Celje 20. avgusta 1969 — Številka 33 — Leto XXIII — Cena 60 par NOVI TEDNIK agika je v tem, da tudi politični delavci raje zavijejo v kraje, kjer' viden napredek, kot pa sem, kjer je dan enak dnevu, kjer je moč^ išati »kako trava raste«, kjer je zaradi pomanjkanja delovnih rok^ se manj njiv, kjer živijo le še starci, za delo in življenje nesposobni.! ebi in drugim v napoto živeče razvaline. - To so besede starega! bčana na oni strani Bohorja, pod Veternikom, v vasici, ki je bilai med NOV pribežališče in preskrbovališče vsem aktivistom in borcem,; to jih je pot zanesla pod Bohor. Zdaj je tam mir. Nekaj otrok se kričej podi med lesenimi hišami, nekaj obrazov je nastavljeno soncu. Obra-j «)v, ki ne bodo več obračali koles Kozjanske zgodovine. Foto: J. Sever STALIŠČA KOMUNISTOV POTREBNO BO OPREDELITI PRISTOJNOSTI ZVEZNIH IN REPLBLlsKIU ORGANOV IN ODSTRANITI IZ NAŠE PRAKSE ME- TODE, KI SO UPRAVK;ENO NALETELE NA OGORČENJE IN PROTESTE V SLOVENIJI. V ponedeljek je bila v Celju razširjena seja ko- miteja občinske konference ZK, ki so se je udeležili tudi člani CK ZKS, poslanci, odborniki, člani izvrš- nega odbora SZDL, člani predsedstva občinskega sin- dikalnega sveta ter direktorji večjih gospodarskih or- ganizacij. Sestanek so sklicali v zvezi z razširjeno sejo in sklepi izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Po uvodni informaciji političnega sekretarja Šte- fana Korošca je tekla kon- struktivna razprava o spre- jetih stališčih izvršnega bi- roja predsedstva ZKJ o bodočih nalogah komunis- tov, -z različnih zornih ko- tov pa so osvetlili tudi tre- nutni položaj v Celju. Pri oceni političnega stanja, ki se je zaostrilo po sklepu zveznega izvršnega sveta o kreditiranju cestnih odse- kov, celjski komunisti pod- pirajo prizadevanja in sprejeta stališča izvršnega biroja predsedstva ZKJ kot idejno politične usmerit- ve za nadaljnjo akcijo ko- munistov pri realizaciji sklepov devetega kongresa ZKJ pri doslednem izva- janju gospodarske refor- me in ustvarjanju ugodne klime za učinkovito in de- mokratično razreševanje gospodarskih in drugih družbenih problemov. Na sestanku so komu- nisti obsodili zastarele me- tode delovanja zveznih in republiških organov. Take metode so odraz pretekle prakse in so za današnjo stopnjo družbeno ekonom- skega razvoja nesprejemlji- ve. V naši večnacionalni sa- moupravni družbi je po- trebno razvijati metode strpnega in enakopravnega sporazumevanja ob dosled- nem spoštovanju in izvaja- nju sprejetih obvez. Jasno je potrebno opredeliti pri- stojnosti in funkcioniranje zveznih in republiških or- ganov, tako da bodo v bo- doče iz naše prakse izklju- čene metode, ki so v zad- njem primeru upravičeno naletele na ogorčenje in proteste v Sloveniji. Metoda nedemokratične- ga pritiska in izsiljevanja je za našo samoupravno družbo nesprejemljiva. V naši vsakdanji praksi se moramo zavedati tudi po- litičnih posledic, ki jih iz- zove določen ukrep ali akcija. Vsaka družbena in politična aktivnost je v določenem smislu tudi poli- tični pritisk, pri tem pa je razmejiti, katere njegove dimenzije so sprejemljive za našo vsakdanjo prakso in proti katerim se mora- mo komunisti boriti. Pri oceni minulih dogodkov pa moramo diferencirati akci- jo in stališča, ki so bih v Celju sprejeta v okvirni, samoupravnega sistema ng skupnem posvetu odborn) kov, poslancev in pred- stavnikov političnih orga- nizacij, od posameznih iz- padov in izjav ob sklepu ZIS. Nadaljevanje na 10. straij* fteni v prvem ^^tropiu uprave .jl(e občinske Lščine visi fo- ^afija znanega 1,3. Slika ima fiflost, ker ima Ijinventarno šte- vendar se da bi bolj so- j v muze] revo- iije, na primer idokaz, da je fo- iraf Perisich po- I nečednih de- ,j opravil tudi or\stnoa- del. Zlomil si je desno nogo. USTAVIL SE JE NA SREDINI CESTE Voznik osebnega avto- mobila IVAN DROPENIK, 22, iz Hajnskega je peljal iz Grobelnega proti Šent- jurju. V Stopčah sta preč- kala cesto FRANC in JAN- KO MOŠKOTOVEC. Prvi je pravočasno prišel čez cesto, drugi pa. se je za- ustavil na sredini ceste. Voznik ga je hotel prehi- teti po levi, vendar je pe- šec stopil nazaj. Janko Moškotovec je dobil več poškodb, avtomobilist pa je zapeljal v obcestni ka- nal. Voznilva, pešca in so- potnika v avtomobilu JO- ŽETA LIPNIKA iz Dola so odpeljali v celjsko bolniš- nico. OBSTAL OB SAVINJI Proti Celju se je peljal z osebnim avtomobilom IVAN PODNEBŠEK, 45,12 Ogoč in v Velikem širju trčil v beton^ski steber ter obstal na obrežju Savinje. Voznik je dobil pretres možganov, ANA in ANICA PODNEBŠEK pa lažje po- škodbe, škode na avtomo- bilu je 2ia S.000 dinarjev. KOLESAR JE OBLEŽAL Po cesti je šla proti velenjskemu jezeni peš po desni strani ELICA PEČNIK, 20, iz Lokovice. Po klancu navzdol se je pripeljal za njo kolesar ANTON RANČNIK, 55, iz Cirk(x; ter jo zadel s kr- milom. Rančnik je padel in obležal nezavesten, do- bil je pretres možganov. Pečnikova je bila laže po- škndn>va«a. ._____ GRAMOZIRANA POT Po kolovozni ix)ti iz Zagrada pri Radečah pro- ti Jagnjenici se je peljal kolesar ANTON PL.\Z- NIK, 29, iz Dobrave. Pri vožnji po klancu navzdol je zaradi močno gramoai- rane in od dežja izprane pK>ti izgubil ra\Tiotežje in padel. Dobil je lažje po- škodbe po rebrih in ob- razu. MINI MOPED SILVO DESTOVNIK, 22, iz Šoštanja se je pe- ljal z »mini mopedom« po Kajuhovi cesti proti Velenju ter v nepregled- nem ovinku začel prehite- vati tovorni avtomobil. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom HENDRIK BRLEK, ki se je hotel trčenju izogniti, vendar je bilo prepozno. Pri trčenju v prednji del avtomobila je dobil Des- tOTOik hude poškodbe. ZOPET NEPREVID- NO PREČKANJE Voznik osebnega avto- mobila RUDOL KOLAR, 49, iz Celja se je peljal po Teharski cesti proti Storam, ko je pred avto- mobilom prečkala cesto 12-letna REGINA GODEC in pri tem gledala v dru- go smer. Voznik se Je izogibal, vendar jo je za- del z desnim blatnikom. Pri padcu je dobila lažje telesne poižkodbe. Marsikat^era vožnja se zaradi prevelike hitrosti na slabih cestali konča v jarku ali ob drevesu CELJE: Rodilo se je 31 dečukov in 23 deklic. MOZIRJE 1 deček. ŠMARJE PRI JEl^-SAH: 1 deklica. RADEČE: 1 dtJČek. CELJE: Lalovšek Franc iz Zadobro- ve in Jurič Vida iz Lahom- nega Grabna, šumej Franc in Rtar Mari.ja oba iz Celja. 2ALEC: Stjepaii Koprivnik in Mar- ta Sev.šek, oba iz Pongraca, Jožef Golob iz Tremarij in Antonija Rančigaj iz Kaplje vasi, .Anton Dušak iz Hraniš in Karolhia .\rnšek iz Galici- je, Dušan Predovnik iz Spod- njih Gorč štefica Bračko s Podvrha, Jožff Cizej s Poljč in Kristina Gma.jner iz Lat- kove vasi. RADEČE: Ivan Fišter s Praprntnega in Jožica Gošte.j iz Zabiikov- ja pri Sevnici, Anton Bregar s Praprotnega in Hcidi Burk- hard iz Švice, C:t'me Milan (UJV) Ljubljana in žura.j Ju- sta Trbovlje. MOZIRJE: Klinar Franc, avlomehanik iz Ljubljane in Pavla Šolar, natakarica z Ljubnega. CEL.IE: Jurin Jakop iz Pirešice star 29 let. Franc Plevčak iz Celja star 58 let. Vincenc Pančur iz Latkove vasi star 66 let, Siniona Veber iz Ba- bnega stara 4 mesece. Ivan ."^latau iz štor, star 38 let. Marija Lesjak iz Hruševca stara 77 let. Jože Juvan iz Primoža, star 43 let. Marija Kašman. iz ZaJca stara 75 let. Ivan Vreš, Tlake star 7 ur. Marija (Jorjiip iz Jelševca stara 57 let. Marot-Suti Apo- lonija iz Sv. Eme. stara 73 let. Rudolf Kostanjšek iz Lo- pate star t>2 let. Alojz Kore- njak iz Smarjete pri Celju, star 62 let. ŽALEC: Aleksander Horvat, upoko- jenec iz Vanče vasi, star 75 let Ivanka llartman, 69, upo- kojenka iz Celja, Jakob Pi- šotek, 67, upokojenec z Loga, Jožefa CvikI, 72, upokojen- ka iz Celja, Jiiljana Lonča- rič, gl^ upokojenka iz Pol- zele, Frančiška Kranjc, 76, upokojenka iz Celja, Franc Seme, 84, upokojenec Iz Ve- lenja, Svetozar Steiner. 49, laborant iz Štor, An.srelina Kranjc. 59, upokojenka z Drešinje vasi. MOZIRJE: Ignac Zupan, 69, upoko- jenec z Ljubnega, Jožefa Kranjc, 73, šivilja iz Radmir- ja, Jože Juvan, 43, komerci- alist s Primoža pri Ljubnem. RADEČE: Ivan Papež iz Zidanega mo- stu. ŠMARJE PRI JELŠAH: Alojzij Javoršek, 58, z Ba- bne gore, Alojz Jezovšek, 50, iz Ceravca pri Šmarju. na sprehodu Rad se sprehajam. To je moj konjiček. Včasih zavi- jem med travniki v gozd, na- nese pa, da jo mahnem v mesto. V naše mlado savinj- sko mesto, v metropolo sa- vinjskih hmeljarjev. Tudi pločniki so zanimivi. Tam so ljudje, ob straneh izložbe. In tu so lokali. Tudi stranišča so. No, javnega si- cer ni in ga najbrž še dol- go ne bo, so pa, na primer, v gostilnah in bifejih. Bife v »samopostrežbi« ga sicer nima in je treba lulat in na večer tudi kakat kar za vo- gal. Kako je z duhovi čez dan, ne vem. Sicer pa nisem direktno prizadet in si za- radi tega ne bom pulil pre- redikih las, saj so stranišča vsepovsod. Res je, ogledala in papirja (razen izjem) ni, so pa prostori, kjer se v »sili« oddahneš. Pa tudi trgovine ui trgovi- nice so. Tu so prodajalci, ki se tudi iz potrošnikov po- norčujejo. Imate? Hm, nima- mo. Artikel je sicer na zalo- gi, vendar bi bi Jo treba v skladišče; tja pa je preda- leč. So pa tudi zares prijaz- ni prodajalci, še bolj proda- jalke. Med mlajšimi jih ni preveč, mogoče bi jih lahko prešteli na prste. Hm, pr- stov pa je komaj deset. Ra- zen, če prištejemo še prste na nogah. Srednji in starej- ši uspešnejši, bolj vljud- ni ^ -m. hvala, pridite — so - prijazne besede. In še prijazen pozdravček, tudi pozdravčki imajo svojo ce- no. Pa se z.godi, da se kdo prav kislo namrdne. — Kaj bi radi? Bil sem priča, kako sta dva mlada (in še mlada pro- dajalka je priskočila na po- moč) prodajalca »žgečkala« starega kupca, ki se je tako menda že kar sedemdeset let razjezil, da jima je zabrusil: — Vidva pa iz mene ne bosta norcev brila! Grem pa v Celje. Ko je odšel, je eden pro- dajalcev spustil opazko: — Temu se pa menda me- ša! Človek bi razlil liter črni- la, če bi ga sploh lahko kje kupil. 2e lep čas je kriza zanj, t^a pa so najbrž kri- ve šole. Tu in tam te takle spre- hod razočara, pa si rečeš: Grem na sendvič in dva deč- ka. Dva dečka sta kaj rada kak prst pod centimo in tu- di topla sta rada; no, vsaj pri tem toplota ne zatajuje. S sendviči pa je tako, da je včasih popotniku malo žal, ker se je prehitro zanj od- ločil. Posebno če stopiš v krčmo, kjer za »šankom« i ljubka natakarica pestuje šti- rinožno živalco, pa malo po repku in še pod repelf z ro- ko, rato z roko p>o sendvič { in z njim na nepobrisano : mizo. Sicer pa so potrošniki j navajeni ponižnosti, poje, iz- i pije — in hajd svojo pot. In jo takole še kar poceni odnese, zakaj zunaj se mu oči napasejo na vabljivih na- slovih, ki zagotavljajo solid- no postrežbo, znotraj pa so navadno občivkane pridige. — Davki, daviki, ko bi vsaj teh nesrečnih davkov ne bi- lo! Kar je res, je res. še naj- lepše je prav na vrhu »Hme- zada«, od koder se nudi po- potniku čudovit razgled na mlado, v moderen tempo za- grizeno mestece. Moderno, vse hlasta po modernem, tu- di kultura, ki je nekdaj ta- ko na široko cvetela, cvete- la in dehtela, bila je vzor in ponos doline. Morda je ta kultura, ta moderna kultu- ra—v brstičih, pognala bo popje in iz popja bo pogna- lo cvetje, ki bo sicer druga- če dehtelo, vendar — dehte- lo bo. Mogoče bo to duh po besedah, sestankih. Naj bo, kakor pač samo hoče, glav- no je, da bo cvetelo in deh- telo. razmišljanja Nekateri sodobni ljudje mi- slijo, da je vsebina življenja v individualnem uživanjoi, v tem, da ustrezaš samoljub- ju. Za dobiček in individu- alni uspeh je baje dovoljeno vse; pretvarjanje in laž. Tu- di znar.je je vredno le toliko, kolikor daje dobička. Znano je, da si lahko živ- ljenjski misel išče v različ- nih materialnih užitkih le ti- sti, ki si lahko to praktično privošči. Zanikanje duliovnih vrednot nujno neizmerno po- vzdigne vrednost človeškega telesa in užitke, ki mu pripa- dajo. Počasi postaja moderen ce- lo razum, ki modro in pre- udarno izbira in omejuje uži- vanje. Razum ni sovražnik teles- nih užitkov, kajti če jih ob- vladamo in se jih naučimo tiživati v pravi meri in s pre- udarkom, marsikaj pridobi- mo. Včasih pozabljaino, da človeška duševnost in sploh produkti človeškega dulia le niso izmislek, marveč re- alr-a sestavina življenja in človeške družbe. Umetnost, znanost, filozofija so tudi po- polnoma realna stvarnost, prod'jkt največjih uspehov človeštva v boju za poglobi- tev človeškega življenja. Človeško življenje ni in ne more biti stkano iz samega uživanja in radosti; mora bi- ti pri iskanju svojega smisla tudi prepleteno z na-sprotji dobrega z zlom. Kdor je okusil užitke, ki jih dajejo spoznanja o umet- nosti in znanosti, to najčudo- vitejše razkošje duha, bo težko živel brez tega užitka. Seveda pa ponuja največje razkošje umetnost. Kakšen čudovit užitek imamo ob gle- danju genialnih slikarskih stvaritev, ob poslušanju glas- be najbolj priznanih kompo- nistov, ali pri branju do- bre knjige svetovno znanih piscev! Ustavljamo se lahko ob velikih dosežkih kiparskih del, ali ceilo ob odličnih delih arhitekture, da ne omenim vso lepoto, ki nam jo odkri- va čas in narava. To je boga- to področje za pravilnejši užitek, za čudovito spozna- nje resničnosti, ki pa zanjo niso potrebna posebna denar- na sredstva. Brezdušno pehanje za pre- moženjem in kariero, niz- kotno uživalstvo, želja po sen- zacijah in perverznost, to so navadno spremni pojavi uži- valcev življenja, ki v resnici ne znajo duho\Tio živeti, ali pa to ne morejo. Nastopa pa viirašanje časa in individualnega interesa. Včasih nam očitno manjka moment dejavnosti, ustvar- jalnosti, plodovitega dela du- ha in stremljenja za spozna- vanjem novih \Tednot. Ce hoče človek doumeti čas po svojih specifičnih spozna- njih, bi moral biti vseskozi sodoben, se pravi, nenehno bi moral iskali pravo podo- bo današnjega časa. Zakaj življenje — če ga naj ohranl- mo in si pravilno napolnimo kozarec — zahteva nepresta- no aktivnost in nenehno du- hovno bogatenje svojega jaza. Ob tem spoznanju pa naj nam bo vodilna znana huma- nistična deviza: človek naj ne bo človeku sredstvo, am- pak cilj. Ne pozabimo pa, da je da- našnji čas poln nasprotij in velikih teJuničnih dosežkov in potrebujemo, kot je dejal Einstein, načelno novo miš- ljenje, če naj človeštvo osta- ne živo. Jure Sarla4 VZORNO DELO , Odbor rdeC^ega j^jj, ^ Ljubeoni že nekaj let d li dela. Leta 1961 je J vodstvo prevzela tov p*^ J Feldin in je k delu pri* J;''' I 6e nekaj Ij^idi. Tako^ | vsako leto organizirajo ^ I davanja zdravnikov, medf"' I skih sester in sociainjjj''^ lavcev, letos pa so i!^^^ zimskih mesecih tečaj ^' pomoči. Prijavilo se udeležencev, ko pa so seJ javile govorice, da je to, priprava za vojno, jih -^J lovica odstopila. To je J[ gotovo velika škoda, ken cena tečaja ista, če ga J skuje 18 ali 36 ljudi. Večkrat so že organizij« !' krvodajalske akcije, vetijj ^ te ne uspejo, če Ijtidje , vedo, za koga je kri. Ko j ' ge je poškodoval neki fa, ^ iz njihovega kraja in je p, J treboval kri. se je samojjj oiativno pr:javilo skoraj j I ljudi. Zdaj zbirajo prostovolj, prispevke za Onkološki injf tut v Ljubljani. Upajo, ^ bo tudi ta akcija tako usje na kot je bilo zbiranje pr; spevkov za zdravilišče Debei; rtič, za kar so edini v okoi;. ci z.brali 100.000 Sdin, liarjj bila v letih 1961-62 velika štfr Vilka. Izvedeli smo, da raje', darujejo revnejši ljudje ve(, in da drugi, ki bi jim njihoJj gmotni položaj to bolj dopit ščal, prav neradi pomagajo To je prav žalostna ugot«. iev. Za svoje člane organim jo vsako leto 4 do 5 izletor. Največkrat združijo otet kakega znanega turistične^ kraja z ogledo:n bolnišM j ali zdravilišča, da vidijo ob- jekte, za katere so tud- sam prispevali določen delež. I. S. Na veselje gospodinj j« tržnica tudi ta teden dobre založena. Cene pa so zelo konkurenčne. Na tržnici j« tudi vedno več domačih pro- dajalcev iz okolice Celja. T- prodajalci imajo predvsem sadje kot so hruške, jabol- ka, slive itd- Zelenjava: Korenček je V- 3 do 4 dinarje kilogram, rde- ča pesa 2 do 2,.50, zelje 1.5C paradižnik 1,50 do 2, solata 2 do 3, paprika 3 do 3,50. kumarce 1 do 1,50, kumaric« za vlaganje 2,50 do 3, čebu- la 2 do 3, česen 8 do 10, cve- tača 4 do 4,50, peteršiljček ^ do 8, krompir 0,90 do 1, žol v zrnu 5, fižol v strokih 3 do 3,50 in ohrovt po 3 di- narje za kilogram. Sad.je: Marelice so po 4 dH narje, breskve iz Brežic ij 8 Primorskega 3 do 4, jaW ka 1 do 2, hruške 2 do 3, sli ve 1 do 2 in borovnice po ' dinarjev za kilogram. Koo* avgusta pa bodo verjet^ prišli še prodajalci lubeni" k! jih sedaj prodaja saJi* državni sektor. Gobe: suhe gobe po 30 <^ narjev, sveže po 15 do 20 * lisičke po 8 dinarjev za kiK" gram. ' Jajčka so po 50 do 60 Na trgu pa se dobijo tudi * vi piščanci po 8,5 dinarja » kilogram. Ta teden so prišli ti^ prodajalci paprike iz ^ kedonije. Tako si bodo 1* ko gospodinje pri-skrb^l^ *^ prlko za ozimnico. Na splošno pa so l^^j^ t5ene nižje, kot pa so bil« n! ob istem času. 20. av.gust 1969 STRAN 2 pokal samo ;A slikanje velikem mednarcxi- atlef'^'^^"" tekmova- Celovcu za pokal uarda Struma je onie- trofejo letos osvo- Celj*n Branko Vivod. je stopil na zmagoval- "oder mu je organiza- porinil v roko ogro- zi pokal, ki ga je Vi- ^ komaj držal. Ko so ^reporterji opravili svo- ' poklicno dolžnost in * je Branko ves navdu- ' stopil z zmagovalnih .^pnic je ponovno pri- ^pil organizator, mu od- ^1 pokal in ga odnesel. ^si so ostali presene- j organizator pa je oudaril, da je pokal pre- ^(jeo. In tudi če je, bi 3 morali tekmovalcu za- peti za ©no leto. Tega J niso storili že lansko jto, ko ga je osvojil Kranjčan Milek, isto pa 0 ponovili letos. Verjet- lO so Avstrijci neverni 'omaži in niso prepriča- jo da bi jim Jugoslova- [i vsako leto pokal vrni- la kljub temu da so na jihovih tekmovanjih naj- talnejši gostje. Tako se je med udele- enci razširila bodica, da J pokal za osrednjo di- ciplino tekmovanja samo 1 fotografiranje! teve POŠKODO- VANIH AVTO- MOBILOV VEDNO VEČ .\a naših cestah je vedno B avtomobilov in to je tok, da se pri Avtu Celje t morejo pritoževati. Letos imreč pričakujejo v servi- Bih delavnicah kar trikrat leiSji promet kot lani in do- iedanje številke njihova pri- Jakovanja potrjujejo. Od za- četka leta do zdaj so opravi- li okrog 11.000 srednjih in 'edjlh popravil in 6.000 manj- ših uslug. Njihov obrat v 'pavčevi ulici naj bi ustavil fcog .1,50.000.000 starih di- "srjev realizacije, obrat v ^edlogu pa 800.000.000 SD. foleg tega pa bodo precej služile tudi njihove speci- •iizirane trgovine na Ljub- feki cesti in v Ipavčevi »lici. I^nevno sprejmejo okrog Iavtomobilov in če popra- ''•^0 ne zahteva več časa, •*ko lastnik dobi vozilo že ^slednji dan. Le težko po- škodovani avtomobili ostane- ^ ' delavnici dalj časa. Nji- ^^''h uslug se poslužuje tu- * precej tujcev, predvsem ;rancozi. Cehi in Nemci, ^•■^ušajo jim vozila takoj po- r^.viti, da bi lahko nadalje- pot na dopust ali domov. razpolago imajo 4 me- 2a pranje in mazanje "''''mobilov in so vedno pol- ^, zasedena. Vozniki torej ^,•0 skrbe za lepo ztmanjost /^jih vozil. Pred prazniki ,^ * sobotah celo ne more- Ustreči vsem, ki bi želeli ;;"^*i avto lepo očiščen in •^^azan. Mo skrbijo tudi za nove Tako imajo zdaj 78 n-ft?^^^ vseh strok, ki so v ' s popravilom avtomo- š^^j letos pa so jih sprejeli Ko bodo zgradili še servisno halo, bodo vsaj '^^^^^i let zadostili potre- ^ celiskega območja 1. S. TRUD POPLAČAN Veliko zadovoljstvo gledal- cev in lep obisk sta po- plačala člane Prosvetnega društva »Zarja« iz Trno- ve! j za vsa prizadevanja, ki so jih vložili v pripravo znanega Finžgarjevega zgo- dovinskega dela »Pod svo- bodnim soncem«. Kljub- slabemu vremenu so vse predstave izvedli dobro in tako dokazali, da so res pripravljeni stopiti pred gledalce. Več o njihovem delu lahko berete na sed- mi strani. Na sliki: Iztok (Ivo Vrečar) in Irena (Metka Buh) med pred- stavo. I. S. Na seji občinskega sve- ta občine Celje-mesto in Celje-okolica dne 19. de- cembra 1933 je bil izvo- ljen cerkveno konkurenč- ni odbor za celjsko žup- nijsko občino. Izvoljeni so bili: dr. Hrašovec Ju- ro, mr. ph. Posavec An- dro, Loibner Karol, dr. Laznik Karol in Jezemik Karol. Leta je mest.na ob- čina celjska posedovala okrog: 220 ha gozdov, 12 ha njiv, 21 ha travnikov, 10 ha pa.šnikov, 0,16 ha vi- nogradov, 17 ha parkov in vrtov, 1 ha prostora za javne namene in 41 ha nerodovitnega zemljišča. Skupni proračuiiski do- hodki mestne občine celj- ske so leta 1930 znašaU 6,366.688,44 din, 1931. leta 6,258,939,54 din, 1932. leta 6,131,268,90 din, skupni proračunski izdatki pa 1930. leta 7,027,170,17 din, 1931. leta 6,809.729,65 din, leta 1932 pa 6,425,619,99 dinarjev. Za omiljenje stanovanj- ske krize je občina Celje po vojni do leta 1933 zgra- dila: 31 enosobnih sttmo- vanj, 14 dvosobnih, 14 tro- sobnih, 2 p'etsobni in šestsobno stanovanje. 32 stavbišč po izredno nizki ceni je prodala občina predvsem nižjim slojem, da bi se stanovanjska kri- za še bolj ublažila. Zaradi formalno nepra- vilnih volitev občinskih odbornikov v odseke na seji mestnega občinskega sveta celjskega dne 27. marca 1929, je 10 občin- skih odbornikov odložilo svoje mandate. Potrebne so bile nadomestne volit- ve. NIMA SPLITA DO SPLITA Kadar so festivali — in teh v Jugoslaviji v nobenem letjiem času ne primanjkuje — vse drugo zastane. Tudi razprava o cestah, ki so v letošnji poletni vročini tako razburkale jugoslovansko jav- nost. Splitski festival je nekaj iposebnega. štiiri dni trajajo- če prepevanje spominja na gladiatorske igre v starih ča- sih, razlika je le v tem, da zdaj nastopajo pevci in pev- ke, pa dirigenti, aranžerji, menažerji, komponisti, pisci tekstov in še mnogi drugi, ki pridejo na festival samo zato, da opazujejo in zbira- jo ocvirke. Pa ne tiste od živali, temveč od naših pev- cev. Naši pevci so zvezde, zato vse štiri dni ni bilo niti ene zvezde nad Splitom. Vse kar premore naš estradni svet se je zbralo pred panojem, Ki naj bi predstavljal morje, bilo pa je bolj podobno po- vršini Lune. Tudi letošnji festival ni bil drugačnejši od predhodnih. Za škandale so poskrbeli do- mačini in tujci, samo da smo o slednjih več pisali. Prav jim je, bodo vsaj vedeli, kje so bUi! Potem so začeli: Kara- kljajičeva je očitala Kesoviji, da uspeva na naših festiva- lih samo zato, ker ima in- timne odnose z vodji festi- valov- Grozno! Miro Ungar ni padel v nezavest. Naši I>evci so nastopili našemljeni, kot da je pustni torek. Pa še naj kdo reče, da ne razu- memo umetnosti. Dedič je zmagal pri strokovni komisi- ji, od občinstva pa je dobil kot odličje žvižganje in ne- kaj kletvic (sočnih kot če- vapčičil). Nič boljše ni bilo z našim laureatom Vukovim. Strokovna komisija ga je prezrla, ostal rrm je samo krepak aplavz občinstva. Je to več vredno kot dolarji? Verjetno ne. Zato je še naj- bolj vesel Nono-Nikica Ka- lodjera, ki je dobil kar 5000 dolarjev. Vse ne bo njegovo, razdelil bo. Nekaj tudi Villi in Kesonji. Prav je tako • Sicer pa: Imate solato? — Ne. Jo iz\-ažamo v Ce- lje. Jaz sem pa iz Celja. — Potem jo pa tam kupite. Hvala. In namesto solate smo štiri dni poslušali po- pevke. Bilo jih je kot solate. Na tone! Resnično, »nima Splita do Splita!« Po štirih dneh sem postal stari nono, ki si je zapel Dedičevo Vračam se. Ušesa so me preveč bolela, pa če- prav je enkratno doživeti Splitski festival! T. VR.\BL NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Durkovič-Jakšič Lj.: Bra- nislav. Prvi jugoslovenski ilegalni list 1844—1845. Beo- grad l»rt8. S. 32665. Andrejevič S.: Novi Sad i okolina. Beograd 1968. S. 32674/1. Aljančič S.: Uvod u real- nu i funkcionaJnu analizu. Beograd 1968. S. 33670. Dennig H.: Urgentna obo- Ijenja u intemoj medicini. Beograd 1968. S. 32669. Cačanski kraj u narodno- oslobodilačkoj borbi 1941 do 1944. čačak 1968. S. 32668. ši.škovič J.: Poznavanje ro- be u knjižarstvu. Beograd 1965. Pedagogika predškolske do- bi. Zagreb 196«. S. 32641. ^POVEČANjt** Sem star naročnik Celj- skega, sedaj Novega ted- nika. Moram povedati, da rad prebiram ta časnik, ker v njem vedno naj- dem tisto, kar me zani- ma. Danes sem se odlo- čil, da napišem nekaj vr- stic v vašo stalno rubriko Pisma bralcev. Zakaj gre? Z reseljem prebiram Novi tednik. Delo, Kmečki glas in druge časnike. Tokrat pa smo z velikim ogorče- njem prebrali vest, da bo potrebno plačevati večji pavšal za radioaparate. Tako bi morali v bodoče na podeželju in v mestu, kjer imajo samo en ra- dioaparat plačevati isti pavšal, kot tisti »gospod- je«, ki so si lahko kupili več radioaparatov in tranzistorjev. Mislim, da če so imeli ti »gospodje« denar za več radioapara- tov, potem bd ga morali imeti tudi za večji pav- šal. Ali bodo res morali delavci in kmetje z enim radioaparatom plačevati še za druge? Poleg tega se čudim, da se ob vedno večjem številu radioaiparatov ve- ča tudi naročnina! Franc Aubreht, Lip je 22, Velenje TEGA NE MOREM RAZUMETI Ker je bila zadnja zi- ma nekoliko ostrejša, kot prejšnja leta in ker sem se tudi finančno nekoli- ko pomogel sva z ženo sklenila, da napraviva v hiši centralno kurjavo. Da bi bilo do zime vse gotovo sem se takoj po- zanimal pri prijatelju, ki je monter, kakšen mate- rial in koliko ga potre- bujem. Med materialom je bilo navedenih tudi pet radiatorjev (trije več- ji in dva manjša). Z na- ročilnico sem takoj od- šel v našo najbližjo tr- govino z železnino z že- ljo, da radiatorje takoj odpeljem, kljub temu da so se v zadnjem času podražili za 35 odstotkov. V prvi trgovini jih nisem dobil, prav tako ije v dru- gi in tretji. Po nasvetu sem odšel v Celje v trgovino Tehnomercator- ja, kjer pa jih tudi ni- so imeli. Povedali so mi, da se lahko na njih naro- čim, kar se tudi storil. Kljub čakanju in stalne- mu povpraševanju pa rar^ diatorjev ni bilo. Poskusil sem še pri Kovinotehni, kjer pa so mi odgovorili, da bi mi lažje postregli z zlatom, kot pa z radiatorji. Zelo sem razočaran, če pomislim, da imamo v Celju tovarno, ki izdelu- je najboljše radiatorje, v celjskih in bližnjih trgo- vinah z želez.nino in teh- ničnim materialom pa jih ne moremo kupiti. Vem, da bi v mojem podjetju, če bi videli, da je veliko povpraševanje po kakšnem artiklu, tega takoj proizvedli več. Že- lim, da da tovarna EMO odgovor ne samo meni, temveč tudi dragim, ki bi radi kupili radiatorje, kje so vzroki za takšno stanje. Ali imajo pre- majtmo kapaciteto stro- jev, pomanjkanje delovne sile in pomanjkanje su- rovin ali pa so morda vzroki še kje drugje. Andrej Stergar, Latkova vas 39. Prebold NA MONT BLANC Deset članov -Planinske- ga društva Lisca iz Sev- nice se je prejšnji teden povzpelo na najvišji vrh Alp — Mont Blanc. Med planinci pa je bil tudi se- demnajstletni dijak Eko- nomske šole v Celju An- drej Gorišek iz Loke pni Zidanem mostu. Mladem« .planincu za njegov podvig ■ čestitamo. Stanko Skočir, Zidani mast i;^. avgust vm 3 ZMAGA V TRBOVLJAH v sklopu priprav za tetomovanje v republiški ligi so nogometaši Celje—^Kladivar v Trbovfljalh premagali tamkajšnjega RiMarja s 4:2— Gole so dali Lesar, Motoh (2) in Plevčak. 31. AVGUSTA — ZAČETEK PRVENSTVENEGA TEKMOVANJA ■ Po skleipu sestanka predstawiikov nogometnih klubov, ki sodelujejo v slovenski in obeh con- skih nogometnih ligali, se bo jesenski del prven- stvenega tekmovanja začel v nedeljo, 31. avgu- sta. Kot v slovenski nogometni, tako bo tudi v obeh conskih ligah igraio po dvanajst moštev. Celjsko območje bo imelo v slovenski ligi samo enega predstamika in to moštvo Celje-Kladivar- ja, ki se bo v prvi tekmi srečalo z vevško sla- vijo. V vEhoidni skupini conske lige pa bodo s širšega celjskega območja igrali: Velenje, Celu- lozair, Šmartno ob Paki, Steklar iz Rogaške Sla- tine, Kovinar iz štor in Papirničar iz Radeč. V tekmah prvega kola bodo igrali: Velenje- O^ankarica, Celulozar (Krško)-Dokležovje, šmart- no-Steklar, Kovinar-Sever in Papimičar-Branik. NOV USPEH NOGOMETAŠEV — V prijatelj- ski tekmi sta se srečali ekipi Celje-Kladivar in Ljubljana. Rezultat 2:2. Gole za Celjane sta do- segla Plevčak in Lešer. Celjani so ponovno, zla- sti v I. polčasu pokazali izreden nogomet. KOVINAR : ŽELEZNIČAR 1:3 — V Štorah sta se srečali ekipi domačinov in član druge zrve- zne lige Železničar iz Maribora. Po pričakovanju so zmagali gostje s 3:1. Častni gol za domačine Je dosegel Oretnik. M. BRECL PORAZ PROTI MARIBORU Celjski košarkarji so gostovali v Mariboru in izg-ubili prijateljsko srečanje z Mariborom 66. Rezultat: 75:49. Največ košev za Celjane .so dali Tomašič 16, Novak 10 in Sagadin 8. TRŽAN SPET MED NAJBOLJŠIMI Na letošnjem 24. republiškem prvenstvu v streljanju s pištolo za člane se je znova lepo uveljavil Celjan Jože Tržan, ki si je priboril tudi mesto v državni reprezentanci. V streljanju s hitrostjelno pištolo je bil peti z rezultatom 53Q krogov (Dobovičnik sedmi s 494). Največji uspeh pa je dosegel v streljanju z MK pištolo proste izbire, kjer je premagal vse tekmece in osvojil najvišjo lovoriko. Njegov re- zultat se je glasil 533 krogov. V isti disciplini je bil Rozman šesti (50), štrajhar pa sedmi (505). Poleg tega je Tržan osvojil prvo mesto tudi v streljanju z VK puško. Njegov rezultat je bil 578. V tekmovanju s pištolo Drulov serijske iz- delave pa je zasedel drugo mesto s 515 krogi. Tretji v tej disciplini je bil Lavrinc iz Laškega (506), peti pa Rozman (488). ZMAGA IN PORAZ MLADIH ATLETOV Prejšnji teden sta bila na spgredu kar dva mednarodna nastopa mladih atletov. V Zrenja- ninu je bil troboj med mladinskimi reprezentan- cami Italije, Poljske in Jugoslavije. Italijani so zmagali v obeh dvobojih (z Jugoslavijo 120:987) razen tega so v srečanju z Jugoslovani zmagali tudi Poljaki 123:89. V reprezentanci so nastopili tudi nekateri člani celjskega Kladivarja. Med njimi sta se najbolj izkazala Medvešček s četrtim mestom v teku na 400 metrov (49.60) ter Peterka z enako uvrstitvijo pri skoku ob palici (370). Mladinke pa so imele dvoboj v Pisi z repren- tanco Italije. Zmagale so Jugoslovanke z rezul- tatom 64:52. Od Celjank je v jugoslovanski vrsti nastopila le Maroltova, ki je v tetku na 100 m čez ovire zasedla četrto mesto (15.7). II. KRITERIJ SLOVENSKIH MEST — V so- boto, 23. avgusta bo ob 16. uri na celjskem sta- dionu ena največjih prireditev v Sloveniji: III. kriterij slovenskih mest, kjer bodo v reprezen- tancah Ljubljana, Maribora, Kranja, Nove Gori- ce, Novega mesta in Celja nastopili skoraj vsi trenutno najboljši atleti v Sloveniji. Na lanskem tekmovanju je v obeh konkurencah zmagal Kla- divar. V posameznih disciplinah lahko za vsako ekipo nastopi po en tekmovalec, ki pa v drugih disciplinah (razen štafeti) ne sme tekmovati. Or- ganizatorja tekmovanja sta Občinska zveza za telesno kulturo in AD Kladivar, pokrovitelj pa Občinska skupščina Celje. Zmagovalni ekipi prej- meta prehodna pokala, najboljši atleti pa me- dalje in praktična darila. Na posnetku vidimo mlade reprezentante Slovenije, ki so nastopili na turnirju republik. V reprezentanvi so stopili tudi trije Celjani: Ogrizek je peti iz desne proti levi v zadnji vrsti, Hribernik tretji in Motoh šesti klečita v prvi vrsti od desne proti levi. TRIJE MLADI REPREZENTANTJE Slovenska mladinska nogo- metna reprezentanca je na letošnjem turnirju republiš- kih reprezentanc dosegla lep uspeh — častno četrto me- sto. V tej izbrani vrsti so bili tudi trije mladi Celjani, njihov trener pa je bil Vla- do Glinšek. Celjski nogomet je tako po nekaj letih dobil vnovič tri republiške reprezentante: Branka Motoha, Viktorja Gribernika in Franca Ogriz- ka. Vsi so člani ND Celje- Kladivar. Kako velik je bU njihov delež v prvenstvenem boju, se vidi tudi po tem, da so vsi. razen poškodovanega Hribernika, odigrali vse te- kme. Čeprav gre za mlade nogo- metaše, imajo za seboj že nekajletne izkušnje, tako Mo- toh sedem let, Hribernik osem in Ogrizek tri leta. In ves ta čas so delali pod vodstvom Vlada Glinška. Ko so na koncu turnirja nogometni strokovnjaki izbi- rah najboljše igralce v posa- meznih reprezentancah, so se med slovenskimi odločili tu- di za Ogrizka, ki je bil na vseh tekmah eden najbolj- ših. Navzlic temu pa je tež- ko reči, če bo prišel v ožji izbor za sestavo državne re- prezentance. Motoh in Hri- bernik sta v tej zvezi meni- la, da bi si to po vsej pra- vici zaslužil, žal pa je iz »ma- lega in neznanega kluba«. Prihodnje leto Motoh, Hri- bernik in Ogrizek ne bodo mogli več na.stopiti v mla- dinski reprezentanci. Zato se nehote poraja vprašanje, ali so za njuni mladi nogometa- ši, ki jim bodo sledili. Vsi trije menijo, da jih bosta lahko nadomestila Dobrajc in Krušič, seveda, če bosta redno in požrtvovalno treni- rala. Vsi trije mladinci bodo le- tos igrali v ekipi Celja-Kladi- varja, ki bo nastopala v slo- venski nogometni ligi. Na vprašanje, kaj menijo o plasmanu celjskega moštva, so odgovorili, da je realna ocena med šestim in osmim mestom. Sicer pa so si že- leli, da bi se letos obdržali v družbi najboljših, kajti prihodnje leto bo potem vse drugače. I. MILOVANOVIČ USPEŠEN NASTOP V CELOVCU VIVOD - ZMAGOVALEC STURMOVEGA MEMORIALA Ob udeležbi atletov iz Tur- čije, Cehoslovaške, Italije, Zahodne Nemčije, Jugoslavije in domačih Avstrijcev je bil 15. avg-usta v Celovcu velik mednarodni atletski miting »Memorial Richarda Stur- ma«. Memorialna disciplina je skok v višino, kjer je zmagal Celjan Branko Vivod z izenačenim svojim letoš- njim najboljšim dosežkom 206 centimetrov z velikim naskokom pred ostalimi so- tekmovalci. Prejel je velik prehodni pokal in še druge- ga od jugoslovanskega gene- ralnega konzulata v Celovcu. Na tem tekmovanju pa so se dobro odrezali še drugi člani maloštevilne Kladivarje- ve atletske ekspedicije v Ce- lovec. Najprej je treba ome- niti zmagi Mira Kocuvana na 100 metrov (10,7) in 400 metrov (48,3 — kar je tudi njegov najboljši letošnji do- sežek). Svoj osebni rekord v teku na 400 metrov je do- segla tudi mlada tekačica Ve- ra Orač s 60,9, kar ji je za- dostovalo za 2. mesto v tam- kajšnji konkurenci članic. V metu diska pri moških je Franc Vravnik zasedel s 42.42 metra tre':je mesto, če- prav je zaostal za svojimi letošnjimi najboljšimi dosež- ki. Nekoliko slabše sta se odrezala Tatjana Pavšar. ki je dosegla s 13.0 na 100 me- trov peti čas in s 26.9 na 200 metrov četrti čas na tem tekmovanju in dolaoprogaš Emil Brečko (prvi nastop po lažiem obolenju), ki je na 5000 metrov dosegel l,s,43.8 in bil deseti. Vrednost dosežkov celjskih atletov na tem tekmovanju je tem večja, ker je večurni dež pred tekmovanjem raz- niočil tekmovalne nap J' čeprav je bilo med tes; \ vanjem samim lepo vreii ROKOMETNE ; VESTI v povratni prijateljsi;: krni je ekipa novega čig zvezne lige Metalac iz Z^^: ba na igrišču v Mes*:? parku premagala (Del-? 22:18. Skozi vso tekmo s bili gostje boljši, Celjan: j so zlasti slabo igrali v rambi in tudi v napadaj ni šlo vse tako, kot bi M ralo. Gole za Celjane sfl I segli: Telič 5, Levstik 4, š farič 3, Koren 2 in Krei Lubej ter Janez Gorjič p enega. Tekmo sta sodile Kj nik in Jug. % Na turnirju v Slovesi Gradcu so nastopili tudi i kometaši Celja, ki se inte zivno pripravljajo za nas'i v I. zvezni ligi. Ob sode':' nju domačinov, Slovana Ljubljane, Varteksa iz Vi' ždina in Grafičarja iz Čai ca so zmagali Celjani, k; vse tekme odločili v st^ korist. Tako so prema? Slovana s .13 : 8, Grafičar« 21 : 14, Varteksa s 15: ? domačine s 14 : 11. To je lep uspeh Celjsn' ki so s prvim mestom delno popravili negativ vtis, ki so ga zapustili njih srečanjih. V sredo jozadnjo prijateljsko pred pričetkom tekmovat v zvezni ligi in to v Za?rfJ proti močni ekipi čaka. Celjani bodo t--^; nastopili kompletni. tekmo v zvezni ligi pa '"J,^ v soboto ali nedeljo v 2^' dovičih proti Krivaji. RUDI MALE TUDI PRVAK Ob zaključku 25. jubi- lejnega državnega prven- stva v atletiki za moške in žeske na Reki je bilo še tekmovainje v hoji na 20 km ter v maratonu. Kot smo pričakovali, se je na seznam državnih prvakov vpisal tudi Rudi Male, ki je zmagal v hoji na 20 km s časom 1:43,43.4. Tako je celjski atletski kolektiv dobil na tem prvenstvu tri državne pr- vake: Vravnika v desete- roboju, Urbančičevo v metu kopja ter IVIaleta v hoji na 20 km. Pri športnikih zahtevamo, da poleg solidnega športnega znanja pokažejo tudi zvrhano mero moralnih kvalitet. Razumljivo je, da v času, ko ekipi ne gre najbolje ali ko ga polomi posa- meznik na škodo ekipe, vsi ne obdrži,jo vedno mirnih živcev. V posameznikih se počasi nabi- ra, dokler ne eksplodira v orkan, ki zaobsega psovke in kletvice vseh mogočih .jezikov, spolov in namenov. Pri tem pa se moramo ustaviti in se vprašati, če ,je takšno izražanje za dose- žen slab rezultat ali akcijo opravičljiv in dovo- ljen. Nekdo je igral tenis in ker mu je žogica »ušla« izpod loparja je močno in glasno zaklel. Takoj so ga poslali domov, kajti takšnim lju- dem iii prostora na športnem igrišču še zato, ker je tam zlasti in predvsem veliko mladine. Ali: sedeli smo na klopi za rezervne igralce in poslušali. V tekmi jim ni šlo najbolje in tako so si poma.gali s kletvicami. Mirno lahko povemo, da je bil izbor izredno sočen in na vi- sokem šport.iem nivoju. Če bi tekmovali v zvez- ni ligi v znanju preklin,janja bi verjetno osvo- jili zelo visoko mesto. Kletvice pa niso bile n^' menjene samo igralcem, temveč tudi trenerju- Ta je bil v tej bitki preklinjanja prav tako itd^" ležen, kot vsi ostali. Da sc razumemo: ni P^^' klinjal on, temveč drugi njega. In tako tudi na drugih .športnih prireditva''' Ponekod so toliko ostri in dosledni ter človeka- ki preklinja in zmerja soigralce, trenerja aH s«"' nike izključijo iz igre ali pa mu prepovejo vstop na igrišče. Drugod pa mirno zatisnejo ,oči t«' požirajo izbor najbolj čudovitih kletvic,' aa terih smo Jugoslovani tako bogati. Vse to pa poslušajo gledalci, med katerim' Je na.jveč mladine. In kako naj potem od j dalcev zahtevamo, da ne bodo preklinjali so ' nika in igralcev, če pa to največkrat čujejo P'"''* na športnih igriščih. Zato: poleg solidnega športnega znanja morali športniki imeti veliko večjo mer<) "1"' ralnih kvalitet. TONE ^ R^'^' 4 20. avgust 1969 STRAN pred Buckinghamsko palačo prav je, da se najprej, še pre- jo karkoli zapišem o četrtem ■tniku gradbincev (nizke grad- nje) celjske tehniške šo.e, spo- jnim, kako smo nekdanji uči- eljiščniki pred petimi leti po- jročili skoraj majhno senzaci- 0,.., ker smo se na zaključ- il maturantski izlet odpravili a dvanajst dni po naši lepi lomovini — od Celja do Bara. le dobro vem, kako smo bili na uše popotovanje takrat po- aosni. Danes moram odkrito prlzna- :, da sem se med gradainci na yihovi mogočni rajži v začetku ločutil nekoliko nerodno. Seve- i, če sem hotel samo od da- tprimerjati njihove privlač- potovalne cilje z našo potjo, i bi spoznal tistega maturan- a, ki ne bi želel odrajž^tri na pot po devetih državah zabod- le Evrope. Na pot v obliki osmi- fe, z začetno postajo C9.;je, z iajbolj zahodno London, z naj- privlačnejšo — Pariz, z naj- iiolj severno in neprijazno Bru- (9lj in z najbolj južno ■- Mar- seille. Vmes pa še toliko, toli- ko postaj, zanimivosti, vtisov, rzaburjenj, pričakovanj in ob- čudovanj, da tega ne oi mogel nihče verno popisati. Kamera ali fotografski aparat lahko uja- meta vse lepote, vendar pa ne moreta zaznati nemirnega raz- položenja potnikov, že pose- bej, če je to petnajst mladih ljudi. Le kdo med njimi pa si ne želi videti Pariza, Muzeja vo- ščenih lutk, Towra, Monaca, igralnice v Monte Carlu, Ažur- ne obale, Cannesa in ... Ko sva se z Jožetom Gsrša- kom, načrtovalcem takšne poti, sicer pa profesorjem matemati- ke in že tradicionalnim vodjem maturantskih skupin, ki so se odpravile na tako dolge ture po Evropi, še v Celju pogovarjala o izletu, sva oba skupno ugotovi- la, da ga ni razreda v Evropi... jasno, ki bi si lahko privoščil vsaj podoben izlet. Toda — Kar je res, je res. Našim gradbin- cem denarja za tako privlačno turo nihče ni poklonil. DINAR NA DINAR... Za 5200 km po dragi zahodai Evropi je že treba zgodaj zače- ti z nabiranjem — dinarjev. Kupčki so začeli rasti že v pr- vem letniku, ko nobeden med dijaki še vedel ni, ali bo uspel Pridrsati do diplomske izpitne tomisije. V zadnjem letniku jih ;l6 res ostalo le še šestnajst. rEden je izstopil še pred kon- leta, tako da jih je ostalo petnajst — osem fantov in se- ^em deklet. Med letom me je prišel Riki večkrat obveščat, kako poteka "uresničevanje njihovega eko- nomskega načrta. Neverjetno, a 'časih sem imel občutek, da ^^rn opravka z »ekonomčani«. bi podrobneje opisal nekate- njihove akcije, ki so jim pre- '^^i napolnile razredno blagajno, j** t>i se marsikdo začudil, ce- 'o ekonomisti, kaj zmore mla- dostno navdušenje, Bolje — iz- ["^Jdljivost. Naši gradbinci so '^i^i žejo udeležencem proslav 'Novi Goriol in Velenju. Po- "'^'i so priložnostni aranžerji na prvem obrtnem sejmu v Ce- lju. Z veliko žlico pa so zajeli ponujani razpis Dela za zbira- nje naročnikov. Raztepli so se na vse štiri slovenske ogle. Lila kot varuh hranilne knjižice se je prav gotovo le zadovoljno muzala, ko so denarci tako na- črtno pritekali. Sicer pa ni čudno. Devetnajst- dnevni potep po zahodni Evro- pi ni poceni. Samo za vožnjo bo potrebno odšteti skoraj dva stara milijona. In kje je hrana? Kampi? Pa Se In še. že sedaj lahko zapišem, da je Jani kot naš »financminister« — moral se je spoznati na se- dem valut, na tečaje, na raču- nanje, na angleščino in — ime- ti vedno mirno kri — na\«zlic vsemu na francoski Ažurni oba- li dal vsakemu sošolcu še po sedem tisočakov — iz razredne blagajne, z eno besedo — prid- nost se je obilno obrestaovala. Denarnih skrbi ni bilo toliko, bi pričakovali pri takih načrtih, j (od golaža, raviolov, polnjene paprike do mareličnega kompo- ta in šunke), plinski gorilniki,, posoda za kuhinjo, pa potoval- ka, blazine, fotoaparati. Setra se je šibila pod tovorom. Ko smo se vsi naložih, poleg fan- tov in deklet še Jože Geršak, razredničarka prof. Meršnikova, ing. Bukvič in njegova žena ter jaz, v Setri res ni bilo niti pedi prostora več. NESTRPNOST NAS JE KAR GNALA PROTr LJUBELJU Res ne vem koliko dijakov je prvič pokukalo v nov, neznan svet, koliko se jih je prvič sre- čalo z mejo in s carino. Toda kilometer pred mejo smo vsi do- bili nekaj dobrohotnih navodil, kako naj sprejmemo čuvaje za- konitosti. Seveda je bilo vse v redu. čeprav smo kako malen- kost le skrili in nas je bilo mal- ce strah, že takrat na meji, po- sebej pa kasneje, ko smo v Pa- rizu, Londonu, ženevi, Marseil- lu in še kje tehtali naše devize, pa sem sklenil, da bom tako ali drugače doma sprožil vprašanje — ali je res potrebno, da Jugo- slovani tako poceni zapravljamo naš ugled po Evropi? Napravi- mo kar preprosto računico — potovali smo devetnajst dni, za kar smo dobili nekaj več kot štirideset dovoljenih tisočakov. Starih. Čeprav je matematika tako egsaktna veda, v tem ra- čunu ni logike. V predpisih še manj. Najmanj pa v našem ob- čutju, ko smo v eni izmed Barc- lays Bane v Londonu morali menjati tri stare tisočake v — funte ... Grenki humor. Res je, da to vprašanje ni tako enostavno. Vendar bi morali or- ganiziranim skupinam, ki se odpravljajo na daljša potovanja, nujno omogočiti drugačen polo- ZAPLETI PR! NAČRTIH •^e že tako. Nekje se mora za- ^'esti. Moram namreč povedati, ^ je bilo v prvem programu f]-^ Španija, že marca se je za- borba za vize in se je kon- J^^a v korist Francovih polica- Ti so nam poslali vize štiri pred našo vrnitvijo s pot; ^ Evropi... In kar je najhuj- dva dni pred odhodom so potni listi počivali v Mila- Na Jožetovo intervencijo je uslužbenka Kompasa poslo- valnice v Celju odpotovala v Mi- lano. Potne liste smo dobili eno uro kasneje, kot bi že morali odpotovati... šele tedaj pa je vse objela po- tovalna mrzlica. Pred odhodom v tehniško šolo je čakala Setra (majhen avtobus z dvajsetimi sedeži) in začelo se je veliko na- tovarjanje — pet Šotorov, 3O0 ki- logramov hrane v konzervah Potepanfe po Evropi žaj — ne turista, ker mi na za- hodu Evrope še ne moremo biti turisti, pač pa skupina, ki želi nekaj videti, spoznati, obču- titi ... Ne naši in ne avstrijsiki cari- niki nas niso 25adrže!vall. Na avstrijski strani smo se šele praiv zavedali, da smo res na poti, ki bo dolga 5i200km. PRVI VTISI Tih nemir v avtobusu je pre- pričljivo kazal mladostna čust- va. Upanja. Načrte. Zelje. Tudi sanje. Navdušeni razgovori iz razreda, s prijatelji doma, s starši se uresničujejo. Ali bodo vsa pričakovanja izpolnjena? In navsezadnje — ali je malo vzro- kov za prijeten nemir, če veš, da boš potoval čez Avstrijo, Lie- olienstein, Švico, Francijo, An- gli.io, Belgijo, Zahodno Nemčijo, Monaco in Italijo. In če komaj čakaš, da stopiš na pariška tla. Pa če se spomniš na vožnjo Ca- lais—Dovetr! V teh občutkih je; mnogo lepote, vznemirjenja in' Kamp Parizu upov, a verjetno še največ po- nosa. Na vsej poti smo se glasovno le nekajkrat ujeli. Toda najbolj smo znali našo himno — O to pa to... ker nisem gledal le- tošnje slovenske popevke, so me šele kasneje poučili, kaj je s tem »mačkom v žaklju«. že v Avstriji smo ga radi prepevali. Naša prva resnejša postaja — Innsbruck. Kampiranje in za mene prvo spozmavanje. Ta ve- čer sem spoznal nočnega sose- da. Jožeta sem vprašal, kdo bo p>omagal postavljati kuhinj- ski šotor, v katerem smo spali starejši spremljevalci. »Maruša«, sem slišal odgovor. Radovednost mi ni dala miru. »Katera pa je ta?« »Za teboj!« Hm. Za seboj sem zagledal visokega, vitkega fanta, ki je, kot sem po2aieje as^/edel, navdušen pristaš juda in karateja... Seveda smeha ni bilo malo — na moj in Tonetov račun. Inrjsbruok nam je ostail v mrzlem spominu. Ponoči nas je pošteno zeblo. Navsezgodaj smo Jožeti (kar trije smo bili v skupini) iagubUi nogometno tekmo, kar smo nasprotnikom vrnili šele v Parizu. Qb slovesu la Innsbruoka smo se veselili nadaljevanja poti. Na skakalni- co, športno halo, zasnežene Al- I>e in prijetno mesto pa le ni- smo pozabili. V Lieohensteim/u smo se usta- vili le za kratek čas. čakal nas je ZUrich in z njim, bo smo upali, toplejiši dnevi. V zuriškem kamjpu smo prvi- krat srečali strojnike s celjske tehniške šole, ki so se odpra- * vili na izlet isti dan kot mi. Njihova skupina je ostala na poti le dvanajst dna. Toda o za- visti ni bilo mogoče govoriti — v ZliricJiu in Parizu so nam re- zervirali prostor. Dobro sodelo- vanje. Res. Švica je prijazna, čista dežela. Ziirich nam je vse to potrdil. Najbolj pa urejene sanitarije v kampu — še posebej, če smo jih primerjali z avstrijskimi. Za- nimivo je, da kampiranje tudi ni bilo predrago. Drugače bi se najbrž počutili, če bi se v kam- pu hranili — toda naše kuhar- ske trojke so se že v Zirrichu od- lično izkazale, tako da so nas bogate zaloge naše brane v ce loti zadovoljile. I\>te stroškov, ki jih gostje trosijo' zdraviliščni jn za hotelski uslug. Vztrajno namreč nar;^ zanimanje za zdraviliško cif nost. Ljudje si ne privoščijo' le kakšno kopel ali dve, ten tudi ostale zdravstvene usli J tako se je delež teh strošl3 dnevnem penzionu zvišal a nova dinarja. K vsem tem rezultatom je; dvomno pripomoglo tudi 3, stvo, da prihajajo v zdravilB mnogi revmatični bolniki in, se zdravilišče Dobrna ne uvelji Ija samo doma, te.mveč tudi tujini. Vztrajno namref: naraš število tujih gostov, ki prihajs v adravilišče v glavnem v p.t in posezoni, kar je za kolek;: ki ima v poletnih mesecih doni domačih gostov, vsekakor 2?! zanimivo. V Dobrni .so trdno odločeffl,iij izboljšajo tudi notranje ocM disciplino in delovno odg« nost, kar je vsekakor eden pra pogojev .za boljše delo\me reiJ VODOVOD V SEDRAŽII SKORAJ KONČAN Pred enim letom so v Sedražu nad Laškim pričeli z gradnjo vo- dovoda, da bi tako rešili prob- lem pitne vode, ki je bil v zad- njih letih precej pereč. Večina ljudi je namreč morala po vodo hoditi precej daleč, kar je bilo predvsem za večje posestnike, ki imajo mnogo živine, zelo tež- ko. Zato so zaprosili občino La- ško za pomoč in ta jim je tjudi dala 3.000.000 starih dinarjev, ostale stroške pa bodo krili s samopri5pevki. Po že prej izde- lanem predračunu bo stroškov za 22.000.000 SD seveda z vra- čunanimi delovnimi urami. Za vodovod je zainteresiranih 40 gospodinjstev. Vsako je vpla- čalo po 50.000 starih dinarjev poleg tega pa so morali člani vsakega gospodinjstva opraviti 200 delovnih ur in izkopati 50 metrov jarka za glavni vod. Glavno zajetje so uredili pod Turjem ki je že v hrastniški občini. Tako je moral biti glavni vod dol kar 2200 metrov. Zara^ di majhnega ,padca pa so se mo- rali zateči k prečrpavanju vode. Voda iz zajetja se po glavnem vodu steka v spodnji zbiralni bazen s kapaciteto 25 kubičnih metrov, od tu pa jo bodo čspali v glavni akumulacijski bazen s prostornino 70 kubičnih metrov. Višinska razlika med spodnjim in zgom.jim bazenom je pri- bližno 65 metrov. Ci-palni sistem je močno povečal ceno projekta kar je razumljivo. Tako bodo morali speljati do obeh rezer- voarjev še električni vod, kar bi pri dovolj velikem narav- nem padcu odpadlo. ^ Do sedaj so končali večii zemeljskih del, vse seveda prostovoljnim dedom. Končani tudi že spodnji bazen, pri zgs njem pa morajo napraviti i gornjo ploščo. Letošnjo jesrai prihodnjo pomlad bodo konča še črpalni sistem, napelji elektriko in uredili sistem vent lov, ki skrbijo za dovolj veli in kontinuirni dotok vode v ooi bazena. Ker so to zahtevnejša dela, ljudje s prost ovolji:'^''' delom ne bodo mogli pomags- toliko kot so do sedaj. Razveseljivo je, da so ijufll' radi pomagali in so delali s P vim navdušenjem. Tako so 1' avgusta v petih urah končaj betoniranje glavnega akumula^^''' skega bazena, kar je dokaz redne pridnosti in pa-izadevo*^ sti. Med gradnjo in pred njo * se pojavila nekatera nesoglaži'' predvsem v zvezi z višino P. spevka posamemih gospod:i>J stev. Vsa gospodinjstva nami^ nimajo enako število člano-v^*^ ne porabijo enako količino vo«^, zato so nekateri menili, naj bili tudi denarni prispevki lični. Z dobro voljo in ob 1^ moči krajevne skupnosti P* se le sporazumeli in se s nimi močmi lotili dela. ji Njihova velika želja je, d* bil vodovod končan do 1- "^^j,. prihodnjega leta. Tako bodo 0^ stojno, z lepo delovno zn^*!j, proslavili praznik dela. enem pa bo to tudi trenu'^^ ko se bodo rešili vseh L sivezi s preskrbo vode in si^ šali vsakodnevno delo. I- ^' 6 20. avgust 1969 STRAN 2IVAHNA CELJSKA JESEN 5EJEM OBRTI - I. JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA TRGOVINSKE OPREME po poletnem mrtvilu, ki je za ^glje več kot značilno in hkrati j,caio stanja, prizadevnosti in ■^najdljivosti tistih organizacij, so poklicane, da bi mesto v poletju ne tonilo v zimsko spa- pje, bomo imeli v jesenskih me- gpceih kar dve pomembni prire- ^tvi — drugi sejem obrti ter ju- goslovansko razstavo trgovinske j opreme. \ Glede na to bi lahko rekli: ] jlcoda, da se obrtniki in trgovci ' jli vsaj eden od obeh ni odločil 23 poletno obdobje. Tako bi za- jnašili vrzel, ki nastaja v tem času, hkrati pa morda spodbu- dili nekatere iz spanja in jih spomnili, da bi lahko tudi mesto ob Savinji imelo od junija do avgusta vsaj eno tradicionalno prireditev, ki bi prinesla malce razgibanosti. Žal, so to le želje in lahko bi rekli sanje. Celje ostaja čez po- letno obdobje mrtvo mesto. Del- no zrcalo »te aktivnosti« so bile tudi prireditve v počastitev praz- nika občine, ko se razen športni- kov in muzeja revolucije ni zga- nil nihče. Zato pa bo toliko več besed in dokazil o delovnih na- črtih tedaj, ko bo občinski pro- račun delil dotacije. Jesen nam prinaša torej dve veliki prireditvi. Prvi na vrsti bo drugi obrtni sejem 'od 27. sep- tembra do 5. oktobra. Kot lani, bo tudi letos na atletskem sta- dionu Borisa Kidriča v Kersniko- vi ulici. Celjski obrtni sejem ni samo zrcalo dela obrtnikov in obrtnih delovnih organizacij iz mesta in njegovega zaledja, mar- več tudi kraj, kjer se z deh pred- stavlja skoraj vsa slovenska obrt. Letos pa bodo zastopani še avstrijski in tržaški obrtniki. Prvi sejem obrti je uspel. Kaj naj torej rečemo ali predvidimo za drugega? Po pripravah sodeč, in te so v polnem razmahu, bo prekosil prvega ne samo po ude- ležbi, marveč tudi po vsebini in drugem. V programu je več novosti, ki dokazujejo, da hoče poslovno združenje AGENS (po- slovno združenje za obrt, gostin- stvo in komunalo Celje—Mari- bor) dati tej prireditvi svojstven pečat in jo afirmirati doma ter v tujini Prizadevanja za uresni- čitev tega načrta so na najbolj- ši poti, zlasti še, ker ne gre za manifestacijo, marveč za delov- ni dogovor obrtnikov, za njihovo srečanje z drugimi poslovnimi krogi, za spoznavanje dela in izdelkov in ne nazadnje za kolek- tiven nastop. Pomemben delež na letošnjem sejmu bo imela tudi trgovina in i ne nazadnje poslovno združe-; nje za kmetijstvo Styria pa tu-j di celjska kreditna banka. Sicer pa o teh podrobnostih kdaj drugič. i Druga prireditev, ki sodi v toi obdobje, vendar v nekohko po-i znejši čas, je prva specializirana i jugoslovanska razstava trgovin-1 ske opreme, ki jo pripravljata' center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani ter celjsko poslovno združenje za trgovino od 8. do 15. novembra. Razstava bo v novi Tehnomercatorjevi veleblagovnici v Gubčevi ulici. To pa hkrati pomeni, da se izva- jalec gradbenih del zaveda odgo- vornosti, ki jo ima. Zato naj tokrat izostane vprašanje, ali bo mogočna stavba do tega časa v resnici nared oziroma v takš- nem stanju, da bo v njej moč pripraviti veliko razstavo? Prva jugoslovanska specializi- rana razstava trgovinske opre- me bo zajela tudi embalažo, stro- je za pakiranje pa še transportno In skladiščno opremo domačih in tujih proizvajalcev. Spisek povabljencev je dolg in sega v skoraj vse evropske države. Kot vse podobne, ima tudi ta rastava namen, da seznani obi- skovalce, zlasti pa trgovinske delavce, z novitetami in sodob- nimi dosežki na tem področju. Po prvi zasnovi bo razstava urejena v treh nadstropjih Tehnomercatorjeve veleblagovni- ce. Zajela bo transportno in ko- mercialno embalažo ter embala- žne materiale, stroje, naprave, in pripomočke za pakiranje, trans- portno in skladiščno opremo, naprave za ogrevanje in hlaje- nje, gradbene elemente in ne na- zadnje oprema za maloprodajne trgovine vseh vrst. V času razstave bo tradicional- ni zbor trgovinskih delavcev Slo- venije; tokrat zaradi pomanjka- nja nočitvenih kapacitet v Celju, v Velenju. Sicer pa bodo v istem časi še številni seminarji z ude- ležbo domačih in tujih strokov- njakov. Takšna bo torej letošnja celj- ska jesen — razgibana in živah- na, saj se bodo obema omenje- nima prireditvama prav gotovo pridružile še nekatere. MILAN BOŽIČ USPELA UPRIZORITEV V TRNOVLJAH Trnoveljsko prosvetno društvo »Zarja« je v soboto in nedeljo uprizorilo znano Finžgarjevo zgo- dovinsko delo »Pod svobodnim soncem«. Sodelovalo je okrog 80 igralcev. Povprečna starost igral- cev je 20 let, razen treh, ki so odigrali vloge starešin in je bila torej potrebna večja starost. Kljub temu, da jim je vreme pre- cej nagajalo, sta predstavi pote- kali brez večjih spodrsljajev, za kar ima največ zaslug tov. Šte- fan žvižej, režiser in glavni or- ganizator prireditve. Vsako pred- stavo je obiskalo 500 ljudi, kar dokazuje, da je Prosvetno društvo »Zarja« doseglo precejšnjo po- pularnost. To Si prav gotovo tu- di zasluži. Za svoj cilj so si do- ločili predvsem množičnost, za- to vsako leto pritegnejo večje število igralcev Prav ta možnost Pa je pomembnejša od kvalitete prireditev, že s tem, da 50 ali več mladih ljudi odtegnemo od po- stopanja po mestu in jih zapo- slimo s koristno dejavnostjo, je opravljeno veliko delo. Iz vseh teh mladeničev in mladenk bodo zrasli ljudje s pravilnim odno- som do kulture za kar se spla ča žrtvovati del kvalitete pred- stav. Gledalci pa so kljub temu odhajali s tribune prav zadovolj- ni. Javno pohvalo zasluži tudi po- djetje Obnova Celje, ki jim je dalo na razpolago material za tribuno, če bi morali vse to naje- ti, bi stalo gotovo pol milijona starih dinarjev, tako pa so z ra zumevanjem podjetja in z veliki- mi napori,-- ko s6 sami postav- ljali tribuno, uredili to z mini.. malnimi stroški. Tudi kolektiv EMO Celje jim je mnogo poma gal s tem, da jim je podaril dva velika žarometa in nekaj druge opreme za razsvetljavo. Prav razveseljivo je, da imajo odgo vorni ljudje v teh podjetjih to- liko razumevanja za oživljanje kulturne dejavnosti. Tudi v dru- gih podjetjih bi lahko o tem še razmislili in se v prihodnje zgle- dovali po kolektivih Obnove In EMO Celje. Ob tem se pojavi vprašanje, za. kaj so takšna društva kot je Pro- svetno društvo »Zarja« Trnovlje tako redka. Gotovo je še mnogo mladih ljudi, ki bi z veseljem so- delovali pri takšnem delu, m mnogo ljudi, ki bi prireditve obiskovali. Težava je le v tem, da ni tako prizadevnih ljudi kot je Štefan živej, ki bi vse svoje napore usmerU v to dejavnost. Potrebno je žrtvovati ves prosti čas in se marsičemu odpovedati, kar res ne zmore vsak, ki bi morda imel voljo za to koristno . -^eio. I. S. ^ list iz beležnice z navedbami v knjigah se moč-; no razlikuje tudi pripovedovanje; Antona Jelenka. ^ »Na pusl-a je padel KajuJi. Ti- sto nedeljo i>o pustu sem si šel ogledat kraj, kjer so bile bor- be. Vsi so ležali mrtvi. Bilo jih je {>et. Pri Bank,u so medtem že enega pokopali, ga kasneje od- kopali in z drugimi prepeljali v Zavodnjo. K Zlebnikovi bajti pa nisem prišel sam, temveč nas je bilo pet fantov. Med njimi so bili: Prane CK-^čjak, po domače Araus, Mirko Rus, po domače Udovski, Ivan Pergovnik, po domače Ja- •^ezov in jaz. Za petega se ne Sipomnim imena. šli smo v zgornji del hiše, Jtjer je bilo vse mimo. Gor, kjer imam zdaj jaz sobo, sta ležala dva. V kuhinji je ležal Kajuh. Pavel Jelen je bil prvi domačin, ki je tam stanoval. Ko je začelo pokati, se je Jelen skril ^ peč, Kajuh pa je odšel ven. Anton Jelenko Tajn je bil zadet in je padel Jelenu čez noge. Tam so ležali ves teden: od pusta, v nedeljo smo jih prišli pogledat, do prihodnjega torka, ko so jih odjMdjali in i)okopali v Zavodn.ii. Ko smo prišli do hiše, je oko- li nje ležalo vse polno streliva. Ko smo sd v hiši ogledali in pri- šli ven, sem z rokami prijel za granato. Pri tem je eksplodira- la in izgubo sem oko. To je bi- lo 28. februarja 1944. Drugi ta- krat niso bili ranjeni, mene pa so odpeljaU v bolnišnico. Vseh pet so osem dni po smrti prepeljali v Zavodnjo. Peljala sta oba Banka (mož in žena) in Ja- vomik. Bank je peljal s svoji- mi volmi, medtem ko je drugi par imel Javomik v najemu od Prevolnika iz Mislinja, ki je bil takrat lastnik posestva. Pri pre- vozu je pomagal tudi Anton Med- ved, ki zdaj dela v rudniku v Črni na Koroškem. Za ostale, ki so spremljali, ne vem. ■■ Pri prevozu na pokopališče in nazaj ni bilo nobenega oviranja s strani Nemcev. Samo pK>koj- nega župnika Marjana Rozmana so klicah na policijo in ga zasli- ševali, zakaj je pokopal Kajuha na pokopališču. Pogreb je bil brez krst, peljali so jih na garah, ležali pa so na slami pokriti z odejami. O tej stvari nisem še nobene- mu časnikarju ali komu druge- mu, ki je zbiral omenjene mate- riale pripovedoval.« Tako Anton Jelenko. Njegovo izjavo je potrdil tudi Franc Leskovšek, po domače Radman, ki ima svoj dom viso- ko pod Šentvidom. Torej kako dolgo so Kajuh in tovariši, ki so padli v istem ča- su, ležali pri žlebnikovi domači- ja in ali so bili pokopani ali ne? Medtem, ko skoraj v vseh knji- gah avtorji trdijo, da so Kajuha in ostale takoj po bitki zakopali v sneg ter jih kmalu zatem (po Cesarjevem podatku že naslednji dan, 23. febniarja!) prepeljali v Zavodnjo pa trdijo ljudoe, s katerimi smo se pogovarjali, drugače. Zdi se mi, da je zelo preprič- ljiva izjava Antona Jelenka, ko pravi, da je 28. februarja ob eksploziji streliva pri Žlebnikovi bajti izgubil oko. Kajuh pa je padel 22. februarja in če so ga prepeljali naslednji torek v Za- vodnjo (to so potrdili vsi s ka- terimi smo govorili) potem bo že držala teza, da so vseh pet pre- p>eljali na zavodnjsko pokopali- šče po osmih dneh. Najbližji vsemu bo še prav go- to^-^o Franci Strle, ko pravi, da so Kajuha in tovariše našli na vr- tu nekaj dni kasneje, ko se je stalil sneg. Datuma sicer ni na- vedel, po vsej verjetnosti pa se^ bo prav njegov podatek še naj- bblj ujemal z izjavami ljudi. Dejstvo je, da so Kajuha in to- variše prepeljali na zavodnj.sko pokopališče osem dni po borbah. To so potrdili Angela Ročnik,. pokojni župnik Marjan Rozman,: Franc Šmon, Minka Tamše in, Anton Jelenko. In kdo jih je prepeljal v Za- vodnjo? Tudi tu se uradni po- datki, zapisani v knjigah močno razlikujejo z izjavami ljudi, ki govorijo o KajidiiU v našem pod- listku. Medtem, ko trdita Franci Str- le in Emil Cesar v svojih spi- sih, da je Kajiiha in tovariše pre- peljala v Zavodnjo Ana Brusni- kova, ki je takrat živela pri Ban- ku, pa trdita župnik Franc Smon in Anton Jelenko drugače. Po njunem mnenju so padle borce prei:)eljala oba Banka in Javomik, Jelenko pa omenja še Antona Medveda, ki je zaposlen v rud- niku črna na Koroškem. (dalje prihodnjič) Franc Leskošek — Radman 20. av.gust 196f) STRAN 7 50 SKUPNIH LET Nekoliko nad cesto, kot bi se hotela umakniti prahu, ki se v oblakih dviga z laje vsakokrat, ko kakšno vozilo zdrvi mi- mo, stoji brunarica že skoraj 38 let. Tu na levi strani ceste, ki vijuga skupaj z (iračnico proti Jurkloštru. Malo manj kot 4 kilometre pred Jurkloštrom moraš za- viti s ceste na parobek, avto pa pustiti spodaj, lier onadva nista nikoli razmišlja- la o avtomobilu. Tu gori, na svetu, ki meri Z hektara in 84 arov, kraljujeta ROZALIIA in FRANC ŠERBEC. Hiša nosi številko 8, kraj pa se imenuje LlPNl DOL. Rozalija je bila rojena leta 1896 v Marija Gorici pri So tli, Franc pa leta 188.5 v Vidmu pri Krškem. Njuno življenje je raztegnjeno med čas, ko ga je on preživel po rudnikih od VVest- talije do Madžarske in Srbije in med obdobje, ki ga živita tu, v miru, sama ob petdesetih starih tisočakih penzije. Spoznala sta se pred malo več kot pet- desetimi leti, kmalu zatem pa se tudi vzela. On je bil rudar, ona gospodinja. V zakonu sta imela d^oje otrok, eden je med drugo vojno padel aa francoskem, dragi, Mirko, živi s svojo družino kot ru- dar v Velenju. Zdaj, nekaj dni pi-ed soboto, ko bosta na večji svečanosti, kot je bila pred pet- desetimi leti, zopet pred matičarjem re- kla »da«, jaz sem v to prepričan, saj sta mi oba zatrjevala, da v njiju bije srce drug za drugega, se je v njun domek na- selil nemir. To ni kar tako, živeti in biti srečen 50 let. Iz Velenja je prišel sin z ženo in otroki, v teh dneh kupujejo, pe- čejo, cvrejo in pražijo. To bo malo dru- gače, kot vse te dni, ko ni bilo praznika. »Veste, s tistimi tisočaki sem odrini- la v trgovino, nakupila vse potrebno in naji)ogosteje ostala še dolžna,« pravi Ro-1 zalija, ki je nekoliko živah.iejša od moža. ; »Kako ne bi bila živahnejša, saj je bi- \ la svoj čas taka plesalka, da bi jo skoraj ' moral za mizo privezati. Mene pa daje astma in noge.« »Vi moški ste že od nekdaj lenobne j- ; ši,« ga zbode Rozalija. j »Pa ne vsepovsod.« »To je pa res. Vsi ste enaki. Kateri de- j dec pa je pošten?« »Tega pa ne moreš trditi, kajti če bi bil že kje, bi bil zraven samo jaz in tebi I ne bi bilo treba držati sveče.« i — Ali je bilo v vajinem skupnem živ- j Ijenju kaj takega, kar sta želela in nista* dosegla? se vmešam. j »Vse nama je uspelo, razen če nisva, uspela priti skupaj,« odvrne on. i — In kaj si zdaj želita. i »Zdravja. Rada bi še živela. Potem pa j bi rada dobila v hišo elektriko. Žal sama ' ne spraviva potrebnih milijonov skupaj, i zato ne veva kako in kaj. Mogoče inama \ bo pomagala občina.« — Vidva sta v zakonu preživela 50 let. To je obdobje, na katerega sedanji mla-' doporočenci le redko upajo. Kaj je najpo- \ trebnejše za dvoje ljudi v zakonu? »Spoštovanje in ljubezen, nato pa maj- hno merico potrpežljivosti. V vsakem za- konu mora priti do majhnih nesporazu- mov. Tudi midva sva se včasih kregala.; Toda potem se moraš dvakrat zavrteti in na to pozabiti ...« V soboto ob devetih je bila na krajev-- nem uradu v Jurkloštru svečanost. Roža-. li,ia in Franc Šerbec sta potrdila svojih- 50 let življen.ia v zakonu. Zopet sta rekla; »da«. Tokrat baje smele.)e. ■ Nanii 200 RAZ- STAVLJAVCEV Medtem ko je bilo na pr- vem sejmu obrti v Celju 135 razstavljalcev, pričakujejo, da bo na letošnji drugi obrt- ni prireditvi sodelovalo oko- li 200 obrtnih delovnih in drugih organizacij ter zaseb- nih obrtnikov. Pa tudi sicer bo letošnji drugi obrtni se- jem od 27. septembra do 5. oktobra večji kot je bil prvi. VSAK DAN 5850 AVTOMOBILOV Po statističnih podatkih pelje skozi Celje vsak dan v poprečju 5850 avtomobilov. Ce je to poprečje, pa je sta- nje zlasti v poletnih mese- cih bistveno drugačno in se število osebnih avtomobilov celo potroji. Sicer pa pelje (v poprečju) skozi Celje vsak dan 4000 osebnih avtomobilov, 860 av- tobusov, .520 lahkih tovornih avtomobilov do treh ton no- silnosti, 730 težkih tovornja- kov nad tri tone nosilnosti brez prikolice in 280 težkih tovornih avtomobilov nad tri tone s prikolico. OBNOVLJENA POSLOVALNICA »KOMPASA « Konec prejšnjega tedna je podpredsednik celjske ob- činske skupščine, inž. Dušan Burnik izročil namenu ob- novljene in lepo opremljene prostore celjske poslovalnice Kompasa. Na slovesnosti se je šef celjske poslovalnice Kompa- sa, Leopold Dere, zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je kolektiv dobil lepše de- lovne prostore in delovne pogoje. Razen tega je pou- daril, da bodo razširili ob- seg poslovanja in med dru- gim dobili tudi samostojno prodajo letalskih vozovnic. Mimo tega bodo ojačali izposojevanje avtomobilov, rent-a-oar službo. Obnovljeni prostori Kom- pasa so pomemben prispe- vek k urejevanju lokalov v celjskem mestu. Tu je prak- sa pokazala, kaj se da na- praviti iz »stare luknje«. Prav lep je kotiček na levi strani vhoda s Prešernove ulice, kjer postrežejo celo s kavo, razen tega pa menjajo valute in prodajajo spominke. M. B. PODRUŽNICO »DE- LA« OBNAVLJAJO Pred dnevi so začeli z ob- novitvenimi deli podružnice »Dela« na Trgu petega kon- gresa. Lokal bodo povsem preuredili in povečali. Pred- videvajo, da bodo dela opra- vili do prvega oktobra. Po- slovanje podružnice pa so za ta čas prenesli v vežo iste hiše. OBRTNO GOSTINSKI PLES Pod pokroviteljstvom po- slovnega združenja Agens bo v soboto, 23. avgusta z za- četkom ob 17. uri na dr.sa- lišču v celjskem mestnem parku obrtno-gostinski ples. Igral bo znani ansambel Franja Bergerja. NOVO PARKIRIŠČE Te dni bodo začeli razšir- jati parkirni prostor za to- vorne avtomobile v Kidriče- vi ulici. To je edino tako parkirališče v Celju, na njem pa parkirajo samo tovorni avtomobili. Ta parkirni pro- stor so zgradili že pred leti člani krajevne skupnosti iz Gabrej. Vanj so vložili okrog 4 milijone starih dinarjev. Letos pa ga mislijo s pomo- žjo delovnih organizacij še ra2širitl. S. g. MALI INTERVJU POGREŠAM OPERNE PREDSTAVE Vprašuje; dhr Odgovarja: LiUjana Marčen V službi je pri SZDL in je to njena prva zaposlitev, kajti poprej je bila le pri- pravnica v upravi občinske skupščine. — Se vam zdi delo, si ga opravljate, težko? »Delo ni ravno težko, vendar pa zara- di pestrosti zahteva vse odli- ke človeka. Treba si ga je tu- di sistemsko razdeliti.« — Kaj bi morda raje de;ali? »Ker me to delo veseli, nisem nikoli premišljevala, da bi delala kaj drugega.« — Ste s plačo zadovoljni? »Ne.« — Kaj so- dite o sebi? »Ne poznam se dobro.« — Vas navdušujejo sodobne modne muhe? »Ne preveč.« — Raje berete, ho- dite v gledališče ali v kino? »Predvsem hodim rada v gle- dališče.« — Bi se pridružili vsem tistim optimističnim Jugoslovanom, ki so se že prijavili za potovanje na Lu- no? »če bi mi finančna sred- stva to dovoljevala, bi se gotovo prijavila.« — Je v Celju kak mladinski problem ki je tudi vaš? »Na prvo me- sto bJ vsekakor postavila problem nagra,ievanja po de- lu in stanovanjski problem.« — Kaj tu (namreč v Celju) posebej pogrešate? »Posebej pogrešam operne predstave.« — Imate kakšno vprašanje? »Kdaj bo zgrajena hitra cesta in kdaj bo dobilo Celje par- kirni prostor?« Odgovora na prvi del vprašanja nam ni nihče mo- gel dati, parkirni prostor pa bo Celje dobilo šele čez kak- šno leto. VMLENJE CESTA XIV. DIVIZIJE Vaščani Skal, Plešivca in Graške gore so se dogovori- li, da bodo pomagali pri gradnji ceste Plešivec—Graš- ka gora. Ta del ceste je že v gradnji. V programu ima- jo tudi asfaltiranje ceste Ve- lenje—skale. Del sredstev za izgradnjo ceste bodo prispe- vali občani sami. Po dose- danjih popisih so vaščani pripravljeni prispevati okrog 12 milijonov starih din. Po- leg tega pa bodo s prosto- voljnim delom zmanjšali stroške gradnje. Pri delu bo- do pomagali tvidi pripadniki JLA, ki bodo pripravljali ma- terial za gradnjo v kamno- lomu skale. Cesta naj bi bila gotova do občinskega praznika 8. oktobra. Imenovali pa jo bo- do cesto XIV. divizije. Pred- videvajo, da bi pozneje na tem področju zgradili planin- ski dom in s tem razvili tu- rizem. V V GASILSKO TEKMOVANJE V nedeljo 10. avgusta je bilo v Topolščici gasilsko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 6 desetin pionir- jev iz občine. Prvo mesto so si priborili pionirji iz Ga- berk. Ostale ekipe so dobile diplome. V V KONJICE TEČAJ ZA STRUGARJE V drugI polovici avgusta bo konjiška delavska univer- za začela s predavanji za slu- šatelje, ki se bodo usposab- ljali za priučene strugarje. Obiskovalo ga bo okoli 20 mladih fantov, ki so večino- ma nezaposleni delavci. Pro- gram tečaja bo skupaj s pra- ktičnim delom obsegal 660 ur. Izdelali pa so ga strokov- ni sodelavci delavske vmi- verze. Poudarek je na stroko\'nih predmetih in praktičnem delu. Razen tega bodo imeli še strokovno računstvo in varstvo pri delu. Na preda- vanjih o organizaciji podjet- ja se bodo podrobneje se- znanili z dosedanjim razvo- jem in nadaljnjimi naloga- mi gospodarske organizacije »KOSTROJ«, ki bo vsem ti- stim, ki bodo v času uspo- sabljanja pokazali zadovolji- ve rezultate, zagotovila tudi primemo zaposlitev. Tisti, ki bodo želeli, bodo lahko na- daljevali usposabljanje v ko- vinski stroki. Podjetje »Ko- stroj«, ki potrebuje večje število strugarjev, bo vsem slušateljem dajalo manjše mesečne nagrade, prispevalo pa bo tudi del sredstev za praktični pouk. Računajo, da bo del stroškov za zdravstve- no zavarovanje kril zavod za zaposlovanje delavcev v Ce- lju, nekaj pa bodo slušatelji prispevali tudi sami. V. L. NOVA ^ MRTVAŠNIC. ! PO zaslugi krajev,,^ 'i« nosti so te dni ^ « 5) . pri gradnji nove mn ' i v Slovenskih Konjicah so potrošili 32 milijo,'2 P rib dinarjev. ^ CESTE IN TRii, ^ MOSTOVI ' ii v Slovenskih !| pridno urejujejo ceste*^"'f modernizirajo. Medtem \ so Oplotniško in del ^ kove ceste že asfaltir^.^ t jujejo zdaj križišče č L cinski črpalki, razen , asfaltirajo še šolsko i Mimo tega bodo razšiJ L' di tri manjše mostove POČITNIŠKA PRAKSA v vseh večjih delo;ii^ ganizacijah na območji; čine Slov. Konjice je čitnicah zaposleno prg^, l| število študentov in tudj . kov. Večinoma delajo upravnih službah, neita, jih je zaposlenih tudi v izvodnji, kjer opra, ■ prakso. Tako nadonis delavce, ki so sedaj nj pustih. Razen tega pa jij' di prisluženi denar pra\ de. Za mlade ljudi je ;{ lo zelo koristno, saj po; uvajanje v kasnejšo i zaposlitev. PRAZNI SODI ČAKAJO Sodi v veliki kleti u ske zadruge so že skoraj; zni. Nekaj lanskoletnega delka še vedno hranijo kler novo vino ne dozori, tos pričakujemo dobro I no, tako da bodo soditoo septembra in oktobra 5; polni. , DOVOLJ ŠOLSKI I POTREBŠČIN j Se slabi trije tedni pi tu novo šolsko leto. V osnovnih šol na območju j čine Slov. Konjice se je salo nekaj sto učencev i vi razred. Razumljivo ]i I so mnogi starši že p nakupovati šolske potn ne, s katerimi je pošlo- ca »Papirnica« dobro na. Posluje v okviru ^ ! ja »Dravinjski dom«. P j časno se je dobro zalot vsemi učili, ki so potre:: vse razrede osnovnih govskim delavcem bo bo olajšano delo, ker jf četku šolskega leta velik naval. Predvsem je bolje, če starši nai- šolske potrebščine že P" POPRAVLJENA CESTA Cesta prvega reda vj nju pri Slov. Konjic* bližnji okolici bo kmal", bila povsem novo pr^^^ saj je dosedanja plast že skoraj v ce'*^' Domače ^i'^^^^^ !.\ ka... Sicer pa, cijo, s katero se J vega razreda os^^Jj Domače živali ^"^ ko tudi škodlp^' in podobno. ^^^^: od njih samih: predvsem še od vzgojiteljev. Prav^i^ dokazali, da njegov gospodar. Na vohu cel]S^^ stanovanjskem o teri prebivalci jo, bi rekli, toda J cestnega po- jo bodo na- '^novO' ki bo de- ' išče pa bo tudi 'Soiah, Prelogah Ivi v o^^""^ Sca bili pred ne- iltirani ter zdaj t bankine, bo ce- odsek med Ma- " Celjem močno ^ niočnih poškod- je povzročila le- \\ida zima Sicer ' sedanjem času, . letne sezone, niso ' yolji motorizira- jjoin, ki morajo ' čakati zaradi eno 'prometa, pričaku- je bodo dela 'a cdločiti za nepopu- larni samoprispevek. Da bi ugotovili, kakšna je s tem v zvezi »temperatura« pri občanih, (pri čemer nam seveda mnenja petih ljudi ne morejo dati neke splošne slike) smo jih vprašali, kaj mislijo o samoprispevkih in ah bi bili tvidi sami pripravljeni prispevati za osnovno šolo. Prof. Jaka Majcen, 1924 O samoprispevkih menim takole: To je izredna ugod- nost za aktivno mobilizacijo občanov, vsekakor pa je prej potrebna dobra politič- na priprava. Reševanje pro blemov je vendar naša skup- na skrb. Kadar gre za šolo ali kaj podobnega ni težav Ce bodo zbirali samoprispev ke ža gradnjo pete osnovne šole, ki bo na Otoku bom rad prispeval. Deletič Cedo, dipl. ekono- mist 1936 Na eni strani je samopri- spevek merilo zavesti vsake- ga občana, na drugi strani pa občani niso vedno razpo- loženi za tovrstne načine zbi- ranja sredstev za financiranje posameznih objektov, četudi gre za šole. Tako je pred- vsem zato, ker sredstva, ki so bila zbrana v preteklosti iz gospodarstva niso bila naj- bolj racionalno vložena. Kljub vsemu pa bi za novo šolo prispeval. Toplišek Marija, prodajal- ka, 1937 Vsi se dobro zavedamo ka- ko so šole potrebne zato ni nobenih problemov kadar se zbirajo samoprispevki zanje. Prav tako za gradnjo cest in železnic vsak rad pri- speva. Res pa je tudi, da je teh samoprispevkov vedno več. Osnovna šola na Otoku bi bila nujno potrebna in mislim, da z zbiranjem sa- moprispevkov zanjo ne bo težav. Tudi jaz bom prispe- vala. Murko Viktor, tržni nad- zornik 1930 Ce zbiramo samoprispevke v dobre namene so upraviče- ni. Zlasti kadar gre za šolo vsi radi pomagamo, pravta- ko tudi RK, starčkom. Toda čestokrat se zgodi, da ob- jekt za katerega so zbirali samoprispevke ostane nedo- končan. Zakaj tako? Vse se mora dokončati! Osnovna šo- la na Otoku je zelo potreb- na. Zanjo bi vsekakor pri- speval. Tomažin Dominik, klobu- čar, 1912 Seveda bi prispeval za šo- lo. Nekaj bi se našlo. Za šole, ceste in železnice vsak rade volje prispeva, po svo- jih zmožnostih. Toda včasih so zahteve že res kar preve- like. Tudi za telovadnice bi nekaj dal, saj je krepitev te- lesa tako pomembna. Napre- dek, večji standard, vse to se pozna tudi pri zbiranju samoprispevkov. Ce pogleda- mo kakšnih dvajset let na- zaj je bilo vse drugače. ^0. KAKO NAJ KMET POSTANE TRŽNI PROIZVAJALEC Hiter odliv kmečkega pre- bivalstva v industrijo ter raz- voj znanosti in tehnike nujno vodi do sprememb v posest- ni strukturi, že primerjava s posestno strukturo nekda- nje Dravske banovine nam pove, v kakšni smeri se gib- lje ravoj posestne strukture. Delež števila posestev z manj kot petimi ha skupne povr- šine zemlje je narastel od 57,40/0 do 58,50/0. Delež go- spodarstev, ki imajo manj kot 5 ha zemlje, pa je na- rastel od 13,2 na 16,7 0/0. Vi- dimo, da je število gospo- darstev, ki imajo do 5 ha zemlje, še naraslo, ravno ta- ko pa je narasla tudi povr- šina gospodarstev, katera imajo manj kot 5 ha zemlje. Povprečna skupna površina posestva se je zmanjšala od 8,27 ha na 6,79 ha ali za dob- ro petmo. Na podlagi podatkov iz po- pisa zasebnih gospodarstev SRS leta 1960, pride povpreč- no na eno izmed' izmed go- spodarstev 6,79 ha skupne površine zem- ljišč 4,02 ha kmetijske zemlje 2,50 ha obdelovalne zemlje 1,20 ha njivskih zemljišč Preusmeritev kmečkega gospodarstva na tržno pride- lovanje ima v naših razme- rah, ko imajo gospodarstva povprečno po 2,50 ha obdelo- valne zemlje, svoje meje, ki ki so blizu vsestranske ne- specializirane proizvodnje. Ob hitrem odtekanju kmeč- kega prebivalsta iz kmetijst- va je nujno, da odtekajočo delovno silo nadomestimo s stroji, kar pa nam do sedaj ni povsem uspelo. Kmetje so v zadnjem času nabavili pre- cej strojev, ker čutijo po- trebo po mehanizaciji. Stroj pa kmetu ne koristi kot bi moral, ampak mu največkrat nakoplje le dodatne stroške, delno si le odpravi delovne konice in zmanjša napornost dela. Pri tem pa nastane vprašanje, če je npr. traktor racionalen za kmeta, ki ima v slovenskem povprečju le 2.50 ha obdelovalne zemlje. Že danes se čuti potreba po novi agrarni reformi, ki bi dovoljevala več kot 10 ha ob- delovalne zemlje, kajti s tem ukrepom bi potem lahko up- ravičeno zahtevali, da posta- ne naš kmet tržni proizva- jalec in kar je še najvažnej- še, da postane na trgu kon- kurenčen, tako doma kot v tujini. Ves kmetijski svet si pri- zadeva pri združevanju kme- tijskih zemljišč, medtem ko pri nas o tem komaj razmiš- ljamo. V vsem povojnem ča- su se nam je posrečila le ena večja komasacija, ki je po- leg zložbe zemljišč družbe- nega sektorja hkrati arondi- rala tudi zemljišča zasebni- kov (Videm ob ščavnici 1959 —1960 leta). V Avstriji plačuje vse stro- ške komasacije država, ude- leženci komasacije plačujejo le nastavitev geometrov in figurantov. Torej država so- deluje pri preobrazbi zem- ljiške strukture. Od leta 1951 do 1960 se je skupno število posestev v Avstriji zmanjšalo za 7,1 o«. Najbolj se je zmanj- šalo število posestev v naj- manjši posestni kategoriji do 2 ha (13,8 0,;,), povečalo pa Se je v kategorijah nad 20 ha zemlje. Avstrija je šest- krat večja kot Slovenija, ima pa le dvojno število naših kmetij. Vsaka druga kmetija Ima traktor, vendar je tri- krat večja od naše. Švica je za polovico večja od Slovenije in je imela 1939 leta 238.000 kmečkih gospo- darstev, 1955 leta 206.000 in 1965 leta le še 162.000 (v SRS je bilo 1960 leta 195.000 kmeč- kih gospodarstev). V 10 le- tih se je v Švici število go- spodarstev zmanjšalo za 43.414 aU 21 0/0. Vzemimo še primer ZDA,« kjer so kmetijstvu dali pri- merno mesto v gospodarst-vu. Leta 1946 so imeli 5,9 milj. farm, leta 1966 pa le še 3,3 milj. in 11,1 milj. farmskega prebivalstva. V ZDA je v kmetijstvu zaposlenega še sa- mo 5,5 o G aktivnega zaposle- nega prebivalstva, toda kljub temu ugotavljajo, da je še vse preveč pridelovalcev. En ameriški kmetijski delavec hrani in oblači sebe in 27 sodržavljanov. Pri nas pa je koncentracija zemljišč praktično onemogo- čena zaradi topega zemljiške- ga maksimuma. V krajih, kjer se družbena gospodar- stva ne zanimajo za nakup zemlje, je izključena vsaka koncentracija zemlje. Našega kmeta s 5 ha zemlje in tre- mi kravami ne moremo ob nobenih pogojih napraviti konkurenčnega nemškemu, av- strijskemu, francoskemu kme- tu, ki mu je še 20 ha premalo za polno zaposlitev. Predvsem pa kmetu ne bomo mogli zagotoviti primernega dohodka. Mogoče je imel prav kmet, ki je dejal, da bi bilo bolje, da bi zemljo na- cionalizirali in jo dali kmetu v najemno obdelovanje toli- ko, koUkor bi jo s .stroji lahko obdeloval. Najbolj pa čutimo pomanjkanje perspek- tivnega razvoja v kmetijstvu, kot ga imajo npr. ZRN in Italija, ko imajo »zeleni na- črt«, Francija, ki ima poseb- no državno družbo za ure- janje kmetijskih zemljišč itd. Razvoj v svetu gre v sme- ri velikih obratov. Zato lahko ugotovimo, da je usmeritev in nadaljnja krepitev družbe- nega sektorja pravilna, da se lahko družbeni sektor v takš- ni obliki enakovredno kosa z vsemi kmetijskimi proiz- vajalci v tujini. Dosegli smo veliko intenzivnost pridelova- nja na velikih površinah, z visokimi hektarskimi pridelki in produktivnostjo pa smo dokazali prednost velike, kon- centrirane proizvodnje v kme- tijstvu. Družba bo morala -najti sredstva za zložbo individu- alnih zemljišč, kajti prob- lem bo s časom in napred- kom postajal vedno bolj pe- reč. Poznamo primer iz Vi- pavske doline, ko ima kme- tija z 8 ha skupne zemlje, zemljišča razbita na 59 par- cel narazen do 5 km. Naj- večja parcela obdelovalne zemlje meri 50 a, najmanjša pa 1 ar. Povprečna velikost parcel je 10 arov. Kaj naj strokovnjak-pospeševalec pri- poroči takemu kmetu, da bi se specializiral in postal trž- ni proizvajalec, je vprašanje. Torej sta arondacija in ko- masacija prvi pogoj za pre- usmeritev kmeta v tržno pro- izvodnjo. Drugi problem, ki ga bo treba rešiti, je zemljiški ma- ksimum. Limita 10 ha obde- lovalne zemlje je vsekakor ovira za ekonomsko izkori- ščanje obstoječih tehničnih kapacitet. Že z dobrimi kooperacij- skimi odnosi bi kmetu veli- ko pomagali, žal je današnja kooperacija največkrat le na- vadna trgovina. Zadruga naj bi bila organizacija kmetov, ki enakopravno sodelujejo pri •samoupravljanju in delitvi dohodka. Mislim, da bodo pri nas ob takšni obliki koope- racije, ki jo sedaj izvajamo, dobile večjo veljavo razne oblike asociacij med kmeti (združevanje posestev, skup- ne mlekarne, skupni strojni park itd.). Vzroke za tako veliko raz- drobljenost zemljišč pri nas je treba iskati v zakonu o dedovanju. Ce n.pr. gospodar posestva ni imel denarja, je svoje sorodnike izplačeval ta- ko, da jim je odstopil kos zemlje. Ce bi ta zakon uki- nili, bi s tem preprečili na- daljno drobljenje posestev. Kakor vidimo, je ukrepov, s katerimi bi popravili ali vsaj zajezili posestno struk- turo, precej. V bodoče bo ta problem vedno bolj pereč, zato je nujno, da kmetje sa- mi zahtevajo ustrezne ukre- pe, ki bodo vodili k izboljšar ni posestni strukturi in s tem tudi do povečanega dohodka. Naslednja tabela nam pri- kazuje dohodek iz kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti, ki so v korelaciji s posestno strukturo. Čeprav se podatki šajo na leto 1959, §0 ^' eno zanimivi, kajti p^,..'' kjer so dohodki kmeč'.! prebivalstva nizki, j^^' urejene posestne strut.*" Npr. Norveška je imela jj, vseh posestev manjših 10 ha. V Veliki Britani, je bil dohodek kmetov\, raj enak dohodku nekme' isto velja tudi za Nizo^- sko. Vzroke za tako \x%f. stanje kmetijstva je treV ^ kati v ugodni posestni stn I turi, ki omogoča visolco k tenzivnost in produkti\iK ^ ter visoki tržavni pomoči, i s Dipl. ing. i Rajko Ocei ^ Nadaljevanje s 1. strani Komunisti menijo, da ima tak zbor, ki je 29. ju- lija sprejel izjavo, polno pravico sestajanja in pra- vico ter dolžnost zahtevati pojasnilo od zveznih in re- publiških organov, kadar so z njihovimi odločit- vami prizadeti tako po- membni interesi ožje in širše skupnosti. Zato je bi- lo ravnanje samoupravnih institucij in celjskih ko- munistov povsem pravilno in demokratično. Odprta vprašanja na relaciji re- publika — federacija, zla- sti s področja ekonomskih odnosov, je namreč treba hitreje reševati, pri tem pa moramo biti realni in upoštevati tezo strokovnih in političnih.^ argumentov. V razpravi so ugotovili, da je ZIS s svojim sklepom na seji dne 13. avgusta le- tos dal zagotovilo, da se bo odločno zavzel za do- delitev posojila v peti tran- si pri mednarodni banki in da bodo odseka Postoj- na — Razdrto ter Hoče — Leveč gradili v skladu s sprejetim republiškim za- konom in bodo dela lahko končana v predvidenih ro- kih, o čemer je bila jav- nost že obveščena. Spreje- ta stališča izvršnega biroja predsedstva ZKJ in analiza položaja v Celju pa sta po- kazala, da so pred celjski- mi komunisti naloge, ki za- htevajo intenzivnejše in enotnejše zavzemanje za: — Boljšo povezavo in koordinirano delo občinske skupščine, družbeno poli- tičnih in delovnih organi- zacij. S tesnejšim sodelo- vanjem bo dosežena večja učinkovitost pri reševanju vseh aktualnih problemov in dosežen večji in hitrej- ši tempo razvoja. — Analiza minulih do- godkov je pokazala, da je pomanjkljivo m neobj * tivno informiranje ' sti pogosto vzrok konf. ' tov in protestov. Zato ' potrebno zaostriti vpra nje odgovornosti za pra;' časno in objektivno inf(' miranje javnosti o "vsi' problemih in njihovi 1 menziji, ker bomo san tako lahko dosegli odj vornejše opredeljevanji!j odločanje. Odločno se\i mo komunisti uprli vsak mu tendencionizmu enostranskemu obveščan — Celjski komunisti bodo tudi v bodoče odi no spoprijemali z vse pojavi šovinizma separal ma, politikantstva in bi kratizma. Takšnim po' vom ni mesta v naši SJ alistični skupnosti. Na koncu so se udeleži ci sestanka dogovorili, bodo o teh problemih) kor o nelikvidnosti gos! darstva razpravljali š( prihodnjih dneh. ■ Godba igra, ljudje pijejo, poj o in vriskajo. Na plesi- šču je mlado, srednje in staro. Napravim kratek sprehod po gozdu. Hodim skoraj ne- slišno. Ptički pK)jo, veverica se poganja z veje na vejo, mlada srnica prhne čez pot- ko in se skrije v grmovju. Obstanem. Zdi se mi, da čujem otro.ške vzdihe, še ne- kaj neslišnih korakov, pot-^m razločno .slišim. — Ne Jože. ne, ne, ne!. . , Kaj se dogaja za grmom? Res je, radovednost ni lepa čednost. Pa če je vmes po- silstvo? In zanka se sama razvozlja. Najprej se pokaže koštrava glava. To je fant, si rečem. Dolgolasec. Za njim drobceno dekletce. Pre- poznam jo. In ona mene. Ne- rcKino mi je. Dekletce si po- pravlja krilo. Mogoče ima trinajst let. Mogoče. Vem samo to, da obiskuje šesti razred osnovne šole. Ve, da sem učitelj. — Zdravo. Na sprehodu, tovariš? — Nekaj takega. Pa ti? — l\idi. Jože, slišiš, igra- jo, greva plesat! Fant me niti ne pogleda. Primeta se za roke in tečeta na plesi.šče. Sama otroškost ju je. Fant je mogoče dve, tri leta starejši. Spet sem na veseličnem prostoru. Oči iščejo srečni par. Ne, tam je več parov. Sami otroci, ^ijejo. Fantje vino, dekleta pivo. Nekdo ponuja cigarete. Vsi prižge- jo, prav vsi. Približam se. Nihče ne umakne ne cigarete ne pija- če. D&kletce, ki si je malo- prej poravnavalo zmečkano krilo, me vabi. — Tovariš, sedite. Jože. plačaj dva deci. Pijem, vsi pijemo. Gledam srečne otroke. Skoraj sami šolarji. Toda ne iz naše šo- le. Iz sosednje. Dekletcu za- stavim nekaj vprašanj. — Jože je tvoj brat, kajne? — Brat? Ha, ha, hal ' variš, Jože je moj la.nt! — Pa ne prvi! niež* Jože. Tovariš, kar culC ga. — Koliko pa si punčka? — štirinajst bom. — Kaj pa starši reč^' — Ljubček dragi, saj' ^ dar plačajo! Torej, dandanašnji selice za vše — tudi za 10 M. av.t?ust I9(>f) T A p R A v I INUTAZIELI olemone-Shegen. prispevki naših bralcev: zgodovTnT čarovništva fjlvazor piše v svoji »Slava Vojvodine Ije«, kako so se v poz- inih urah zbirale v gozdovih na določenimi; copernice in čarovni-i svojih nočnih sestan-i jko so na metlah jez- d gozdovi iz kraja v celo na Veliki Klek lokner) na Tirolskem, o imeli sestanke domi- imamo pa neovrgljive da se omenjeni iz- s vrši.« ;s pravijo ljudje, da lištva ni bilo in ga tu- aes ni. Res, da čarov- V pravem pomenu be- da bi mogel kdo na način nekaj storiti) ni bilo. Garanje je prazna i, v kar verujejo le pra- mi ljudje. Pa vendar di dandanes ljudje, ki kvarjajo s 'čarovTiiško lostjo. Od časa do ča- pojavijo po ulicah mest 17 lepaki, ki vabijo Iju- fearovniške predstave.— jnih dvoranah potem prikazujejo ljudem take ča- rovnije, da se tudi plešastim ljudem jezijo lasje. Pa jim nihče ne reče, da so coper- njaki. Ne! To so ljudje, ki , 2najo s pomočjo hipnotizma sugestije, kemije in drugih takih pripomočkov^ popolno- ma naravnega izvora predsta- viti nekaj nenavadnega. Nič nimamo proti njim. Graje vredni pa so tisti ljudje, ki ljudsko praznovernost in ne- poučenost izkoriščajo v svo- jo korist. Naj vam izmed ta- kih primerov povem samo enega. Bilo je v bivši Jugoslavi- ji, leta 1937. Vsi, ki ste bili takrat že odrasli, mi bo- ste potrdili, kako težko je bilo takrat priti do denarja. Delovno ljudstvo je bilo ve- činoma brezposelno. Tovar- ne so eno za drugo zapirah, mnoge likvidirali, delavce vrgli na cesto, v rudnikih so polovico odpustili, ostali pa so delali le po štiri dni v ted- no (32-umi teden). Tudi želez- nice so odpustile mnogo lju- di. Cesfte naj bi se vzdrževale s »kulokom«, to je s tlako. Vsakega davkoplačevalca so zadolžili, da mora vsako le- to delati Sest dni na držav- nih in šest dni na občinskih cestah. Ce kdo ni sam, oseb- no hotel delati na cesti, se je lahko odkupil s tem, da je plačal za delavca dvanajst šihtov. Tako naj bi podežel- ski davkoplačevalci — kmetje — ki so imeli od jutra do večera polne roke dela še tlačanili na cestah, kljub te- mu, da je bilo v državi 800 brezpaselnih, ki so prosili za kakršno koli delo. Kdor pa ni opravil »kuluka« ali po na- še tlake ali se ni odkupil z denarjem, so mu karkoli za- rubili. V tej splošni stiski ali kri- zi za denar_ pa so se nekate- ri kar znašli. Izkoristili so »skrito rezervo«, ljudsko praznovernost. Takole se je zgodilo 1937. leta pri mojem sosedu: Moj sosed, že okoli šest- deset let star mož in njegova, ne mnogo mlajša žena, sta se le s težavo prebijala skozi tiste čase, ko je bilo vsega na pretek: polne trgovine blaga in živil, polne pekarne kru- ha, polne mesarije mesa in dragih dobrot, ljudje pa so lačni hodili po svetu, ker ni- so imeli denarja. Enako je bilo tudi z obleko in obutvi- jo. Tako je bilo tudi pri so- sedovih, če je žena prodala kak liter mleka, smetano ali kakšno jajce (takrat so bila jajca v poletnem času zelo poceni -- štiri jajca za en di- nar), je bil to ves dohodek. Morala sta zelo varčevati, da je bilo za najpotrebnejše. Po- leg tega pa je moža hudo bo- lela noga, malo pod kole- nom; nekoč se je namreč pri delu ranil. Ker pa ni bi- lo denarja za zdravnika, ki bi ga gotovo poslal v bolnico, si je sam zdravil nogo kar doma z raznimi mažami. Nadaljevanje prihodnjič Veselica na Frajštajnu je precej v neredu minila. Ta- ni govoril ničesar več •Rudolfi pak se je odpravil precej drugi dan v Konjice ''^ojem novem poslu. '"IIN.IJSTO POGLAVJE '"'■eti odpreti grada trdna vrata. Prešeren ^•'o je 8. (dne) marca meseca 1670. Tatenbah je bil v Mariboru in je stano>al v svoji hiši, ime se je z nemškim priimkom do današnjega dne *iilo, »Freihaus,« kesneje lastnina Lanthierijeva, J^Uriborsko mesto je bilo tedaj pač za tri četrtine ^iše nego danes. vendar je bilo v črtežu Tatcnbahovem, polastiti se j)'.'^ga mesta. Ker je vedel, da so mariborski meščani ^^'^ duše, katere vlada tisti, ki ima le malo oblasti, oboroženih ljudi, ni .se baš mnogo briga! za maribor. f^bivalstvo. , ridobil je bil na svojo stran najvplivnejšega mešča- l'"»ekega Bernarda Paumgartnerja. Temu je zaupal vse ijj* tnu je vso pomoč obljubil, ker se je po eni strsni jj^^inega Tatenbaha bal, po drugi pa .je pričakoval iz ^fjh* '^^''■''^*^^'<' celega črteža dober dobiček. Prebivalstvo ""rskega mesta je bilo tačas izključljivo slovensko. Paumgartner sam je bil sicer naseljenec, a udomačen. Ker je bil kot bogataš prvi mestni svetovavec in poleg tega po šolah izobražen človek, razumljivo je. da ga je Tatenbah za svojega zaupnika izbral. Ob tem času je vladal že med celim slovensko-šiajer- skim prebivalstvom nenavaden duh. Narod ni vedel, kaj ima proti; ali kakor se pred vihar,iem čuti težak zrak, tako je bilo tudi te dnj čutiti, da se velike reči pričakujejo, dasi ljudje niso mogli vedeti, kaj pride. V Tatenbahovi hiši v Mariboru se je skrival svinec v krogle rezal in sekal, speljavalo se je skupaj orožje, stre- livo itd. Vse to se je godilo tajno, vendar pred vsemi ljud- mi ni moglo skrito ostati. Temne in zamolkle govorice so se širile med ljudmi, a po več.jeni ,je bilo vse Tatenbahu ugodno, ker nezadovoljnost ne bi bila velika, posebno eesarkih oblasti meščani in ljudstvo niso mogli prenašati. Med prvimi, katere so sovražili, bil je mogočni mestni po- sar Jakob Koder v Mariboru V zadnjih dnevih so se pak posebno tri reči prigodile, ki so se samo po vsem dolenjem .'štajerskem velik nemir zbudile, temveč tudi one može zmešale, ki so prav slu- tili, kaj se godi in pripravlja Zrinjskega vojaki, posebno jezdeci, so bili namreč na naglem iz Cakovca pro glavno sovjetsko izstrelišče raket za raziskovanje ve» IJa — rakete se lahko up» rahljajo tudi v vojaške naffl* ne — v pokrajini Sinkianf pa so glavne atomske napi* ve z raketami vred. Sinkiang je največja kitaj' ska pokrajina, ki leži nit^ ZSSR in Zunanjo Mongolij* in meri 1,700.000 kvadratni! kilometrov. Pokrajina velj« za atomski arzenal KitajsW in skriva v sebi ogronin* naravna bogastva: prenioJ železovo rudo, baker. kositeH redke kovine in nafto. p* membno je tudi to, da J< Sinkiang najbogatejša uran« va zakladnica urana svetu. J Sinkiangu — kakih tisoč 1* lometrov v dose.gu sovjetski* raket — so tovarne za P^f delavo plutonija na ohtnočf Lobnora v puščavi Taklai"* kan. V Sinkiangu živi kakih ^ dem milijonov prebivale«' predvsem Turkov, ki so lOj slimani. To prebivalstvo, ' povzroča precej preglavic f} kingu, je postalo predmet »ri re med ZSSR in Kitajsk"' Položaj ,je zares vnetljiv- Nekateri zahodni kom^^'*^ torji ne izključujejo mož" sti, da bi ZSSR tvegala »p^^ ventivni vojni napad« o^ir ma velik sunek v Sinkia^J da bi uničila Kitajcem at<"^ ske naprave. Toda ti se že pripravljajo na tako 0»^ nost. Marsikatero »tonj^, napravo so že preselili gam. I tedenski notranjepolitični pregled ' tedenski notranjepolitični pregled v Ze prej sprejeti program o gradnji cest ostane ZIS o LIKVIDNOSTI IN GRAD- NJI C;E8T — Zvezni Izvršni svet je na seji. ki je bila v minulem tednu, obravnaval likvidnost v go- spodarstvu ter predlog IS Slove- nije o ponovni proučitvi sklepa v zvezi s predloženim programom gradnje cest. Glede likvidnosti so dali vr-sto predlogov, ki se nana- šajo na to, kako obdržati obseg gospodarske dejavnosti v realnih okvirih, posebno še z vidika pla- čilne bilance. Glede gradnje cest pa je ZIS sklenil, da ni osnov za spremembo njegovih sklepov z dne 17. julija letos. S temi sklepi pa se nikakor ne odreka časti Šentilj —Nova Gorica, ki so jo že lani predlagali za sofinanciranje med- narodne banke. Vendar je zvezni vladi jasno, da v 3. in 4. transi ni dovolj denarja za gradnjo vseh cest. Gre samo za spremembe v di- namiki financiranja, ki pa naj bi bila takšna, da ne bo prizadet za- kon skupščine SR Slovenije o mo- dernizaciji ceste Šentilj—Nova Go- lica. IZ SPOROČILA SEKRETARIATA REPUBLIŠKEGA IS: Za odsek Ho če—Leveč in Postojna—Razdrto je izdelana dokumentacija, s čimer so izpolnjeni pogoji za uveljavitev za- htevka za naslednje posojilo pri mednarodni banki za obnovo in razvoj, ki bo lahko zaključeno do konca prihodnjega leta pod pogo- jem, da bo naša_dokuinenta(»ja ustrezala zahtevam mednarodne banke in če bo banka pripravljena tak dogovor o kreditu sprejeti, če mednarodna banka tak dogovor sprejme, bi bilo možno začeti grad- bena dela na omenjenih odsekih v letu 1971 in jih končati v treh le- tih, kar je v skladu z republiškim zakonom. DONAVO SO UKROTILI — Ro- mtmski graditelji vodne elektrar- ne Djerdap so 13. avgusta z nasd- pom pregradili Donavo. Boj za nasip, dolg 276 metrov, je trajal 23 dni. Ta teden naj bd postavili še en nasip, na vmesnem prostoru med obema pa bodo potem posta- vili temelje bodočega jezu. Prvo elektriko naj bi začela dajate elek- trarna že prihodnje leto, povsem dograjena pa naj bi bila sredi leta 1971, 6 mesecev pred rokom. Plov- ba po Donavi, ki so jo zaprli 5. avgusta, je spet odprta. VIŠJE CENE V GOSTINSTVU — Cene v slovenskem gostinstvu so bile v prvih sedmih mesecih letos povprečno za 8,1 odstotka višje kot lani. Podražila so se predvsem jedila in pijače, pri nočninah pa je celo opaziti za 0,2 odstoka nižje cene, PRIPRAVE ZA SPREMEMBO ZAKONA — Republiški odbor sin- dikata storitvenih dejavnosti pri- pravlja osnutek predloga novega zakona o zaposlovanju pri zaseb- nkih, kar velja predvsem za go- stinstvo in obrt. Osnutek bodo po- slali vsem zainteresiranim in šele po temeljiti javni razpravi sestavili dokončni predlog ter ga predložili republiški skupščini. PROGRAM RAZVOJA KOPRSKE LUKE — Posebna skupina luških strokovnjakov je pripravila skrb- no izdelan program razvoja luke do leta 1975. Po tem programu naj bi leta 1975 pretovorili v Kopru 5,400.000 ton različnega blaga ali 490 odstotkov več kot lani. Letos bo imela luka okoli 1,600.000 ton prometa, prihodnje leto pa naj bd znašal najmanj 2 milijona ton. OBETA SE NAM DOBER PRI- DELEK KORUZE — Pričakujejo, da bomo letos pridelali v Jugosla- viji 7,5 milijona ton koruze, oziro- ma 10 odstotkov več kot lani. Pov- prečni donos na hektar naj bi znašal 31,3 stota. Letina bo večja v vseh republikah, razen v Make- doniji, kjer si zaradi suše obetajo manjši donos kot lani. 12 dolenjski list * tednik * vestnik: vsak četrtek 60.000 izvodov! METRA CESTE BREZ KRVI .j DAVEK PROMETNIH NESREČ JE ZAHTEVAL V PRVI POLOVICI TEGA LETA NA I. REDA ŽE DEVETNAJST ŽIVLJENJ - HITROST MOTORNIH VOZIL NI PRILAGO- ^ IZREDNO SLABIM POGOJEM CESTE - ŠTEVILNE »ČRNE TOČKE« GLAVNE CESTE pravzaprav je nemogoče razumeti to, kar se dogaja ,8Ših cestah. Človek v želji, da se dokoplje do večje.ga i^ega standarda, kupi avtomobil in si tako nemudoma ,fa možnosti, da je to zadnje, kar je naredil, da bi mu ^„je bilo bolj ugodno. Takšnih ljudi, ki imajo avtomo- jg veJ"o več in še več jih bo, s tem pa rastejo mož- ^ da bo krvni davek na naših cestah rastel v vrtoglave ^Ijravnavi žalostne pol- hjlance prometnih ne. h cesti I. reda Ljublja- J[ribor na celjskem od- klepanje—Zajasovnik se p zamisliti. Na samo Bietrov dolgi naši naj- iirometni cesti se je ' najbolj poostrenemu JI prometnih milični- godilo v prvih šestih I letos že 288 promet- [Steč. V njih je bilo enih 531 motornih vo- icolesarjev, \Tpreg in |f Umrlo je devetnajst y nikakor niso imeli ja umreti, mnogi šele l5etku svoje poti, drugi gvljenja. Stošestindvaj- idi so rešilni avtomobl- peljali v celjsko bolniš- Devetinpedeset jih je L hudo poškodovanih. ijalno škodo so oceni- 'm.240 dinarjev. 0 se danes mnogi spra- K), kam drvimo, v pra- pomenu besede. Kje so 1 za tako strahotne šte- ki so za mno,ge nepri- f samo številke, za dru- J pomenijo bolečo izgu- irojih najbližjih, strah mosir.s bolečine ter na- toje tudi velike denar- latke. to bi dejali, da je naš ceste I. reda, ki je a cestna žila Slovenije, oetno urejen, ftomobil je narejen zato, ilovek z njim hitro potu- da čimprej pride iz kraja Iraj. Je to pri nas mo- I prometnih nesreč se je tlilo zaradi prevelike hi- 5t: motornih vozil. Zgo- ( so se zato, ker vozni- :Tied njimi mnogi tujci ieni boljših cest, niso -godili hitrosti pogojem ite. Nekoliko zlobno rečeno Wla ob sedanjih »črnih *ah« odseka ceste I. reda Prometu v teh dneh naj- primerna hitrost od 30 iO kilometrov na uro. 40 nesreč je prekratka jstna razdalja med mo- žni vozili. Ob takšni go- ■ prometa in dolgih ko- 1 je ta številka povsem 'emljiva in čudno, da ,'^ih nesreč nI še več. Hu- ' i« tudi pri tistem, kar se "''l^i najbolj boje. Namreč |*itevanja in vožnja v Zaradi prehitevanja 'j« zgodilo 43 prometnih ^feč. Zakaj toliko prehite- vj^? Ce voziš iz Sloven- I* Konjic proti Celju z •'^im avtomobilom sred- Hvalitete in dohitiš tovor- s prikolico, moraš vozi- ^ ovinkih za njim več kot minut ali tudi pol j; Zato mnogim voznikom stalnega menjavanja '■"^^ti in počasne.ga zibanja za tovornjakom popuste živci in se odločijo na vse ali nič. In prav tedaj se pripelje iz nasprotne smeri avtomobil. Trčenje. Čelno trčenje. 36 nesreč se je zgodilo zaradi neupoštevanja prednosti v križišču. Vse zelo prometne stranske ceste — vpadnice — so speljane na glavno cesto pravokotno na istem nivoju. Pomembno je tudi nepravil- no prečkanje ceste saj se je zgodilo zavoljo tega kar 14 nesreč. Nedvomno je najhujše tr- čenje z najtežjimi posledica- mi čelno trčenje pri prehite- vanju, na križišču ali pri pre- hitri vožnji, ko zaradi slabe- ga cestišča zanese avtomobil. Bi sploh prišlo do čelnih tr- čenj, če bi bila cesta I. reda večpasoraa in razdeljena z nekaj metrov široko zeleni- co? Ne. Bi se še dogajale tež- ke nesreče pri prehitevanju, ko pridrvi avtomobil iz na- sprotne smeri? Bi vozniki še vozili v »škarje«? Ne, ne . . . Zmanjšalo bi se tudi števi- lo nesreč, če bi bile vpadni- ce speljane na glav.no ce- sto v krožnem loku. Po oce- ni nekaterih prometnih stro- kovnjakov v Celju bi se z večpasovno cesto, predelje- no z zelenico, zmanjšalo šte- vilo prometnih nesreč za več kot 50 odstotkov. Od devetnajstih mrtvih v prvem polletju je bilo sedem kolesarjev in pet pešcev. Predlog o izključitvi počas- nejših vozil, kolesarjev in pešcev s ceste I. reda ni ob- veljal. Rezultat: dvanajst mrtvih! ^ ^..... Naša cesta skozi Celje je še toliko bolj nevarna in nemo- goča za normalen promet prav zaradi njegove pestro- sti. Kolesarji, pešci in hitri avtomobili ne sodijo na isto cesto, še manj traktorji, ki jih mnogokrat vozijo neizku- šeni vozniki navajeni polj in travnikov ter konjske vpre- ge, katerih vozniki zaspijo na sedežu in zapeljejo na sredino ceste. Kako je prometna cesta I. reda, najbolje pokažejo številke o cestnem štetju, ki ga večkrat na leto opravi Ce- stno podjetje v Celju. 20. julija je peljalo v 24 urah skozi Arjo vas 6.247 motornih vozil in koles. Po- drobnejša razdelitev poka- že, da je največ osebnih av- tomobilov — 5.730, sledijo kolesa — 517, avtobusi — 249, motorna kolesa — 183, manjši tovorni avtomobili — 69, težji — 32 in tovornjaki s prikolicami — 11. Najtež- je je s tovornjaki, saj zase- dejo glede na dolžino vozila cesto za tri osebne avtomo- bile. 8. maja letos so našte- li v Podlogu pri Šempetru v 24 urah 1.930 tovornih avto- mobilov, od tega 148 s pri- kolico. Ali niso številke prometnih nesreč nekoliko bolj razum- ljive ob teh podatkih in po- gojih ceste, kot ja naša? Ko sem vprašal komandir- ja prometne milice v Celju, Franca Stigerla, katere so najbolj »črne točke« celjske- ga odseka ceste I.^reda je dejal: »Na žalost je ves odsek ena sama črna točka. Sicer pa poglejmo nekate- re najbolj izrazite. Začnemo že lahko z izredno nevarnim zavojem ceste v Slovenskih Konjicah sredi mesta. Odsek med Frankolovim in Strani- cami — tlakovana cesta, vr- sta zavojev, nepravilen preč- ni nagib, ozko cestišče! V Ivenci je najbolj znan zavoj pri gostilni Žirovnik, kjer je prometna nesreča vsako- dnevni prizor. Naslednjo ne- varnost za voznika predstav- lja zavoj in zožitev ceste v Vojniku in sama vožnja sko- zi naselje. O znanem ostrem ovinku v škof j i vasi ni po- trebno več pisati, saj so ga mnogi spoznali zelo podrob- no. Ko pripelješ iz ovinka, te pričaka zoženi most pri to- varni Etol, kjer so najpogo- stejše nesreče, ko pade dež in vozniki zaradi nenadne zožitve Ln nasprotnega pro- meta zavirajo. IVlariborska cesta in njeno nadaljevanje v Ljubljansko je ena sama nevarnost za vse udeležence prometa: gostota vozil in pešcev. vožnja skozi na- selje, brezštevilne pravo- kotne vpadnice, kolesarji... skratka same možnosti za prometno nesrečo. Vožnja proti Ljubljani se nadaljujejo z zavojem v Latkovi va- si, križiščem pri gostilni Fon- da, v Kapli in tako dalje do zavojev v Zajasovniku. Na vsej poti, dolgi 61 kilome- trov, sta le dva krajša od- seka, kjer je moč voziti koli- kor toliko normalno. Vse ostalo pa poteka pod nepre- stanim strahom in živčno na- petostjo. Zastoji na odprti cesti, zastoji v naseljih, ko- lone pred klanci in na zavo- jih. Prometni miličniki, stro- kovnjaki, in z njimi tudi vsi udeleženci cestnega prometa lahko pričakujemo s stra- hom letno črno bilanco ne- sreč, če je že polletna, ki ne vključuje najhujših promet- nih mesecev, tako porazna. Kaj storiti? Glede na pogoje ceste samo to; prilagoditi hitrost na .50 kilometrov na uro in še manj, ohraniti mirne živce in raje pripotovati v neka.i urah, kot nikoli. M. S. Temelji so zabetonirani in iz tal rasejo prvi nosilni stebri nove velike blagovne hiše v Gubeevi ulici. Maketa nove Tehnomercatorjeve veleblagovnice v Gubčevi ulici. Na njej se lepo vidijo razmerja: na levi pivnica, spredaj Merkur in na desni stanovanj- sko poslopje BLAGOVNA HIŠA CELJSKEGA TEHNOMERKATORJA Dilema: bo ali ne bo do no- vembra še vedno ostaja Kakor hitro se je zvedelo, da bo razstava »JUTRO« (pr- va jugoslovanska razstava tr- govinske opreme) od 8. do 15. novembra v novem po- slopju Tehnomercatorjeve ve- leblagovnice v Gubčevi ulici, se je zanimanje za graditev te velikanke močno poveča- lo. Zdaj bijejo gradbinci dvojno bitko; najhujša pt je tista s časom. Razen tega so tu ljudje, ki z veliko po- zornostjo spremljajo dela na gradbišču in opazujejo rast nove trgovske hiše. Bo ali ne bo do novembra, je vprašanje, ki še vedno raz- burja in vzbuja pozornost, čeprav so člani Gradisovega kolektiva rekli, da bodo de- la opravili pravočasno. To- da ,. . vprašanje ostaja od- prto in takšno bo ostalo vse do prvih dni novembra, ko bi naj v veleblagovnici zače- li urejevati razstavne prosto- re. Povsem razumljivo pa je, da dela pri graditvi velebla- govnici s tem ne bodo opravljena. Tu bo potrebnih še veliko parov pridnih rok, da bodo do julija prihodnje- ga leta, kot predvidevajo pri Tehnomercatorju, odprli svo- jo prvo veleblagovnico. Na prostoru, ki je bil do lanskega leta rezerviran za parkiranje avtomobilov, je nastalo veliko gradbišče. Tu rase iz tal Tehnomercatorje- va veleblagovnica, ki bo pri- nesla v življenje celjskih kup- cev in potrošnikov širšega zaledja pomembno novost in ne nazadnje možnost, da na enem mestu pod eno streho kupijo vse, kar potrebujejo. Prav zaradi svoje vloge bo imela veleblagovnica zn-aten vpliv tudi na nadaljnji raz- voj trgovinske mreže na šir- šem celjsk&m območju. Nova Tehnomercatorjeva veleblagovnica bo imela 6.000 kv. metrov bruto povr- šine, od tega bo 3.000 kv. me- trov prodajne površine, 1.200 kv. metrov skladušč, 1.100 kv. metrov pomožnih prostorov in 700 kv. metrov komercialnih prostorov. V veleblagovnici bo pet etaž in tri mednadstropja. Praktično bo imelo vsako nadstropje Ln mednadstropje svoje specifično proaajno blago. Kako velika pestrost bo v tem, govori tudi poda- tek, da bo v veleblagovnici 48 blagovnih ih uslužnostnih oddelkov, ki bodo povezani z najmodernejšimi pomični- mi stopnicami v smeri na- vzgor, v eni etaži pa tudi na- vzdol. Seveda pa bodo tu še tovoma in osebna dvigala ter klasične stopnice. Oddelki v veleblagovnici bodo razvrščeni tako, da bo imel kupec kar najboljši pre- gled in orientacijo. Poseb- nost bo oddelek, kjer bo imel kupec bogato izibiro tehničnih pripomočkov za domačo uporabo in popravi- la doma. V veJeblagoi-nici bo tudi informacijska služ- ba. Tu bodo tudi sklepali kreditne pc^odbe. sprejema- li naročila ter registrirali že- lje in pritožbe kupcev. Z anonimnimi in nagradnimi testi bodo spremljali želje kupcev in njihove predloge ter pobude za morebitno zboljšanje dela in za čim večjo uveljavitev novega ter modernega potrošnega sredi- šča. Ce je graditev veleblagov- nice v Gubčevi ulici prva fa- za velikih načrtov Tehnomer- catorjevega kolektiva, naj omenimo .še drugo. Gre nam- reč za načrt, po katerem bo- do veleblago\'nico povezali z novimi prodajnimi površina- mi v velikosti okoli 3.000 kvadratnih metrov na ob- močju železninarja v Stane- tovi ulici. S tem bodo omo- gočili tudi neposreden prir liv kupcev v veleblagovnico celo iz Stanetove ulice. Tako bo v središču mesta, lahko bi rekli v trgovskem središču, nastal močan Teh- nomercatorjev center, ki bo prinesel Celju, njegovemu potrošniku in kupcu širše celjske regije nov utrip in nove možnosti za nakup naj- različnejšega blaea. M. BOŽie 20. avgust 1969 STRAN 13 Prebivalci Sedraža nad Laškim so te dni končali večino zemeljskih del za vodovod, ki naj bi bil kon- čan do 1. maja naslednjega leta. člani vsakega gos- podinjstva so opravili preko 200 prostovoljnih de- lovnih ur in so pri delu pokazali izredno prizadev- nost. Tako so v nedeljo, 10. avgusta v petih urah končali z betoniranjem glavnega akumulacijskega bazena. Na sliki: prebivalci Sedraža pri betoniranju glavnega bazena. Kategorizacija avtomobilov? Ne, samo majhna nesreča, na križišču med Gr*^, čičevo in Kersnikovo ulico, ki jo je povzročil najmanjši med njimi, fičko. ^ pa nič posebnega, le precej radovednih oči. Tovornjak v »nesreči« ni bil udel^j Na filmski trak smo ga ujeli v trenutku, ko je vozil mimo drugih dveh avtoi bilov. (Foto:^' Posnetek je iz Slovenskih Konjic, iz parka, kjer imajo poleg drugega tudi igrišče za košarko in ne nazadnje športni prostor, ki ga kaže naša slika. Baje je to bilo nekoč igrišče za odbojko, danes pa, oziroma tedaj, ko ga je ujela kamera, spo- minja na nekaj, kar je podobno tenisu. Sicer pa je zgovoren dokaz, da tamošnji športniki slabo skrbijo za objekte, ki so jih uredili. Foto: M. B. IZJEMNA TURIST* BERA. Že nekajkrat! omenjali, da bo le^f turistična sezona pri presegla vsa pričakov« Kraji v Gornje Savtf dolini so polni tujcev, pustnikov. Tako tudi' garska. ta naš biser. Besedo ima: TONI KERCFELER Spet je teden naokoli in vedno bliže smo koncu poletja. Ta avgust nas, vsaj kar zadeva kontinen- talni del, precej presene- ča. Seveda so ga najbolj pihnili tisti, ki so se vi- soki relativni vlagi umak- nili na morje. Sedaj se le-ti vračajo. Med urcami »uvajanja« na delovno vzdušje pripovedujejo to in ono z morja. Znanec mi je na primer pripove- doval, kako je v Rovinju polno turistov in avtomo- bilov, tako da sploh ni- maš kam postaviti svoje- ga konjička. Nekega do- p>oldneva se je napravil nevednega in parkiral svoj avto v ulici, kjer je to prepovedano. Seveda je bilo že prej tod polno av- tomobilov, čez čas je pri- šel miličnik in zatikal za brisalce listke, seveda sa- mo na avtomobilih jugo- slovanske registracije. — Znanec je kljub dokazova- nju, da bi morali predpisi veljati za vse, ki so prišli na morje dihati morski z ak, moral plačati 20 di- narjev. Miličnik vsako uro zatika Ustke. Naslednjega dne se je domislil izvirne- ga načina »parkiranja«. Tačas, ko je žena nakupo- vala, je krožil z avtomo- bilom po mestnih ulicah in delal še večjo gnečo. Ob dogovorjeni uri je ob- stal na vnaprej dogovorje- nem mestu. To ga je ve- ljalo vsega 3,20 din, koli- kor pač veljata 2 litra ben- cina. »To ti jp muzika,« sem si Jejal ob njegovem pri- povedovanju. E, pa sem se sponmil celjskega mu- aiciranja. Tu je letos to- liko muzike, da skoro ne veš, ali bi hkrati poslušal dva, ali kar tri orkestre. Tisti na drsališču tako brenkajo m razbijajo, da jih slišiš v centru mesta. Ko bi vsaj v Celju imeli 110 Voltno elektriko! Ko z desnim ušesom loviš brenkanje iz parka, ti v levega leze muziciranje iz Golding bara. Vse traja tja do 23. ure. Brezplačno muzdko lahko poslušajo tudi prebivalci Dolgega polja in sicer tisto iz ho- tela Celeie, ki odmeva tja do bolnice. Koliko elek- trike porabijo za naš noč- ni mir in kajpak za raz- cvet celjskega turiama?! PREVŽITEK POMEMBNEJŠI OD MATERE Pri osemdesetili, upognjena od let in trpl.tenja, se je mati podala na težko pot: tožit sina, ki ji noče dajati prevžitka, v katerega so jo prisilili pred petin- tridesetimi leti. Najmlajši je bil star pet let. mati pa Je pod sr- cem nosila svojega poslednjega otroka, ko je umrl ata. Ne brati, ne pisati ni znala, pa se jo podkrižala na »kontraht«, ne da bi dobro vedela, za kaj gre. Tako je pri dobrih štiridesetih letih postala pre- i^žitkarica pri enem od svojih sinov. Vsi ostali so z leti odšli od hiše, mati z najmlajšim pa je bila izpostavljena zaničevanju, grožnjam, psovkam ... Ob vsem tem je trdo delala, zadnjega otroka pa je spla- vila, kajti nekdo jo je — po nesreči — sunil čez prag, prek katerega je nekoč tako ponosno ponesla svojega prvega sina ... Kdo bi takrat, ko je zdrava in krepka povijala svoje otroke — osemnajstkrat so jo bolečine od križa odtrgale od dela, da bi se končale z rojstvom novega družinskega člana — mislil, da bo nekoč, ko bo stara in upognjena, morala povzdigniti svojo pra- vico zoper lastno kri?! Kako bi bilo materi, če bi slutila, da bo pod streho hiše, kjer je s svojim. trdim delom podpirala tri vogale, nekoč, ko bo stara, upognjena, gluha in »zanič«, ne bo prostora zanjo?! »Da sem umazana dekla, so ml pravili,« pripove- duje, ko, opiraje se na palico, štorklja proti raz- majani hiši, kjer zdaj živi pri najmlajšem sinu. »Ce je tako. vam pa naj pokojnino preskrbijo, so mi re- kli sosedje. Jaz pa si še blizu ne upam. Veste, tako lep grunt je bil. Več ko 65 joh je merU. In gozda je bilo zraven, da so vse dekline silile na grunt.« IVIalo postoji in si popravi ruto, ki ji leze na oči. »Zdaj sem pri ta mlajšem. Tu je pa tako hudo! Šest ust mora preživeti z 39 jurji pokojnine. Pa še bolan je, dajte mu, no, še vi povedati, da mora bolj po- čivati, sicer ne bo nikdar zdrav!« Mati je mati, pa čeprav pri osemdesetih- Od v.seh otrok živijo danes samo štirje. Na Zefko v Ljubljani se spomni, »ki ni od grunta nič dobila«, na najmlaj- šega, ki bo moral na operacijo in še na drugo hčer. Celo »onega« ne zmerja ... Pred tedni pa je s sodišča dobila papir, na ka- terem je pisalo, da ji bo sin namesto prevžitka pla- čeval 10 starih tisočakov na mesec. »Le kako naj s tem živim, vprašam? Ko pa gre zima noter in si bom morala kupiti vse, razen vode!« Z desetimi tisoči pa se tudi sin ne strinja. Pravi, da je preveč .. Tako čaka mati na novo obravnavo. Dotlej bo pač živela iz rok v usta. Ce bo imela kaj dati va- nje... I. B. NOVI rEUNIR - ^^j. uištvo in uprava (Jregorčičeva 5, poštni P daJ IGl Urejuje oredni- odbor Glavni or^^u BERNARD STR»'<^,jl[ odgovorni urednib KRAŠOVKC NOVJ NIK tzha.ja od dece^^j 1968 teot naslednik^j, SKEGA TEDNIKA. W haia! od 19.';.1 Ipta jI* TEDNIK unaja do. Izdaja CGP »"^'^ - enota tnfonnacU« j pagandna Celje }y' tP klišeji CGP .DEU>« g, kopiso^ ne "■»«*"'.?|,, * aa posamezne -»i^ par (60 SD). lom " oina JO oovib ^ Lti( SD». poUetna 1» ^ din (1.500 !5D> Za "^0^ maia naročnina J".^ f» din (6.000 SD) 6nD 507-1-1280 ^gH^ SI: orednlfitTO 23;^ ^ ogltai ln oaroenij* lom-ska oroparan*" ^