogi učenjaki z raznih področij duhovnega ustvarjanja,
imeli na razpolago obilje tem za svoje ognjevite mladostne razprave, v katerih so sami skušali poiskati in dati odgovor na pereča vprašanja takratne italijanske stvarnosti in, še bolj, njene bodočnosti.
Istočasno je bil Turin še neka druga velika šola, šola življenja, katere učenci in profesorji so bili turinski delavci, deset tisoči kovinarjev, zaposlenih v avtomobilski in drugih industrijah. To je bil ogromen in borben proletarski odred, ki je bil, kot se je kasneje videlo, protagonist vseh dogajanj v najrevolucionarnejših letih prvih desetletij tega stoletja v Italiji.
Gramscija je v začetku bolj zanimala šola nato pa so vsa njegova pozornost, vse življenje in delo bili posvečeni oni drugi, proletarski in revolucionarni univerzi.
V tem času (govor je o prvem letu študija) se mladi Gramsci še ne ukvarja aktivno s politiko, čeprav ga politični in socialni problemi vse bolj zanimajo. Ni še stopil v aktivno politično življenje, kot je to storil njegov šolski kolega Angelo Tasca, dasiravno mlajši od njega. (Kasneje je tudi Tasca postal eden voditeljev KP1, vendar je s časom prešel na socialdemokratske pozicije in je pretrgal z Gramscijem in Togliattijem). To je bil čas, ko je prišlo do Gramscijevega bližjega poznan stva s Palmirom Togliattijem, po nekem seminarju, kjer je Togliatti branil neko svojo tezo pri profesorju Pacchioniju. Po končani razpravi, ki ji je Gramsci prisostvoval, sta odšla oba študenta skupaj iz poslopja in nadaljevala razpravo «In to je bil začetek -- je pisal Togliatti — tistih diskusij, ki smo jih potem vodili še mnogokrat v drugačnih oblikah, z drugačnimi izkušnjami in v drugih okoliščinah, namreč o večni temi človeške zgodovine, matice vse ga, kar ljudje vede in bi še lahko vedeli*.
Začela ste se obiskovati in se približevati drug drugemu. «Reči moram — je še napisal Togliatti — da je bilo njegovno duševno stanje v tem času, v prvih letih mladosti, sardinsko ponosno, rekel bi celo »sardinistično*. Globoko je občutil nerazpoloženje, skupno vsem Sardincem, proti krivicam, storjenim otoku. To se je tudi
ras

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vatni; 13-30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18 00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve:	18.30 Simf.
glasba; 18.55 Klasični swing; 19.10 Na počitnice: 19.20 Zbori in fol klora; 20.00 šport; 20.30 Gospodarstvo in delo: 20.45 Vokalno instrumentalni koncert; 21.25 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.45 Tretja stran; 15.10 Za mlade; 16.20 Koncerti
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.1E Glas ba za dobro jutro; 8.00 Jutra nja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 Glasba in popevke; 10.15 Z nami je...; 11.00 Plošče;
12.00	Glasba po željah; 13.30 Mer cedes surprise party; 14.45 Tretja stran; 15.00 Počitek ob glasbi; 15.45 Top pops; 16.20 Fumo rama; 17.00 Deželni program; 18.00 Tops-pops; 18.40 Male skladbe velikih mojstrov; 19.00 Kulturna panorama; 19.15 Posnetki našega studia: Pop skupina »Immagine* iz Trsta; 20.00 Naši zbori pojo;
21.00	Večerna glasba; 21.40 Top -Hits; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Jaza; 24.00 Prenos RL.
PETEK, 18. AVGUSTA 1972
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00,	13.00,	15 00,	20.00
Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče 13.27 Strnjena komedija; 14.90 Plošče; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Simf. koncert: 20.3 Povratni vozni listek; 23.1C Neapeljske po pevke.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13 30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojeta: Harry Nils-son in Adriano Celentano; 8.40 Galerija melodrame; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10 30 Poletni program: 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče- 16.00 Draga RAI; 18.(' Koncert; 20.50 Supersonik; Radijska nadaljevan-
lil. PROGRAM
Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Ital. sodobna glasba; 13.00 Intermezzo; 14.30 Komorna glasba; 17.20 Koncerti;
19.15	Vsakovečerni koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 10.10 Antonio Vivaldi; Koncert; 12.30 Komorni koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 14.00,
16.00,	20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Opema matineja; 10.06 Počitnilko
popotovanje; 10.20 Melodije za prijetno razvedrilo, U-20 Pri vas doma; 13.10 Glasba z domačih gred; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 15.10 Mali koncert za mladino; 16.30 Napotki za turiste, 16.40 Ob lahki glasbi; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.50 Klavir v ritmu: 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute s Fanti treh dolin; 21.00 Pesmi in plesi drugih narodov: 22.15 Oddaja o mor ju in pomorščakih, 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 Literarni nokturno; 24.00 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	TV za otroke; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Posebna oddaja dnevnika: «čas človeka*; 22.00 «Vaše ime, prosim* zabavni program, 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 »Ti ubogi ljubimci* igra; 23.00 Konjske
JUG. TELEVIZIJA
19.15	Obzornik; 19.30 Veseli tobogan; 20.00 Mestece Peyton;
21.00	Dnevnik; 21.35 Slavolok zmage - film; 23.35 Poročila; 23.40 Šahovski komentar.
koprska barvna tv
21.00	Kotiček za otroke; Mr Pi-per; 21.15 Poročila; 21.30 Chrys-lerjevo gledališče «Krivec»; 22 20
Ray Anthony Show.
pri njem razvijalo v protest P10" ti kontinentalcem in kontinentu-(Mišljen je ostali del Italije opom. avt.).
To, kako si zamišlja vzroke nap log svojega rodnega otoka, r Gramsci prikazal neko prisp^ dobo, ki jo je poten) cesto upora ljal kadarkoli je govoril o Sardin*! -»Treba si je Sardinijo zamis*' — je pisal - kot plodno >“ rodovitno polje, ld mu plodnos daje podzemska žila, ki dovaja v do z neke oddaljene planine. N nadoma opazite, da je pl°dn<p polja izginila. Tam, kjer so ni prej bogate žetve, je zdaj šari od sonca ožgana trava. Radi a poiskali vzroke te nesreče, ne W ste pa je nikoli našli, če ne sw pite ven iz meja vašega males malega polja, če vaše ruziskov nje ne usmerite proti planini. 00 koder je voda prihajala, če a spoznate, da je več kilometrov d leč od tu neki zloonež ali seri než pretrgal to vodno žilo, ki r dajala plodnost "t.šemu polju*-V iskanju tistega «ki je Pre.n gal dragoceno žilo življenja * plodnosti*, je Gramsci iskal 00 govor na vprašanje, kdo je kr* za zaostalost Sardinije, in ne sa mo nje, marveč mnogih drug* krajev Italije. In logičen zaklJ ček, ki ga je iz tega poteg**1 ’ je bila nujnost borbe proti ^ tinentu in kontinentalcem za sV bodo, za ooljše žit ijenje, ra ** predek. V glavi mladega Sard* ca še niso bili razeščeni vsi P°‘ mi o tem, l.io je kriv za nadl0^ njegovega otoka, ali morda rar prav vsi kontir.en talci, «ki j**1 * treba vreči v morje*. Pa je ve dar to «njegovo razpoloženje
je dejal kasneje Togliatti
J bil«
prežeto s socialističnimi ideja*1** j
«Ko je prišel Sardinije, j® Antonio Gramsc- že socialist ., p-avi Togliatti — morda je t°. H bolj po instinktu pobude, svoj5* Sardincu ali znrar, čuta human , ma, svojskega mlademu intelektu* cu iz provinca, ko* pa zaradi ga, ker bi si b i že usvojil P°P° sistem razmišljanja*.
Z drugimi . oeseaumi, ta scijeva socialistična opredelitev porniškega Sardinca je šele ltne biti umišljena z zavestnim Prep,| Čanjem, da ;e socialistična P" razvoja teko za Sardinijo in JL izkoriščane ter brezpravne mn<** ljudi edini način osvoboditve “ napredka, preooroda in preobra,„
v rimski parlament. In prv*c to leto vsi odrasli Italijani o^j volilno pravico, kar je
be, nekega novega, Hruttač**6^ življenja Ne bo dolgo in mlademu Gra sciju bo vse to postalo mnogo. Jj nejše, da bi kmalu zatem ^ njegova opredelitev za ideje cializma in pa za borbo zanj PT. tala dokončna in neomajna. ^ ko je bil v teni odločen, bo Pot } pokazalo vse njegovo življenJe- .£ njegovo trdnost najbolje oznac stavek, ki 2a je izrekel, ko s° ^ za njim že zapirala težka vr ječe, na katero je bil obsule** v več kot dvajset let; »Odšel se'VJi boj in mo-at n se oonti do ko**c ( Marca 1. r!)13 je 6 500 dela** avtomobilske industrije v Tu začelo stavko kj j - trajala 96 % Italija je ot*a ta čas angaž*f, |() z osvajaln m pohodom v Lib*J* ^ posledice pusu lovsiine so se ^ čele v deželi opažati. FrV*. ,fl je moral plačevati račun za vojno, je Oti seveda delavski Lj red, čeprav je Di] proti njej- * (ll. meseci borbe, ki so jo vodili rinski kovinarji, so mlademu jj sciju pokazali moč prepričanj > vere teh ljudi, ki jih noi-ene nje in izsiljevanja niso m4,u m ti. Ta zmag--vita stavka je v .p napravila giul.-ot vtis Cez P^jt-pa, v času ko je tu prežive' rjjjj niče, se je na iardinij. preavoiih.a kampanja za v0 $0
M
• 7$
spremenilo situacijo na Samoti Gotovo se množica novih vo** g-svojih pravic ni zau-dala, rauJLji, liranje z volitvami in dušami 'J ^ ki so volili, se n. prenehalo G sci ju to ni uš'o.	0jc-
Iz Ghilarze je o tem pisal sV je mu kolegu, šuidentu iasc*. je kasneje potroji, kak> močan v .jj ta volilna spiernemba **ai,r na Antonia Gramscija.
«Bil je zeio prizadet — f Tasca — od preobiazbe, ki ON v tem okolju povzr-jcila **a t? kmečkih množic na vthtvari Jje prav le te, tega novega 0 0{i’ niso niti znale m ti mogie w prišiti za svojo korist Pra'- sf mer in razmišiianjt o a.ie"' P Gramscija napravila sociaij1"^** se je ob začetku novega s*** j«1 leta vrnil v Turin se je P°. kako odločilnega pomena le zanj to novo izkustvo*. . b*5^ Kot so zapisali Gramscij6'^^ grafi, je študentu s Sa # postajala vse lasnejša ideJa pr da pravi zatiralci smeta, ‘jljcli’* posestnikov in srednjega sif škega sloja na otoku in vset* ^ mašnih slojev Juga mso 5tn>_ strijski delavci, skupaj 1 t f škim razredom Severa, dolgo mislil, temveč je ^ niški razred Severa, skupn** Ke, * cionarnimi skupinami Sart>yjrf? reakcionarnimi skupinami Juga. In tiste, ki so P* # tisto življenjsko važno vodn j f ki je Sardiniji dajala P10 „ 1^,' bilo treba iskati tam. Bili ^ vendar daleč od tistega turT,ve*ir, proletariata, ki se je šestina\ set dni hrabro boril za svoje .p jj) (Nadaljevanje s
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
18. avgusta 1972
DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU
Fischer in Cramer napadata tudi Schmida V teku je 15. partija «dvoboja stoIetja»
Igralca sta še enkrat izbrala sicilijansko otvoritev, ki je bila do sedaj uspešnejša za Spasskega
. REYKJAVIK, 17. - L. Schmid Je »lenuh, nadutež in nedorasel odgovornosti, ki so mu jo zaupali.* tako je o njem zapisal Fred Cra-podpredsednik mednarodne šahovske zveze in Fischerjev osebni Prijatelj, v pismu, ki ga je poslal Predsedniku iste zveze, Maxu Eu-Povod za tak izbruh naj bi hup vedenje, ki ga je sodnik pokazal v zvezi s Fischerjevimi zah-•*vami, da se odstrani prvih se-dem vrsj. sedežev in prepove vstop otrokom v dvorano, v kateri poteka dvoboj. Schmid je bil takrat med Prvimi, ki so se uprli zahtevam Američana, njegovo pričevanje pa J® bilo verjetno odločilno, saj je "javil, da gledalci niso tako glas-?*> kot jih Fischer opisuje. Ravno “hm. ki ga povzročajo v dvorani °troci pa naj bi bil po izjavah Cra-h^rja glavni vzrok, da je Fischer * Zadnjih tekmah napravil toliko
"apak.
, Na vsak način pa so vsi prepri-*■***>. da je v štirinajsti partiji najejo napako napravil Spasski, ki
f' ftpaaslm ibtock
sna je bila situacija po 40. po-v 14. partiji, ko je Fischer po-remi, Spasski pa ga je sprejel.
je sicer v začetku lepo izrabil ne gotov start nasprotnika in si zagotovil daleč boljšo pozicijo.
Kar se tiče druge «fronte», ki jo je odprl svojeglavi Fischer, in sicer finančne vojne s Foxom, je položaj še vedno nejasen, vse pa kaže, da se je Američan že začel pripravljati na daljši boj. Samo tako si namreč laihko razlagamo njegovo prošnjo, da izročijo prireditelji ves njegov zaslužek na ameriško ambasado, kar bi verjetno o-težkočilo Foxov poizkus, da si denar pridrži kot kavcijo za vse stroške, ki mu jih je Fischer povzročil. Poti nazaj na vsak način ni, saj je Fox v teh dneh odpotoval v New York in torej opustil poizkuse, da posname vsaj zadnje partije.
Fischer pa hoče delati čiim več preglavic tudi prirediteljem. Pred dvobojem je bilo namreč zmenjeno, da bosta oba igralca postavila svoj podpis na desetih šahovnicah, na katerih sta odigrala tekme. Ko pa je Fischer zvedel, da nameravajo organizatorji šahovnice potem prodati, je takoj izjavil, da se ne bo držal sporazuma. Torej še eno vprašanje (ki se bo verjetno uredilo, ko bodo Američanu zagotovili del zaslužka).
V popoldanskih urah sta se šahi-sta spoprijela v 15. partiji dvoboja. Fischer je še enkrat prišel z zamudo, pred prvo potezo pa je Lothar Schmid zelo resno prosil občinstvo, naj miruje. «Eden izmed igralcev,* je rekel Schmid, «se je pritožil zaradi glasnega govorjenja. Prosim, da se kaj takega ne zgodi več. Če hočete komentirati potek srečanja, napravite to čim bolj na tiho.*
Spasski je nato izvedel prvo potezo s kraljevim kmetom, Fischer pa je še enkrat izbral siciljanko. Tokrat sicer ni uporabil iste va
"'"»"iiinumummmmmmmmmmmmmmmiHnmmmmmnimiimmmiiiiHiiiiiiiiHHiimiirniil
^25-LETNICI DOMAČEGA DRUŠTVA
Praznik športa v Renčah
V
Posameznih panogah so zmagale Vozila, Renče in Vrhnika
v reišnjo soboto in nedeljo je bilo S1Rančah pri Gorici veliko športno n5_Vje ob 25-letnicd delovanja šport-’ društva »Partizan* in 20-let-' jJjtelovan.ia sekcije za vaterpolo. 0fUorr'ače društvo je v ta namen iJj^iriralo veliko proslavo, med v®10 so bili na sporedu turnirji n°Rometu vaterpolu in rokometu, priliki so tudi podelili pri-in anla najzaslužnejšim športnikom c organizatorjem za njihovo požr-Iji Va^n.° dolgoletno delo. Priradite-0r„s°. 'nieli izredno srečo tako po ^.Ranizacijski plati, kot po udelež-tekff' so se tekmovanja udeležile jfitere pomembne ekipe, tako da Itj bili priča zanimivim borbam, ®e oa žal predvsem v nogo-it0 ;u zaradi slabih sodnikov nekoli-0 lzPridile,
*eloiub vsemu pa so organizatorji Stv» 2adovoljni in predsednik dru-na tov. Arčon Dragutin nam je je tk')neu zaupal: »Zdi se mi. da $e ^oiovanjc izredno uspelo in da b^ramo zahvaliti predvsem do-
i u
ie
da"’i*u vremenu. žal oa mi ie le,
t« n brišlo do nešportnih izgredov
v
10
t
v
oj
f
it-
tl*
>*
S"
9.
l)Vl
#
•Š
f
,d>.
ifl>'
l«
j1
f
iti*
v
oži*
f
V
9
i<#
/
t
m
V
|T
i
a
st, J*
y
i
j
iz jbRometjid tekmi med Primorjem Gori, ovščine in Vozili iz Nove Ulj,]66, za katero so bili krivi pre odločni sodniki!*
t^. a°nec pa poglejmo še rezul-^G°MET:
t*® - Sovodnje 4:2, Vozila - Pri-l].r,e 2:1, Primorje • Sovodnje šoni . Vozila - Renče 3:1.
vrstni red: 1. Vozila, 2. Ren-
ORmoi'’ " So,0d"ie
n'k Mornar (Pula) 10:6, Ren-
”	- Retiče B ll‘2.’"MottWr
Renče B 6:3, Renče A - Kamnik 8:6.
Končni vrstni red: 1. Renče. 2. Kamnik. 3. Mornar. 4. Renče B.
ROKOMET:
Idrija - Renče 6:2, Idrija Usnjar 6:7. Usnjar - Renče 8:4.
Končni vrstni red 1. Usnjar (Vrhnika). 2. Idrija. 3. Renče. Prireditev, ki jo ie finančno podprla Kreditna banka iz Kopra, je po mnenju prisotnih izredno uspela. domače društvo n;, je s tem dokazalo, da je dobro m uspešno delovanje mogoče tudi v manjših mestih.
Rajmund Kolenc
riante kot v prejšnjih tekmah, ko je sprejemal žrtev kmeta na b liniji in nato imel vedno težave s svojo kraljico.
Potek 15. partije :
1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, a6; 6: Lg5, e6; 7. 14, Le7; 8. Df3, Dc7; 9. 0-0-0, Sd7; 10. Ld3, b5; 11. Thel, Lb7; 12. Dg3, 0-0-0; 13. Lxf6, Sxf6; 14. Dxg7, Tdf8; 15. Dg3, b4; 16. Sa4, Thg8; 17. Df2, Sd7; 18. Kbl, Kb8; 19. c3, Sc5; 20. Lc2, bxc3; 21. Sxc3, Lf6.
PO DALJŠEM PREMORU
Jutri na stadionu Grezar mednarodni atletski miting
Organizatorji so postavili stroge nor. Nastopali bodo tudi borovci
BOKS
KJOBENHAVN, 17. - V soboto bo v danskem glavnem mestu boksarski dvoboj med Argentincem Monzonom in domačinom Tomom Bogsom. Dvoboj bo za svetovni naslov srednje kategorije. Dvoboj bo sodil Anglež Harry Gibbs.
lliiliiiilIlilkllliliiiiliiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiliiiiiiiiiiiiaiiiiifiiiiaiiiiiaiiiiiliitiilllillllliailMIlVIIBmiiiiaiiimit
me
V soboto zvečer bo na občinskem stadionu Valmaura nočni atletski miting, katerega prireja univerzitetni športni krožek. Miting bo na zelo visoki tehnični ravni, ker je organizator predpisal zelo ostre minimalne norme. Na tekmovanju bodo nastopili poleg najboljših atletov iz naše dežele tudi gostje iz Ljubljane, Celja, Nove Gorice, z Reke, iz Celovca, Padove in Me-ster.
Minimalne norme so naslednje: tek na 100 m 11”2 (11 sekund in 2 desetinki) tek na 400 m 52” tek na 800 m 2’ (minuti) tek na 110 m z zaprekami 17” tek na 5000 m 16’ skok s palico 350 cm skok v višino 180 cm daljina 6,50 m krogla 12 m disk 38 m kladivo 40 m
IGRE ,	_
. muncnen72
MONCHEN, 17. - Iz Amerike so pripeljali v olimpijsko naselje posebno napravo, ki bo avtomatsko določila kateri izmed tekmovalcev se je na olimpijskih igrah poslužil poživil, da je dosegel boljši rezultat. Naprava stane 100.000 dolarjev in bo	po igrah postala	last
nemškega	centra za preglede	an-
ti-doping.	* * *
RIM, 17. — Na olimpijskih igrah bo za italijanske barve nastopil tudi zaprekaš Roberto Frinolli. Tako je določilo predsedništvo CONI, ki je izjavilo, da bo Frinolli lahko tekmoval v Munchnu, ker je na atletskem mitingu v Viareggiu dosegel čas 50”2. CONI je tudi zavrnil prošnjo F1DA1. ki je hotela, naj bi v reprezentanco vključili še Scateno, Ar&gfim, Zandana m Zambalda.	* * *
MOSKVA, 17 — Sovjetsko olimpijsko reprezentanco bo sestavljalo 624 oseb, imeii* katerimi bo 507 športnikov in športnic, 100 trenerjev in 39 sodnikov. Sovjetski tekmovalci bodo nastopili v vseh panogah, razen v hokeju na travi.
* » »
LONDON, 17. — Mednarodni o-limpijski odbor bo jutri razpravljal če bo lahko angleški dolgoprogaš Dave Bedford tekmoval na igrah v Munchnu. Kot je znano so se mnogi angleški časopisi in televizija posluževali Bedjordove slike za komercialne namene.
» « «
MONCHEN, 17. - Nemški meteo-
Jugoslovanska olimpijska reprezentanca je tako vkorakala v olimpijsko naselje. Po sliki sodeč sta disciplina in dobra volja trenutno brezhibni.
SE 8 DNI
rologi so napovedali za konec avgusta in prve dni septembra lepo vreme. Ta predvidevanja so razveselila prireditelje olimpijskih iger, ki bodo v primeru lepega vremena res mnogo zaslužili # # #
MOSKVA, 17. Sovjetska nogometna zveza je objavila seznam nogometašev, iti bodo nastopili v Munchnu. Ti so: Rudakov, Pliguj, Džodžuašvili, Kuratova, Kapličnji, Istjomin, Olšanski, Lovčev, Sabo, Jakubik, Zanazanjan, Andrijašin, Kolotov, Kuksov, Onišenko, Šem-jonov, Jelisejev, B'okin, Jevruži-hin. Kot je razvidno, računajo Sovjeti na osvojitev prvega mesta tudi v tej panogi.
* • «
MONCHEN, 17. - V olimpijskem naselju se bodo športniki lahko tudi razvedrili. Za to je poskrbela družba SPIO, ki je tu opremila kinodvorano ■ s--23g- -sedeži. Do 10. septembra bodo''V njej predvajali 69 dolgometražnih in 78 kratkome-tražnih filmov.
» • *
MVNCHEN, 17. — Morda se še spominjate «vrocih > dni pred o-limpijskimi igrami i Mehiki. Da bi se letos ne zgodilo kaj podobnega je miinchenski prefekt pozval 122 izseljenskih organizacij (med katerimi so jugoslovanske turške, iranska, španske, vietnamske idr.), naj med olimpijskimi igrami ne povzročajo zlonamernih dejanj Prefekt Manfred Schreiber je dodal da bi taka dejanja najbolj škodila organizacijam samim, ker bi jih javnost brez pomisleka obsodila.
* * «
BEOGRAD, 17.	— Olimpijska
štafeta je danes prinesla olimpijski ogenj, ki so ga 28. julija prižgali na Olimpu, v Jugoslavijo. Baklo je kot prvi Jugoslovan prevzel rokoborec Branislav Simič, ki je na igrah v Tokiu osvojil zlato medaljo. Zvečer je štafeta prispela do Beograda, kjer je bila ob prisotnosti zahodnonemškega notranjega ministra Hansa Dietricha Gen-scherja kratka svečanost.
* • *
MVNCHEN, 17. — Podpredsednik olimpijskega odbora, Irec Lord Kil lanin, je danes prispel v Milnchen. Killanin bo kandidiral za predsedniško mesto, ko bo Brundage. odstopil.
Od borovcev bodo na tem tekmo vanju nastopili na 110 m z zaprekami Fabio Ruzier, v skoku s palico Vojko Cesar in v teku na 5000 m Oskar Grgič. Vsi res nimajo minimalnih norm, vendar je organizator določil, da bodo atleti iz Trsta lahko nastopali brez teh rezultatov, da ne bo udeležba preskromna.
Borovi atleti niso trenutno izredno dobro pripravljeni, ker je atletska sezona zabeležila v teku avgusta in ob koncu julija zastoj zaradi počitnic. Najboljši rezultat se v soboto pričakuje od Oskarja Grgiča, ki bi moral v najboljšem primeru na 5000 m doseči rezultat pod 17 minutami.
Tekmovanje se bo začelo ob 20. url.
Turnir «Pieri» septembra v Trstu
Od 5. do 10. septembra bo v Trstu že tradicionalni nogometni turnir za trofejo «Pieri». To bo že sedmo tekmovanje te vrste. Na turnirju bo sodelovalo dvanajst e najsteric, izmed katerih bodo štiri tuje ekipe, štiri italijanske in štiri predstavnice naše dežele. Srečanja bodo odigrali na raznih igriščih Furlanije - Julijske krajine, finala za tretje in za prvo mesto pa bodo odigrali na tržaškem stadionu »Pino Grezar*.
V prejšnjih letih so zmagale sledeče enajsterice:	Inter (trikrat),
Udinese, Torino in lani Juventus.
ŠD Breg sporoča, da bodo treningi ženske odbojke v ponedeljek zvečer v Dolini ob 19.30 (prva skupina) in ob 21.30 (druga skupina).
BO PRIŠLO V SOBOTO DO SPORAZUMA?
Že 13 držav je napovedalo odstop Nemška vlada posreduje pri sporu
Upornim državam se je pridružila še Gornja Volla, Nigerija pa je poudarila, da bo v vsakem primeru nastopila v Miinrhnu
MONCHEN, 17. - Vse kaže, da se problem Rodezije ne bo končal z nekaj grožnjami ali z jalovimi napovedmi odstopa nekaterih držav. Po včerajšnjih precej ostrih izjavah sta oba tabora kristalizirala svoje položaje in dala razumeti, da ne bosta spremenila svojega stališča. Tako je v drugi tiskovni seji Brundage potrdil, kar je rekel včeraj in dodal, da mu je sicer žal za mnoge afriške atlete, ki bi izgubili življenjsko priložnost nastopa na OI, da pa so pravila jasna in on jih nima namena spreminjati. iz političnih razlogov. Precej ga je razsrdilo vprašanje novinarja, ki je pripomnil, da so mnenja olimpijske zveze predvsem mnenja njega samega. «Odkar sem predsednik te zveze — je odvrnil Brundage — nisem nikoli skušal vsiliti svojih misli ostalim, sicer pa sestavlja odibor kar 75 delegatov, tako da bi bila taka stvar popolnoma nemogoča.*
Tudi afriške države so danes izdale precej izjav, večkrat celo nasprotujočih, saj v nekaterih primerih politične oblasti in olimpijske zveze niso našle skupnega jezika. Ker pa se izjave kopičijo precej neurejeno, jih beležimo kar sproti.
Alžir, 17 — Alžirska olimpijska zveza je uradno zahtevala, da se na sestanku mednarodne zveze, ki ho v MUnchnu v soboto, 19. t.m., razjasni zadevo o rodezijskem nastopu in pozvala afriške zveze, da skupno branijo interese in čast afriških narodov.
Mlinchen, 17. — Vodja kenijske reprezentance, Bill Martin, je izjavil, da se Kenija ne bo udeležila olimpiade, ko bi nastopila Rodezija. O odstopu je baje odločal sam predsednik Jomo Kenyatta.
Lagos, 17. — Nigerija je izjavila, da bo na vsak način nastopila
na OI. Predsednik tamkajšnje o-limpijske zveze Adefope je izjavil, da je treba politični problem proučevati posebej in da bo Nigerija še naprej obsojala vedenje rodezijske vlade, to pa ne v škodo svojih športnikov.
Kampala, 17. — Predsednik U-gainde Idi Amin, je ostro obsodil Brundaga in ga označil kot imperialista in rasista. Tudi on je potrdil odstop svoje države z OI in napovedal, da bodo atleti zapustili Milnchen že v nedeljo, če se med tem ne bo stanje spremenilo.
Lusaka, 17. — Predsednik olimpijske zveze Zambie, Nyirenda je prav tako napadel Brundaga in zahteval njegov odstop «ker je prestar, da bi lahko odločal v tako visokem forumu in se še naprej vedel, kot da bi bile olimpijske igre njegova zasebna last.*
Bamako, 17. — Tudi Mali ne bo nastopil na OI. Odstop je napovedal najvažnejši dnevnik te države, «L’Essor», ki je tudi izrazil obžalo-
Kljub svojim 85 letom je Avery Brundage še vedno «trd oreh* za vsakogar.
llll^llllllllllllllllllllllllllllllllll■nllllllllll■lllulv■llllllllllllllllll|||||||||||llllllllllllllllllllll■llllllm■lllllllllll||||||||||||||||||||lml||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||N
KONČALE SO SE SKUPNE PRIPRAVE
Druga skupina se je vrnila iz Rovinja Koristni treningi za mlade odbojkarje
Laskave pohvale udeležencem, ki so se izkazali z marljivostjo in disciplino
V nedeljo je dopotovala iz Ro-' vinja v Trst druga odbojkarska skupina, ki se je udeležila v lepem istrskem mestecu skupnega tečaja. Bil je to, zaradi velikega števila udeležencev (v dveh skupinah kar 87 atletov) in zaradi izredno nizke sredpje starosti odbojkaric in odbojkarjev, eden najuspešnejših. Tre ner.ii. ki so vodili tečaj in sama uprava tabora so se pohvalno izrazili o naših tečajnikih, ki so bili zaradi discipline in prizadevnosti na treningih res vzorni Zasluga gre predvsem požrtvovalnemu vodji skupine Uču Jurkiču. ki je imel nemalo posla z raznovrstnimi vprašanji glede organizacije, vodenja v taboru, skrbi za disciplino itd. Njemu je v prvem delu tečaja pomagala Divna Sedmak. Tečai je priredila Zveza slovenskih športnih društev v Italiji.
SKORAJ 90 TEČAJNIKOV
Zaradi velikega števila tečainic in tečajnikov so prireditelji sestavili dve skupini. Prva skupina ie trenirala od 23. iulija do 2. avgusta. Prvega dela so se udeležile le žen ske. Skupno jih ie bilo 40 (Sokol 1. Bor 1. Sloga 5. Kontovel 11. Breg 22).
Druga skupina pa ie začela s treningi 2. avgusta in nadaljevala vse do 13. avgusta. Tega tečaja so se udeležili moški (18) in ženske (29). skupno torej 47. Po društvih — ženske: Sovodnje 6. Mladost 4,
.zčrz:
Bor 7. Breg 1, moški: Sovodnje 5,' Sloga 10. Bor 7, Kras 7.
V prvi skupini so vodili tečaj naslednji trenerji: Filipančič (Ravne Fužinar), Krevsel (Jesenice) in Štefarnik (Ravne) Drugo skupino pa ponovno Štefarnik. Tušek (ženske Fužinar) in Čebin iz Kočevja, ki uspešno obiskuje Visoko šolo za te lesno kulturo v Ljubljani.
Treningi so bili dokai kakovostni, saj sodijo Filipančič in drugi med najboljše trenerje v Sloveniji
TRDI TRENINGI
Odbojkarji iii odbojkarice so na na tem tečaju ogromno pridobili, saj so trenirali dvakrat dnevno in pod kakovostnim strokovnim vodstvom. Žal pa so nekateri udeleženci odpotovali v Rovinj s samo poprečno telesno pripravo in so tako zamudili nekaj dni, da so lahko nadoknadili tisto, kar so že dojeli bolje pripravljeni tečajniki.
Dnevni spored pa je bil nasled nji: 5.30 budnica, 6.00 prvi tre ning, 8.00 zajtrk in pospravljanje šotorov in tabora, nakar kopanje,
12.30	kosilo, počitek, 16.30 trening,
19.30	večerja. 22.00 počitek.
Tečajniki so se kaj kmalu privadili trdemu sporedu, saj v taboru ni manjkalo zabave in veselega vzdušja.
Na treningih pa so se vsi močno potrudili, da bi čim več pridobili V glavnem so bili to začetniki in zanje je bil tečaj prava novost.
Ba bi še v večji meri posredovali tečajnikom odbojkarskih prvin, so si trenerji razdelili skupine, goriško skupino pa je posebej vadil Jurkič.
»NAPREDEK JE BIL VIDEN*
Vodjo obeh skupin, trenerja Brega Uča Jurkiča smo vprašali naj nam na kratko oriše letošnji tečaj.
«Mislim, da so tečajnice in tečajniki nedvomno napredovali. Prvič, ker so jih trenirali priznani in sposobni vaditelji. Drugič ker so skupno trenirali in to kar dvakrat dnevno. To pa pomeni, da so trenirali v Rovinju v desetih dneh toliko, kot doma v dveh mesecih*.
Kaj pa z disciplino?
»V glavnem sem zadovoljen. Trenerji so se pohvalno izrazili in tudi uprava je bila kar presenečena z našo disciplino. Ne gre namreč pozabiti, da je bila naša skupina res številna.*
Za kroniko naj omenimo dogodek, ki je gotovo v čast rovinjskim tečajnikom. 30 julija je ljubljanski radio intervjuval trenerja jugoslovanske smučarske reprezentance Janeza Pavšiča. Ta reprezentanca je prav tako trenirala v Rovinju. Pavšič je med drugim pohvalil našo skupino in jo je postavil kot zgled šjaortnega to resnega delovanja.
Lepo priznanje je za tečajnice, tečajnike in predvsem za požrtvovalne trenerje.
b. L
vanje, da se afriški vrhovni odbor za šport in afriška zveza nista sporazumeli pri tako važnem problemu.
Ouagadougou, 17. — Tudi Zgornji Volta ne ho nastopil v Mtinchnu. Ta odločitev je povsem nova, saj ta državica do sedaj še ni zavzela določenega stališča. S tem je število upornih držav naraslo na 13.
MUnchen, 17. — Morda najvažnejša vest dneva pa je, da je zahod-nonemška vlada zaprosila nemško olimpijsko zvezo, da posreduje pri mednarodni zvezi tako, da bi slednja še enkrat tehtno proučila problem Rodezije. To po številnih prošnjah afriške združene organizacije, katere predsednik Ekangaki je še enkrat pozval vse afriške države, da se glede na morebitne politične razlike skupno borijo proti nastopu Rodezije. Isto prošnjo pa je napravil tudi ostalim državam, ki bi morale prav tako pomagati, da se v soboto spremeni lanskoletna odločitev olimpijske zveze.
Dež oviral miting v Miinchnu
MONCHEN. 17. — Včeraj se je nadaljeval v Mtinchnu atletski miting za memorial Hansa Brauna, katerega se udeležujejo tudi atleti, ki bodo nastopili na bližnjih olimpijskih igrah. Včerajšnje tekmovanje je motil dež. tako da rezultati niso bila na visoki ravni. Zaradi plohe so morali organizatorji odpovedati tekmovanje v skoku v višino za moške to v metu kladiva.
Na 110 m z ovirami je zmagal favorit za osvojitev olimpijskega zlata Rod Milbum. Kljub zmagi pa ni stoodstotno prepričal. Na drugo mesto se ie uvrstil Davemport. tretji pa je bil čehoslovak Nadeniček. Na zelo nizki ravni je bil tek na 200 m. kjer .ie zmagal Američan Smith s komaj 21”. Američani so zmagali tudi v štafeti 4x100 m s časom 39”95. Afriški atleti pa so zmagali v tekih na dolgih proo.ah: Etiopec Regassa je bil prvi na 1500 m (3’42 ’8), njegov rojak Otu pa ie osvojil prvo mesto na 3000 m.
Do največjega presenečenja je prišlo v metu diska za ženske, kjer je romunska metalka Argentina Meniš premagala svetovno ro-korderko Faino Metoikovo za 22 on». Menisova je zalučala orodje 63,36 m daleč. Poleg tega so romunske predstavnice osvojile še tretje mesto z Lio Manoliu in četrto s Ca-tarmo. V skoku v daljino ženske je zmagala zahodna Nemka Mickler — Beckerjeva pred Cehostovaktojo Suranovo in rojakinj Roesenovo.
Paolini zmagal na dirki po Umbriji
PERUGIA, 17. — Enrico Paolini je v sprintu zmagal dirko po Umbriji. Po 199 kilometrih je na cilju prehitel Poggialija, Caverzasija in 15 drugih kolesarjev, ki so z begom takoj po startu poživili sicer dolgočasno dirko, že na startu samem sta zmanjkala Basso in Bi-tossi, katerih dvoboj je bil v načrtih prirediteljev glavna točka sporeda, tudi ostali bolj znani kolesarji, predvsem Gimondi to Motta, pa so se pri tako hudi vročini rajši držali v ozadju. Ravno ta dva kolesarja sta najbolj razočarala, saj sta se proti koncu odločila za zelo nečasten odstop. Edini, ki so se potrudili, so bili tako člani moštev, ki bodo v letošnji sezoni prenehala z udejstvovanjem, to sicer Sal-varani, Ferretti in Fiiotex.
Vrstni red:
1.	Paolini (Scic) 4.41’
2.	Poggiali
3.	Caverzasi
4.	Farisato
5.	Francioni
Mladostni dnevnik
SIMONA RUTARJA
8fi .^njki Miha se je veliko vkvarjal z lekcijami. Pripravljal W.e za dunajsko univerzo. Hotel je prihodnje leto kot enoti „ Prostovoljec služiti, da bi se bil odkrižal te dolžnosti in enem tudi podlago ustanovil za prihodnje študije. W^°lob je bil jako pošten človek, v resnici najbolji med le hn slovenskimi dijaki goriške gimnazije. Njegovo mišljenje Si10 Sv°bodno, bil je ves vnet za omiko naroda V sedanjem ll5«d goriškimi konservativci in liberalci imel je tudi on Sila rol° Parjl s° rekll> <<da nosi zvonec meJ nev6roi.» A Iti ? le bil bolj pošten, kot njegovi obrekovalci. Ločil je farje ^°vnik6, v vsem njegovem ždvenji ne more se mu niti >Sr Čadeža očitati. Zatorej nas zadene toliko veči izguba, se ločijo taki poštenjaki iz srede naše falange [=skle-bojne vrste!.
^14 J^rjen je bil obilno c dušnimi zmožnosti. Iz njega bi M St?bUi Slovenci izvrstnega humorista in satirikarja. Njego-lijejj/Si, zlasti pa njegova pisma do mene pričajo to dovolj, zlog je bil lahek in prikupljiv, ne brez soli, s ktero » ia slovensk kmet svoj govor.
1 so se za njim dijaki, profesorji in še celo nekteri Teh splošnih simpatij bil je Miha popolnoma vreden, počivaj, dragi mi prijatelj! Tvoje trpenje j« uže
moje se je še le začelo!---------------------
J” O Golobovem pogrebu mi piše Kragelj: «Našli smo raj (20. julija) skoro na onem mestu, kjer se je utopil po naključbi. Sel je nekdo zjutraj na lov; kar na-&UŠL' .zapazi nekaj sredi vode in misleč, da .je riba napne ^ In hoče ustreliti. Toda pri natančnejem ogledovanji za-^ njem našega ranjkega sošolca. (Bilo je to ob 5tih zju-
traj). Zagrebli smo ga prav slovesno ob 7 zvečer. Sprevod se je začel ob 6)4 zvečer pri soškem mostu. Pogrebnih stroškov je okoli 60 fl.lorintovl (80 fl.) Jaz sem se mislil pripraviti na nadgrobni govor, toda imel sem cel dan opravke in moral sem tja pa sem letati. Da nesem popreje govora naredil Je vzrok, da nesem nadejal, da ga najdemo v Gorici.* Pogrebne stroške Je plačal brat.
Zaradi Golobove zapuščine (bil je varčen fant in prihrar nil si je še precej denarja, s kterim si je hotel na Dunaji pomagati) govorilo se je veliko po Gorioi, ker se nij vedelo, komu je dajal denar hranit. 436)
26.	Nenadoma pride povelje, da se moramo preseliti v novo kasarno. Glovvacki je moral celo na Prosek, kajti iz Exgendar-meri-kaseme hočejo narediti «Cholera-Noth-Spital.» 436a) Ta dan se je namreč prvikrat kolera med vojaki prikazala. Vendar nij bilo sile.
Naše novo stanovanje je jako majhno in ponižno, proti prejšnjemu, čeravno je soba na lepšem prostoru. Jaz sem bil popreje veliko zadovoljneji uže zarad miru. Vrhu tega v veliki kasarni še zrak nij nič kaj zdrav, ali prav za prav nobenega zraka nij tukaj.
27.	Prišel je Perjevec437) v Trst.
29. Zbolim. Glava me je strašno bolela. Nič druzega bi ne bil delal, nego spal. Da, stoje in sede sem spal. Bil sem jako slab, da nesem mogel po konci stati. Teka nesem imel nobenega, žejo pa veliko, a niti nesem smel nič in mi tudi nij nobena pijača ugajala. Jako počasi sem okreval.
Avgust
1. Imam upanje, da naredim dobro preskušnjo, kajti oba oficirja sta zdaj z menoj zadovoljna in Schmutz 1e celo rekel: «Sie dtirften rebttssdren.» 437a)
10. Cas prav hitro teče. Opraviti imamo malo, večidel je čez dan prosto, kajti oficirjema se ne ljubi več tako redno in v tako polnej meri šolo držati — Zvečer se shajamo pri «Cavallinu» s Cegnarjem, kjer marsiktero pametno uganemo, pa tudi marsiktero o slov.ionskem! slovstvu zinemo.
16. Bili smo zvečer na Proseku (Glovvackega obiskat) pri Nabrgoju. Imeli smo se dobro, peli in pili, da je bilo kaj. Se le pozno po polnoči smo Jo vrezali nazaj proti Trstu. Pro-seški feldvebeljnd so nas spremili še precej daleč.
18. Cesarjevo rojstvo. Imela je biti velika parada. A zarad slabega vremena bila je odpovedana. Kljubu temu sem moral jaz k sv. Juštu z «ehrenkompanijo». 438) Vojaške parade, zlar sti take, so jako sitne, kajti treba se Je neizrečeno zadnje čistiti in pripravljati, a na vse zadnje človeku še vedno kaj manjka in lahko še kazen dobi.
20. Dobim pismo od doma, v kterem se Jasno vidi materni posredovalni in pamirovalni vpliv. Bog Jej tisočkrat plati!! Človeka vendar gane, ko vidi, da mileje strune pojo in da nij vedno stara pesem, staro prigovarjanje in stare tožbe.
24. Zjutraj odideta tukaj garnizujoča polka Ernst 47 in Kuhn 17 k velikim vajam v Postojno (Coronini štev. 6 odšel je bil uže prejšnji večer).439)
Pogled po Sloveniji je sedaj žalosten, prežalosten. Medsebojni prepir, osebno obrekovanje in očetanje nasprotnih slabosti, brezobzirno razkrivanje napak in osebnih grehov doseglo Je uže najvišo mero. Nasledek tega je, da se mora ubogo ljudstvo strašno zbegati, kajti ne ve, na kteri strani Je pravica in resnica, kje resnično domoljubje, kje le navideznost in kdo skriva za lepe besede svoje sebične namene. In bržkone bodo vsled tega naši nasprotniki, ki si od veselja roke manejo in se nam v pest smejejo, zmagali in Slovence bodo na Dunaji Nemci in nemškutarji zastopali. Bog se nas usmili! Kandidati obojih strank (z majhnimi izjemami) so taki, da se ne more imeti pravega zaupanja da njih (razen do Lavriča) 440) in sredstva, kterih se nasprotniki poslužujejo so zares umazana.
September
1. Približal se Je, hvala bogu zadnji mesec moje železne sužnosti. Skoro bodem prost! Zato sem tudi zmerom vesel.
4. Me obišče Sirca
13. Vrnejo se polki od divizijske koncentraoije iz Postojne. Pripeljali so seboj] — kranjski polk — 15 jetnikov, ki so miz
kalili s tepežem in poboji med seboj, kakor tudi z kmeti. Lep dokaz slovenske omike in vendar kriče nekteri: «Proč se šolami!!«
18. Obiščeta me Mikuluš in Mesar. 441)
22. Začela je preskušnja za raservinega častnika. Vdeležilo se nas je je 17 (eden je odstopil uže drugi dan). Predsednik oberst Querlonde 441a) je Jako siten in strog. Tako n pr je prašal Exercierreglement 4 ure! 442a) Vtikal se je veliko vmes (kjer je kaj znal, sicer je bil tih), napisal je celo sam listke deloma s popolnoma novimi prašanjami, deloma pa s takimi, ktere nesmo sicer vzeli, a so se vendar dala iz drugih tope-' IJati. Vendar je šla preskušnja za-me dobro. Spoznal sem, da kjer se človek najbolj trdnega misli, ondi se večkrat jako slabo obnese, nasproti pa, kjer se najbolj boji, ondi gre najbolje.
436)	O nesreči poročajo »Novice* (str. 237, 1873). Poročilo za »Sočo* (štev. 29, 17. 7. 1873) pa je napisal Fran Levec, med drugim je navedel, da je bil Golob »brez ugovora najboljši slovenski dijak na goriški gimnaziji.*
436a) »Cholera-Not-Spital* (nem.)= »Zasilna bolnišnica za kolero*.
437)	Verjetno Ivan Pirjevec iz Vrtovina, ki je maturiral leta 1871 437a) «Sie diirften gelingen* (nem.)= »Vam se bo posrečilo*.
438)	»Ehrenkompanie* (nem.)= »častna četa*.
439)	O vajah poročajo »Novice* (str. 299-300, 1873). Vaje so bile kljub koleri, ki jo v Kuhnovem polku »kranjskih Janezov* ni bilo (K. Capuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. Celovec 1915, str. 87). Polki so se imenovali po njih »imejiteljih*.
440)	Rutar poroča o direktnih volitvah za državni zbor. Na Goriškem se je odvijal hud volilni boj med društvoma »Soča* (kandidat dr. Lavrič) to novim klerikalnim društvom »Gorica* (kandidat dr. Josip Tonkli). Boj, ki sta ga predstavljali tudi glasili obeh društev: »Soča* to »Gorica* ni bil dostojen. Uresničila se je Rutarjeva zla misel: na Goriškem je zmagal vladni kandidat Andrej Winkler (op. 109).
441)	Andrej Mesar iz Kosovelj na Krasu, 1872-3 je obiskoval sedmi razred goriške gimnazije.
441a) Al. vitez Zuerlande je bil poveljnik Kuhnovega polka v času 1872-5.
442)	Exerzierreglement (nem.)= predpisi o vajah.
(Nadaljevanje sledi)
TRST Ul. Montecchi 6/11 P P 559 Telefon 793 808 GORICA	Ul.	24 Maggio	1/1	Telefon
TRST	Ul	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
794 638 833 82
Uredniitvo Podružnica Uprava
Oglasni oddelek Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
18. avgusta 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice -n sožalia 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr^ oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-I-
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
KLJUB VČERAJŠNJI ODLOČITVI SINDIKATA
ŠE VEDNO POPOLNOMA USTAVLJENO DELO V BRITANSKIH PRISTANIŠČIH
Delavci štirih največjih pristanišč se nočejo podrediti sklepu sindikalnega vodstva, ker ta ne ščiti pravic delavcev
LONDON, 17. — Stavkovno gi- manjkuje pa tudi krme, zaradi te- la, so prišle na dan vse krivice, banje v britanskih pristaniščih še ga so morali živinorejci poklati — J!L — vedno traja kljub temu, da je sin- mnogo živine in škoda je ogromna, dikat sklenil, da v nedeljo preki- Mnogo večjo škodi pa so ut"peli ne stavko, zaradi katere so vsa prebivalci Guersneya in Cipra. Na britanska pristanišča že 21 dni popol- Guersneyu so moral uničiti skoraj
noma ohromljena.
Jasen dokaz, da se stanje ni spremenilo, je dejstvo, da glavni vladni predstavniki in funkcionarji niso odbšli na počitnice. Da se v Veliki Britaniji zgodj nekaj takega, mora biti stanje res zelo kritično. Najbližji Heathovi sodelavci so tako v Londonu, kjer se trudijo ,da bi prepričali delavce, naj prekinejo stavko. Vlada je v zadnjih dneh večkrat odigrala vlogo posrednika med delavci in delodajalci, doslej pa je bilo vse njeno posredova nje popolnoma brezuspešno.
Danes so pristaniščniki v Liver poolu in Manchestru jasno dokazali, da niso zadovoljni s sporazu mom, ki ga je podpisal enotni sindikat »Trade Union Congress*. E-dini, ki so doslej pristali na prekinitev stavke, so pristaniški delavci v Southamptonu in Tilburyju, ker slednjih uvedba prevozov s kontejnerji ni prizadela. Možno je, da bo v ponedeljek steklo delo še v nekaterih manjših pristaniščih. Negotov je položaj v Londonu in Hullu, kjer bo morala skupščina pristaniščnikov sklepati o odločitvi sindikata. To pa so najvažnejša pristanišča, v katerih čaka nekaj sto ladij in kjer so skladišča natrpana z že gnilo zelenjavo. Vodstvo pristanišč domneva, da bo treba delati teden dni, da bodo izpraznili skladišča.
Vodstvo sindikata je na svoji današnji seji razpravljalo o možnosti, da bi kaznovalo delavce, ki so se včeraj uprli in so manifestirali p~ed sedežem sindikata ter napadli nekatere voditelje. Neredi so se nadaljevali tudi danes ponoči, ko se je 80 »neuradnih* sindikalistov iz vse države zbralo in povabilo
Na tem mestu običajno objavljamo vesti, ki se nanašajo na manj pomembne dogodke. Pišemo tako o živalih, festivalih, poletju, goloti in o podobnih stvareh. Danes bomo naredili izjemo. Ukvarjali se bomo namreč z dvema strogo političnima dogodkoma. Zakaj jih objavljamo tukaj? Preberite in boste videli.
EGIPTOVSKA SKUPŠČINA (IN TATOVI)
V kairskem parlamentu so včeraj razpravljali o kazenskem zakonu. Pomembna je intervencija, ki jo je imel poslanec Raedadan Arafa. Dejal je, da bi morali proti tatovom vpeljati stare zakone, po katerih so jim za kazen odrezali roko. €Če kaznujemo s smrtjo tistega, ki ubije človeka, moramo tako tembolj kaznovati tistega, ki ubija naše gospodarstvo», je zaključil Arafa, ki je seveda mnenja, da bi morali nekate-e tatove celo u-smrtiti.
Poslanci so Arafovo intervencijo pozdravili s ploskanjem in jo odobravali. Ko pa je prišlo do glasovanja, so glasovali proti. Svojo odločitev je večina zagovarjala z dejstvom, da muslimanska vera sicer predvideva to kazen, ampak šele takrat, ko bodo vsi prebivalci imeli dovolj hrane in oblačila.
VIETNAMSKA VOJNA (IN DUHOVI)
Južnovietnamska vojska že dalj časa oblega mesto Quang Tri. Vojaki so večinoma mladi in zato jim včasih popustijo živci. Sedaj pa vsi trdijo, da so videli duha.
Duh ima obliko ženske, je zelo suh in je oblečen v *unao daj», tipično vietnamsko tuniko bele barve. Vojaki so streljali vanj, vendar ga niso zadeli.
No, pa imajo ti vojaki res smolo. Najprej so jih partizani pošteno nagnali, sedaj pa imajo proti sebi še duhove.
polovico pridelki paradižnikov, ki je edini dohodek za prebivalce tega otoka. Na ladjah pa so segnili tisoči stotov ciprskega grozdja, ki je bilo namenjeno v Veliko Britanijo in mnogim kmetom tega sredozemskega otoka preti lakota, če ne bodo posegle oblasti.
Kot je znano, j? tako obširen stavkovni val le posledica odločitve vlade, da se posluži zakona »In-dustrial Relations Act», ki predvideva zaporno kazen za stavkajoče delavce, ko stavka škoduje interesom države. Ko je vlada to stori-
ki so jih pristaniščniki utrpeli v zadnjih treh letih. Predvsem moramo omeniti uvedbo prevozov s kontejnerji, zaradi katere so na-me-avala vodstva pristanišč odpustiti večje število uslužbencev. Dvignil se je tako val upora proti vladi, proti delodajalcem in celo proti vodstvu sindikata, ki je od včeraj glavni obtoženec.
Zadnja beseda ni še padla. Vse je odvisno od tega, koliko bodo zalegla prigovarjanje vlade, sindikatov in delodajalcev. Vsi seveda upajo, da se bo stanje normaliziralo, vendar imajo le malo upanja. Britanski delavci so tokrat odločno stopili v boj in dvomimo, da se bodo umaknili tik preden dosežejo svoje pravice.
Pod predsedstvom Djemala Bijediča se je prvič po počitnicah sestal Izvršni svet SFRJ. Na
je razpravljal o gospodarski stabilizaciji.
današnji seji
....................................................................................................................................................................................................................................................................................................■■■■■......■■■■■■lini
KLJUB VSESTRANSKIM POZIVOM K PREVIDNOSTI
delavce, naj stavkajo dalje. Njihov glasnik Bemij Steer je kasneje izjavil ,da so sprejeli to odločitev, ker spora%tm, ki so ga voditelji »Trade Union Congress» podpisali ne ščiti koristi delavcev. Nadaljujejo se tudi spopadi med policijo in delavci, ki stražijo vhode v zasebna pristanišča
Spopade je danes ostro obsodil tudi glavni tajnik sindikata Vic Feather, ki je dejal, da se morajo delavca držati navodil sindikata tudi če se z njegovimi odločitvami ne strinjajo.
Medtem je stanje v Veliki Britaniji že precej kritično Mislimo predvsem na gospodarski položaj. Država je izgubila ogromno količino tuje valute, ker letos skoraj niso videli turistov. Her.thova vlada pa je računala prav na to valuto, ko je upala, da ustali nihajoči tečaj funta šterlinga. Prebivalci so še vedno brez sadja in zelenjave, pri-
Prvi obračun izrednega prometa za veliki šmaren 172 mrtvih in 4119 ranjenih na italijanskih cestah
Nesreč je bilo več kot lani - V ta obračun so vključene le nesreče od sobote, 12. t. m. do srede, 16. t. m. - Tudi včeraj mnogo smrtnih žrtev - Konec tedna splošen povratek
RIM, 17. — Po prvih statističnih podatkih so ugotovili, da je od sobote, 12. t.m. do srede, 16. t.m. krožilo po italijanskih cestah čez 9 milijonov avtomobilov, to je prihiižno 20 odstotkov več kot v istem razdobju lanskega leta. Prometna policija, karabinjerji in finančni stražniki so nudili pomoč pri 5.102 prometnih nesrečah (lani 4.805), pri katerih je izgubilo življenje 172 oseb (lani 168), ranjenih pa je bilo 4.119 (lani 4.464). Obračun je torej znatno težji kot lani in to kljub opozorilom in pozivom k previdnosti, katerih je bilo tudi letos izredno dosti in kljub izrednim ukrepom oblasti. V teh dneh so naložili tudi 167.777 glob, medtem ko so Jih lani le 156.524.
Val izrednega prometa pa se ni še zaključil. Večina ljudi je namreč na počitnicah in se bodo konec tedna vrnili domov. Od petka do nedelje bo zato treba voziti zelo previdno. Tudi za te dni je vlada predvidela izredne ukrepe.
Gornji podatki torej ne pred-
stavljajo še obračuna velikošmam-1 dini je bil pri priči mrtev.
skih počitnic. Promet .je bil zelo gost tudi danes in v Italiji so zabeležili več prometnih nesreč.
Pri Brescii je izgubil življenje 20-ietni financar Giacomo Vella, ki se je peljal z nekim prijateljem v avtomobilu fiat 124 po avto cesti »Serenissima*. Ker se ie iz motorja začelo nenadoma kaditi, je mladenič izstopil, da bi pogledal, kai se je zgodilo. Ko pa ie stal na asfaltu ie privozil tovornjak z evidenčno tablico iz Francije in fi-nancarja povozil. Tovornjak ie nato nadaljeval pot. Kasneje ie po licija na brennerskem prelazu ustavila neki francoski tovornjak, ker je na njem opazila krvave madeže in gretiraja voznika. Slednji se .ie izgovarjal, da ni opazil, da bi bil koga povozil.
v Gonzagi pri Mantovi ie avto giulia 1300 povozil 55-letnega mehanika Guida Mondinija. ki se je ustavil sredi ceste in poskušal nai-ti okvaro na svojem motorju. Mon-
iiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiimiHiiitHiMiiiiMiiitiimiliKtiafiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMi
ATENTAT V PROTESTANTSKI ČETRTI
Eksplozija v Belfastu: več kot 50 lažje ranjenih
Protestanti grozijo, da bodo po svoje sodili katoliškim gverilcem
BELFAST, 17. — Močan dina-mitni naboj, ki so ga neznanci postavili v poštni furgon, je danes eksplodiral pred nekim barom v protestantski četrti Shakill Road v Belfastu. Več kot 50 ljudi je bilo lažje ranjenih od steklenih drobcev. Atentatorji so pravočasno opozorili ljudi, naj se umaknejo s področja eksplozije. Eksplozija pa je pretrgala mestni vodovod, kar je povzročilo pravcato poplavo na u-Uci.
Časopisne agencije sporočajo, da je prišlo do atentata v bližini nekega drugega bara, čigar lastnika so neznani zakrinkani moški ubili sinoči... Ubiti gostinec je že 300. žrtev nenapovedane državljanske vojne v Ulstru v tem letu.
Atentat v četrti Shankill je ponovno razplamtel napadalne težnje protestantskih ekstremističnih skupin. Protestanti obtožujejo britansko vojsko, da premalo skrbi za njihovo varnost. Polvojaška protestantska organizacija »Ulster Defence Association* pa je izjavila, da bo po svojih zakonih sodila katoliškim gverilcem, če bi jili zajela
Medtem se policija v Ulstru ukvarja z nekim drugin vprašanjem, ki do sedaj še ni prišlo do izraza. Po mnenju nekaterih krogov deluje v Ulstru neka organizacija, ki skupinsko, ali posamično Izvaja na-silstva in uboje Žrtve te organizacije, ali posameznih ljudi, naj bi bili tako katoličani kot protestanti. Ne bi šlo, torej, za neko politično organizacijo, temveč le za sadiste, ki izkoriščajo politično napetost za zadovoljitev svojih krvoločnih nagonov.
Na sliki: stavba, pred katero Je bri-šlo danes do eksplozije.
KAMPALA, 17. — Uganda je danes priznala Bangladeš. Državi bosta izmenjali diplomatski predstavništvi.
TORONTO, 17. — Danes je umrl 53-letni Kanadčan Edvvard Madigan, ki so mu pred dnema letoma presadili srce.
Na cesti Tusculana pri Rimu je pri prometni nesreči ena oseba izgubila življenje, ena oa ie bila hudo ranjena. 69-letni Giovanni Ar-duini iz Frascatija se ie peljal z avtom fiat 850, katerega je vozil 39-letni Aldo Pinti, prav tako iz Frascatija. Iz še nepojasnjenih razlogov je avto nenadoma zaneslo in ie silovito treščil v drevo. Ar-duini ie umrl med prevozom v bolnišnico, Pintija pa so tam sprejeli s strogo pridržano prognozo.
V	Sermoneti pri Latini ie izgubil življenje komaj 22-letni motociklist Enzo Cacciotti. njegov sopotnik pa je bil hudo ranjen. Karabinjerji so uvedli preiskavo, vzrokov nesreče pa še niso pojasnili.
Na pokrajinski cesti, ki povezuje Terracino s krajem San Felice Cir-ceo, je fiat 124 trčil v dostavno vozilo, katerega je vozil 57-letni trgovec s sadjem in zelenjavo Edoardo Orsini iz Terracine. Sprejeli so ga v bolnišnico v Terracini, kjer pa je kmalu umrl. Voznik fiata se je rešil brez praske.
Pri kraju Castel san Pietro - Terme sta trčila mini-minor in fiat 125. Dinamike nesreče še niso pojasnili, verjetno pa je glavni vzrok prevelika hitrost. Pri čelnem trčenju je izgubil življenje 27-letni voznik mini-minorja Giampaolo Pellacani, voznik fiata in njegova sopotnica pa sta bila težko ranjena. Zaradi nesreče je bil promet dve uri ustavljen.
V	bližini Parme je avtomobil, katerega je vozil 33-letni trgovec Etrio Bertolazzi, z njim pa so bile še njegova žena in dve hčerki, strmoglavil, v prepad. Bertolazzi je bil pri priči mrtev, žena in hčerki pa so zadobile le lažje poškodbe.
Ena oseba je izgubila življenje in tri so bile ranjene v bližini Chietija. Alfa romeo, na kateri so bile tri osebe je čelno trčila v fiat 500, katerega je vozil 56-letni Antonio Zerra. Zerra je umrl uro po sprejemu v bolnišnico, potniki alfe romeo pa bodo okrevali v 30 dneh.
Na brennerski avtocesti se je danes zjutraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubili življenje dve osebi, tri pa so bile ranjene. Nemški avtomobil, verjetno namenjen v Verono, je silovito trčil v guard-rail zaradi nenadne slabosti voznika. Ponesrečencem so nudili prvo pomoč že vozniki avtomobilov, ki so šli tam mimo in so tudi takoj obvestili policijo. Za dva potnika pa je bila vsakršna pomoč zaman, saj sta umrla takoj po prihodu v bolnišnico. Gre za 39-letno Mathilde Leidner in njenega 7-letnega sina Tobiasa. 11-letnega sina Cristophera so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, medtem ko bosta njen mož Leo in 15-letni sin Michel okrevala v 20 dneh.
V	bližini brennerskega prelaza se je pripetila še ena nesreča, kd je tudi terjala človeško žrtev. Giulia z evidenčno tablico iz Reggio E mahe je trčila v nemški tovomiak. Voznik giulie. 49-letnd Ivanoe Giu-liani, je bil pri priči mrtev, njegov brat in žena pa sta bila hudo ranjena; v bolnišnico so ju sprejeli s pridržano prognozo.
V	kraju Lovoleto di Granarolo pri Bologni je fiat 500 trčil v tovornjak. Vzrokov nesreče še niso pojasnili, možno na je. da ie voznik fiata, katerega še niso identificirali. zaspal. Voznik in njegov sopotnik. 61-letni Dino Avomi. sta bila pri priči mrtva.
Najhujša prometna nesreča se je pripetila danes na avto cesti Ge-nova-Milan v bližina Tortone. Fiat 125 je z zelo veliko hitrostjo trčil v prikolico pred njim vozečega tovornjaka. Vse tri osebe, ki so bile v avtomobilu, in sicer 50-letni odvetnik Diego Calimani. 43-letna Vanda Lambordini in njena 16-let-na hči Tiziana, so bile pri priči mrtve. Voznik tovornjaka pa se je rešil brez praske. 1
Na državni cesti «Monganevro» pa ie sinoči fiat 128 trčil v poltovornjak. Sopotnica voznika poltovornjaka, 25-ietna Irene Patanč. je bila pri priči mrtva, 19-letna Chia-ra Concina. ki se je vozila v fiatu. pa je danes umrla v bolnišnici. Voznika bosta okrevala v 60 oziroma 20 dneh.
Dve osebi sta izgubili življenje pri Salernu, kjer je mercedes silovito treščil v zid. Pri trčenju, do katerega je verjetno prišlo, ker je voznik zaspal, so bile tudi tri osebe ranjene. Mrtva sta 25-letna Maria Teresa Barbera in njen 5 mesecev star sin Francesco. Stanje voznika, 30-letnega Vincenza Iela je zelo resno in so ga morali s helikopterjem prepeljati v bolnišnico.
51-letni veronski železničar Giovanni Becherle je izgubil življenje pri čelnem trčenju dveh avtomobilov, njegova žena pa je hudo ranjena. Voznica dijigega avtomobila, 36-Ietna zdravnica Ida Petrovič se je rešila brez praske.
Smrtna prometna nesreča se je pripetila tudi v Rosolini pri Trevisu. Tovornjak, ki ga je vozil 44-letni Pietro Arlotti je trčil v pred njim vozeči tovornjak. Arlotti je bil pri priči mrtev.
Sredi Taranta je 60-letni kolesar Antonio Abbracciavento prečkal cesto kljub rdeči luči na semaforu. Mestni avtobus ga je podrl in za kolesarja ni bilo več pomoči.
Huda nesreča se je pripetila tudi pri Bariju, kjer je, verjetno zaradi zaspanosti voznika, avto fiat 850 spe-cial zdrknil v obcestni jarek. V avtomobilu so bili trije mladeniči, ki so se vozili že 9 ur in so se vračali iz Ricciona. Eden od treh mladeničev, 23-letni Gaetano Picca, je umrl, druga dva pa sta bila ranjena in bosta okrevala v nekaj dneh.
Aretiran malopridnež ki je menjaval ponarejene dolarje
SPLIT, 17. — Danes je jugoslovanska policija ugotovila istovetnost človeka, ki se je z italijanskim potnim listom izdajal za Andrea Bianchija
MOSKVA, 17. — V SZ so včeraj izstrelih satelit vrste Kozmos. To je 44. satelit te vrste, ki so ga izstrelili letos.
• • •
WASHINGTON, 17. — Ameriška komisija za atomske poskuse je včeraj zabeležila jedrsko izstrelitev v SZ.
• • *
BUENOS AIRES, 17. — Argentinska policija je danes ubila gverilca Carlosa Martineza, ki se je baje upiral, ko je zahtevala, naj se legitimira.
BRAZAVILLE, 17. — Predsednik Kongoške republike Marien N’Goua-bi je ob 9. obletnici revolucije podelil amnestijo.
* * *
MOSKVA, 17. — Danes je odpotoval v Hanoj severnovietnamski delegat na mirovni konferenci Le Duc Tho, ki se je ustavil dva dni v sovjetski prestolnici.
* • *
PARIZ, 17. — Danes je umrl francoski pisatelj ^Jules Romain.
SAIMT PAUL DE VENCE. 17. — Francosld predsednik Pompidou bo imel prihodnji mesec tiskovno konferenco. Datuma še niso določili.
in je menjaval ponarejene dolarje.
Gre za znanega dalmatinskega malopridneža Ratka Buliča, ki je bil rojen v Zadru pred 25 leti. Že leta 1959 so ga zaprli v pobolj-ševalnico, kasneje pa je dvakrat zbežal v Italijo, vendar so ga italijanske oblasti obakrat poslale nazaj. Kasneje je odpotoval v Francijo in od takrat je jugoslovanska policija izgubila sled za njim.
Medtem ko so Buliča zaprli v dubrovniške zapore, še vedno potekajo preiskave, da ugotovijo istovetnost njegovih sodelavcev.

EKSPLOZIJA NA IZRAELSKEM B0EINGU PRI FIUMICINU
Rimska policija na sledi arabskima atentatorjema
Približno istovetnost atentatorjev so ugotovili na podlagi izjav dveh angleških deklet, katerima sta Arabca podarila gramofon
RIM, 17. — Včeraj nekaj pred 20. uro, v višini okoh 4.500 metrov, je v letalu tipa «boeing», ki pripada izraelski letalski družbi »El Al» in kd je malo prej vzletelo z letališča pri Fiumicinu, prišlo do eksplozije v prtljažniku. Eksplozija ni povzročila večjih poškodb na letalu, ki je kmalu nato spet pristalo 2 km proč od poslopja letališkega poveljstva. Vsi potniki (bilo jih je precej več kot 100) so se srečno rešili z letala, čeprav so uporabili za izkrcanje drsalne naprave. Le nekaj potnikov je dobilo manjše poškodbe. K tem je treba prišteti še nekaj oseb, ki so bile rahlo poškodovane pri eksploziji.
Letalo družbe «E1 Al* je pristalo na letališču v Fiumicinu nekaj ur prej. Priletelo je iz Izraela ter bi se moral vrniti tja, in sicer na letališče Lod. še isti večer. Uslužbenci družbe so ga skrbno pregledali, vštevši tudi podroben in natančen pregled prtljage potnikov. Niso opazili ničesar sumljivega ter je zato letalo odletelo spet proti Izraelu po predvidenem umiku.
In vendar je prišlo skoraj 5.000 m visoko do eksplozije. Pravzaprav se potniki niso niti zavedli, za kaj gre. V prvem trenutku je prišlo do preplaha, toda posadka je kmalu napravila red, pomirila potnike ter zahtevala po radijskem oddajniku pristanek v sili.
Okoh pristalega letala so se medtem zgrnila vozila RK, gasilcev, policistov in karabinjerjev.
Tehniki niso spočetka ugotovili, kaj je pravzaprav povzročilo okvaro, oziroma eksplozijo. Domneve so bile najrazličnejše. Šele danes so strokovnjaki ugotovili, da je šlo v resnici za poskus atentata, ki se je le slučajno končal brez žrtev. Tehniki, ki so nadrobno pregledali letalo so ugotovili, da je prišlo do eksploi/je v prtljažniku, in sicer, da je eksplodiral dinamitni naboj, ki je bil skrit v gramofonu, ki sta ga dve angleški dekleti prejeh v dar od dveh temnopoltih mladeničev, ki sta se izdajala za Iranca.
To domnevo je potrdila neka
priča, ki je izjavila, da je Slišala, kako je ena od dveh deklet, takoj po eksploziji dejala: «Za to sva krivi prav midve*.
Rimska policija .je že priprla v neki rimski hotel obe dekleti ter ju je že zaslišala. Za njuni imeni se še ne ve, gotovo pa je, da sta obe živeli v Rimu skoraj ®n teden skupaj s temnopoltima Arabcema. Pozneje se je zvedelo, da gr® za 18-letni Rzth Wat iz New Castla v Angliji in Audrey Walton iz Mid' dlesborougha. Italijanska policija je ugotovila, da so izjave obeh deklet odgovarjale njunim osebnim podatkom, vendar pa je zaprosila Scotland Yard, naj ji po Interpolu posreduje točnejše podatke o obeh in še posebej, če se nista že Pre) družili z Arabci.
Rimsko državno pravdništvo je P^ oblastilo policijo, da napravi Pre-iskavo v nekem stanovanju v četrti Montesacro v Rimu, kjer st® dekleti preživeli teden skupaj 1 Arabcema. Preiskava pa ni porodila nobenega pomembnejšega rezultata. Policisti so ugotovili, da st® mladeniča večerjala v neki restavraciji in da sta takoj po radijskem sporočilu, da je prišlo do eksplo; zije na izraelskem letalu in d® u' bilo žrtev, zapustila obednico u® vrat na nos in izginila brez sledu-Za enega od njiju baje vedo ®® pravo ime (če ni seveda lažno)-Policijski organi pa so za vsak primer poslali telesni opis obeh A' rabcev vsem mejnim organom, da bi tako preprečili njun beg iz ®®‘ lije. Dekleti so namestili v nekem hotelu pri Ostii ter jima zabičal1-naj se ne oddaljita, ker še veda® računajo na njuno sodelovanje Pfl preiskavi.
Policijska komisarja Spinella *n Falvella sta ugotovila, da gre reS za atentat, ker sta našla celo orodje-, ki sta ga atentatorja uporabila P11 namestitvi eksploziva v gramofon
ki sta ga podarila priložnostnim®
angleškima prijateljicama. ,
Vsi potniki letala «boeing» soj® včeraj odpotovali z dvema drugin'8 letaloma v Izrael.
Rimski policijski organi so ugot®| vili istovetnost enega od dom0®' nih atentatorjev. Gre za 24-letn^ Hameda Zaida, ki je baje indijslr državljan. Italijanski policiji ®e J? zdel že prej sumljiv, toda ni ute# nila nadzorovati vsa njegova P°“. vanja, ker je mladenič šel b®£ večkrat v Jugoslavijo. ItalijanjL Interpol je zahteva! točnejše F~ datke od indijske policije. V ne® terih krogih so izrazili dornneVj da je bil Zaid morda zapleten P* atentatu na tržaški naftovod.
Včeraj v Italiji štirje potresni sunki
SAVONA, 17. - V Savoni so J* nes zabeležili dva potresna shJJjI ki pa nista povzročila večje šk0^ Sunka so zabeležili ob 1.30 in 2.40 tudi prebivalci kraja Var®2^
- -
hko močnejši in so ga občutili
i/uui	Kraja	jp*
ki so se preplašili in zapustili ^ move. Le drugi sunek je bil n® j:
v Savoni.
z®;
Še dva potresna sunka pa s®<j beležili v kraju Ceva na meji n^ Ligurijo in Piemontom. Prvega-,. 1.23 so občutih tudi prebivalci-gi, do katerega je prišlo sedem ^ nut kasneje, pa je bil tako šibak. ,c elan posadke letala izraelske družbe EL AL čisti prtljažnik, kjer je vče- so ga zaznale le natančne napr“ raj povzročil eksplozivni naboj manjšo škodo.	geofizičnega zavoda.
PO IZPUSTITVI NA SVOBODO DR. LAZAGNE IN TOVARIŠEV
Preiskava o «rdečih brigadah je očitno zašla v slepo ulico
Teorija o «nasprotnih ekstremizmih naperjena v bistvu proti levičarskim gibanjem - Toleranca za fašiste
je mlade pripadnike! Tej ki je že enkrat spravila nesrečo pa si nihče ne upa 5 na prste.	_
Teorija o dveh nasprotnih ®J $ mizmih je torej ugodna krink, * dejavnost političnih krogov, resnici skušajo preprečiti vsa. gina predek levičarskih napredn^jii-
GENOVA, 17. - Zdi se, da je preiskava o dejavnosti tako imenovanih «rdečih brigad* zašla v slepo ulico. Pomočnik genovskega državnega pravdnika dr. Sossi je skušal sicer vztrajati do konca pri svoji tezi, da so dr. Lazagna, prof. Togliatti in tovariši zagrešili hude zločine proti zakonom in državi, toda objektivna presoja obtožb in dejanja obtožencev so bila močnejša od sheme tožilca, ki je skušal spraviti dejstva v že naprej določen okvir. Dr. Sossiju, ki je le nekaj dni prej izdal ponovni zaporni nalog za dr. Lazagno, ni preostalo drugega kot izpustiti osumljenca iz zapora.
Pri vsej tej zadevi je treba pripomniti, da obstaja določena gonja proti dr. Lazagni, ki je bil hraber partizanski borec pnoti fašistom in nacistom. Sam Lazagna je izjavil, potem, ko so bili sodnijski organi prisiljeni, da ga izpustijo na začasno svobodo, da je bil tarča napadov ljudi in krogov, ki skušajo izvajati določeno politiko pritiska na bivše partizanske bojevnike.
Primer Lazagne, Togliattija, Ci-ruzzija in drugih spada torej v
okvir širokopotezne akcije političnih krogov, ki bi hoteli uveljaviti teorijo «nasprotnih ekstremizmov*, ki je tako pri srcu Krščanski demokraciji. Na kako trhlih nogah pa stoji ta teorija dokazuje potek preiskave proti Lazagni, Togliattiju in tovarišem, čeprav neradi, so morali sodnijski organi izpustiti na začasno svobodo vse obtožence, ker jim pač niso mogli dokazati nobene krivde.
Kakšen je torej v tem trenutku pravi smisel gonje proti ljudem, ki so bih partizani, ali so se v zadnjem času politično udejstvovali v raznih strankah in gibanjih, ki ni so povšeči oblastnikom? Samo ta, da se tem ljudem ne more praktično dokazati, da so zagrešili kak prekršek in da preiskovalni organi iščejo »nove poti in nove možnosti*, da bi dokazali verjetnost svojih tez.
Res pa j'e, da vse te preiskave gredo v eno samo smer, in sicer so naperjene proti levičarskim gibanjem. Zakrknjeni fašisti pa ob bolj ali manj prikriti toleranci nekaterih državnih organov prirejajo povsod,^ od juga do severa, svoja taborišča, kjer urijo v orožju svo-
banj ter se v veliki meri P®?^ jejo pri tem svojem delu hanSiif ranih sil starega in novega
ma.	wi
Italijansko uradno in P0*.^^8 časopisje ne daje seveda n0t>t poudarka izpustitvi na začasn® bodo dr. Lazagne in tovariš®/« y pa poudarja, da bo pomočn"*^®1 žavnega pravdnika dr. Sossi P® jji-druge »povezanosti v trikotjuk,^1 lan, Piza in Trident*. Kaj P: v-s>' to? Morda le izpoved nemo®1 ^ ljevanja dejstev v okvir c|° . d® koncepcije, ah pa tudi poska »j. se bo jutri ponovila popolnom®^ bika gonja »na čarovnice*? . Jest1*] h pristaši teorije »nasprotnih $ mizmov* vsaj kolikor tolik o tivni, bi želeli, da bi na zaklop sedli v tem trenutk11 vsem fašisti in njihovi podrW