Lete XIV. štev. SO
TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sreda 7. februarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Preje man v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena E din V—
Sprememba nemškega stališča nasproti Rusiji
Nemčija bo zahtevala v Moskvi sporazum s Finsko — Nemški tisk se je postavil s svojimi simpatijami na finsko stran — Sovjetska zveza je izgubila v Nemčiji svoj prestiž —
Stališče zaveznikov
KODANJ, 7. februarja. Havas. Berlinski dopisniki danskih listov posvečajo velijo pažnjo prihodu nemškega veleposlanika von SchullenGurga iz Moskve in posla-nika iz Helsinkov v Berlin, kjer sta se sešla z zunanjim ministrom von Ribbentropom. Splošno prevladuje prepričanje, da je treba v najkrajšem casiu pričakovati nemško intervencijo v Moskvi v smislu sklenitve premirja in sporazuma med Sovjetsko zvezo in Finsko. Nemčija bo na odločen način zahtevala v Moskvi, da se pohod proti Finski neha, ker bi v nadaljnjem razvoju mogel ogroziti nemške interese. V primeru, da bi prišle zavezniške čete na pomoč Finski, bi se na Finskem ustvarjena fronta mogla obrniti tudi proti Nemčiji. V Berlinu ne verujejo več v vojaško moč Sovjetske zveze in se boje, da bi se z zavezniki pomnoženim finskim četam Posrečik>J predreti proti Leningradu in dalje na jug proti Poljski. V zvezi s tem je vzbudilo največjo senzacijo tudi dejstvo, da so pričeli nemški listi sedaj na enkrat objavljati vojna poročila, ki slave finsko junaštvo in priznavajo nesposobnost sovjetske vojske ter zlasti njenega vodstva.
SPREMEMBA NEMŠKE POLITIKE
AMSTERDAM, 7. februarja. Exchange 1 elegraph. Nemški tisk je pričel nenadoma kazati zanimanje in simpatije za Finsko. Kakor na povelje je pričel ves tisk, ki je bil doslej zelo rezerviran, slaviti finsko hrabrost in naglašati neuspeh sovjetske ofenzive na karelijski fronti. Ta sprememba v zadržanju nemškega tiska se spravlja v zvezo v obnovljenim delovanjem Alfreda Rosenberga, znanega glavnega protiboljševiškega agitatorja.
Sodi se, da hoče Nemčija s tem izvršiti nov pritisk na Sovjetsko zvezo, da bi izpolnila nemške zahteve glede dobav materiala, ki ga je obljubila Nemčiji. Obenem pa naj bi to služilo obnovitvi iskrenih stikov Nemčije z.Italijo. Naposled je pa treba zadovoljiti tudi nemško javno mnenje, katerega simpatije so nedeljeno na finski in ne na sovjetski strani. Zaradi sovjetskih neuspehov nasproti Finski je Sovjetska zveza izgubila v Nemčiji vsak ugled in nihče več ne računa, da bi mogla
postati kakor koli nevarna nemški stvari, pa če bi se dobri odnošaji med Berlinom in Moskvo tudi prekinfili. Pač pa potrebuje Nemčija sovjetsko pomoč glede preskrbe s surovinami in drugim materialom. To dobavo hoče Nemčija sedaj od Sovjetske zveze na vsak način izsiliti na odkrito energičen način.
SODBA FRANCOSKEGA TISKA
PARIZ, 7. februarja. Havas. Glavna pozornost francoskega tiska je posvečena danes vprašanju nemškega posredovanja v sporu med Sovjetsko zvezo in Finsko. »Excelsior« pa podčrtuje pri tem, da morajo zavezniki brez ozira na to posredovanje prožiti Finski učinkovito pomoč. Finska se bojuje odločno in hrabro za vsako ped svoje zemlje in za svojo svobodo. Javno mnenje v Franciji in Angliji terja zato resno pomoč temu hrabremu narodu. List sicer ne nasprotuje sklenitvi miru, toda ta mir ne bi smel biti tak, da bi morala biti Finska zanj hvaležna le Nemčiji. »Petit Parisien« pa piše, da se Stalin zaveda, da bo spomladi razmočeno finsko ozemlje še bolj ovira-
sovjetski napori na Finskem zaman
Finske čete so tudi včeraj odbile sovjetski napad na Mannerheimovo črto — Položaj v
švedski luči — Novi sovjetski letalski napadi
HELSINKI, 7. febr. Havas. Po 48-ur-nem miru so sovjetske čete v oblasti fcumme znova napadle finske postojanke.
3. zjutraj se je začela strahovito obstreljevanje z artilerijo, ki je trajalo vse Uo h. dopoldne. Sovjetska pehota je ua-|° prešia v napad. V artilerijskem bom--cilranju je sodelovalo 300 poljskih topov. Neka granata je eksplodirala v am-A-lanci Rdečega križa, neka bolničarka je !kt ubita. Nad 100 sovjetskih tankov je prodiralo vzporedno s četami proti finskim postojankam. Tanki so pa zadeli na ov‘1'e, preko katerih niso mogli dalje in ves napad se je končal z neuspehom. Fin-. ^ka artilerija je uničila 22 ruskih tankov. Istočasno so Rusi napadli preko zalede-l5e:ega jezera Hatjalahti, a so se morali zaradi ostrega streljanja avtomatskega hnskega orožja spet umakniti.
ŠVEDSKO POROČILO
STOCKHOLM, 7. febr. Havas. »Stockholm Tidningen« objavljajo poročilo svo-Nga poročevalca, ki pravi, da cenijo Fin-število sovjetske vojske na fronti med Ladoškim jezerom in Petsamom na 16 di-v,zij. Pet divizij stoji med Ladoškim je-Zcr°m in Aitojokijem. Na tem odseku polaga Fincem oblikovanost tal, da morejo z mnogo manjšimi silami nuditi uspešen odpor. Zaradi tega so se sovjetske čete ,u zakopale v roke. Sovjetski tanki zadajo ua p0i|a min in druge ovire in J1“ je mnogo uničenih. Doslej se Finci u3pešn0 branijo proti sovjetskim padal-^Cin. toda računajo, da jih bodo spustili velikih množinah za finske fronte. Na
i-elijski ožini se je pojavila nova sov-
2-t, . divizija. Sovjeti so uporabili tu pri njih napadih okoli 200 letal. Finci ce-^ '■■1° sovjetske izgube na odseku Summe na 4500 mož.
SOVJETSKO POROČILO
MOSKVA, 7. febr. DNB. Poročilo le-n !_n g rajskega vrhovnega povejstva javlja. •'!V£‘Uia ‘zvidnlška delavnost. Severno od : 2era Ladoge spopadi pehote. Letala so 1 vedla več patruljnih akcij.
NOVI LETALSKI NAPADI
HELSINKI, 7. febr. Havas. Po vesteh iz privatnih virov je bilo včeraj po več mestih v notranjosti Finske dano znamenje za alarm. Sovjetska letala so bombardirala mesto Hanko v trenutku, ko so se mudili zastopniki švedske kmetske stranke na svojem obisku po Finski. Bombardirano je bilo tudi mesto Rova-niemi. Podrobnosti o teh napadih še niso znane.
HELSINKI, 7. febr. Reuter. Sovjetski letalci so napadli Rovaniemi ter cesto, ki veže Rovaniemi s Petsamom. Potopili so tudi neki švedski parnik, ki je prevažal begunce iz Turkuja v Stockholm. Pri celodnevni bitki pred Mannerheimovo črto so sovjeti izgubili 22 blindiranih avtomobilov.
VOJAŠKE VAJE V SIBIRIJI
RIGA, 7. febr. Stefani. Kakor javljajo iz Moskve, so se v Sibiriji začeli veliki
zimski manevri, da bi čete prilagodili za zimsko vojskovanje in jih potem uporabili na finski fronti.
ANGLEŠKI LABURISTI SE VRAČAJO
BRUSELJ, 7. febr. Havas. Delegacija angleških laburistov, ki je obiskala Finsko, je dospela v Bruselj. Dospeli so z letali iz švedske in bodo prav tako nadaljevali pot v Anglijo.
SESTANEK V LONDONU
LONDON, 7. febr. Havas. Včeraj je bil v spodnji zbornici poseben sestanek zastopnikov vseh angleških strank. Na sestanku je govoril finski londonski poslanik, ki je natanko obrazložil vse probleme, ki jih Finska rešuje.
DANSKI DELAVCI ZA FINSKO
KODANJ, 7. febr. Havas. Na dan novačenja prostovoljnih.delavcev za Finsko se je prijavilo 1250 danskih delavcev. Za enkrat so bili samo popisani.
Vzroki nemške bojne neaktivnosti
LONDON, 7. februarja. Havas. Neki član francoske vojne misije je podal časnikarjem poročilo o vojnem položaju. Naglasivši razloge, zaradi katerih Nemci na zahodni fronti ne prevzemajo iniciative, je ta častnik izrazil mnenje, da nemško vrhovno poveljstvo oči vidno upa, da bo v vrstah zaveznikov nastala demora-lizacija, saj je v tem cilju na delu obsežna propaganda. Drugi razlog pa je ta, ker so nemški generali mnenja, da se Nemčija ne sme bojevati na dveh frontah. Nemčija očividno upa na uspeh te svoje taktike. Je p tudi ta možnost, da se hočejo Nemci proti Veliki Britaniji bojevati na morju in v zraku, da bi z: orda na ta način demoralizirali Angleže. Nato je ta vojaški strokovnjak razložil časnikarjem obrambni sistem Maginotove črte, katere zgrad!tev je stala Francijo okoli sto milijard frankov. Maginotova črta je popolnoma zavarovana proti učinkom
artilerije. Za obrambne zapreke pred samim trdnjavskim pasom je bilo do konca decembra preteklega leta porabljenih 18 milijonov jardov bodeče žice in 26 milijonov kubičnih čevljev cementa. Na kraju je častnik še povedal, da relativni mir na zahodni fronti pomeni dejansko prednost za zaveznike, ker so oni mogli med tem nemoteno izvršiti mobilizacijo.
METAXAS V SOLUNU
SOLUN, 7. feb. Havas. Predsednik grške vlade Metaxas je dospel sem. Na postaji so mu priredili navdušen sprejem. Zbrana je bila velika množica ljudi. Zvečer je Mctaxas nadaljeval pot v Atene.
lo bojne operacije, kakor jih sedanja zima. V takem položaju more posredovanje za mir dobro uspeti, toda zahodni velesili zaradi teli prizadevanj ne smeta opustiti priprav za uspešno pomoč Fin-siii«
ZAVEZNIŠKA POMOČ FINSKI
LONDON, 7. februarja. Havas. »Times« komentirajo sedanji sestanek zavezniškega vrhovnega vojnega sveta v Parizu in pravijo, da so na njem razpravljali tudi o možnosti dejanske pomoči Finski. V zadnjih šestih tednih se je položaj Finske poslabšal in je zaradi tega naslovila nove apele na zaveznike za pomoč. Sovjeti so povečali svoje napore tako na kopnem kakor tudi v zraku. Anglija in Francija sta že za časa decembrske seje sveta Zveze narodov sklenili prožiti Finski vojaško pomoč in sta svoj sklep tudi izvršili, toda zaenkrat samo v dobavi vojnega materiala. Sedaj pa je treba misliti tudi na pomoč v četah. V Londonu in Parizu zatrjujejo, da se bliža čas, ko bodo finske obrambne sile izčrpane. Zaenkrat pa potrebuje Finska najbolj nujno lovska letala.
Zavezniška konferenca v Parizu
PARIZ, 7. feb. Exchange Tel. Vrhovni vojni svet zaveznikov je na svoji peti seji, ki je trajala ves dan, sprejel važne sklepe. S francoske strani so se udeležili seje predsednik vlade Daladier, ministri Campinchi, La Chambre in Desrive ter vrhovni poveljnik. Z angleške strani
LORD HALIFAX
angleški zunanji minister
so pa sodelovali Chamberlain, Halifax, Churchill, Oliver Stanley, Kiugsley Wo-od, Aleksander Cadogan in vrhovni vojni poveljnik. Zavezniki so se baviii z vse mi važnimi vprašanji, v prvi vrsti pa z vprašanjem preskrbe vojske z municijo. Največja pozornost je pa bila vendarle posvečena vprašanju eventualnega nemškega napada ob pričetku pomladi in u-krepov proti temu napadu. Pred in po konferenci so imeli posebna posvetovanja francoski in angleški odločujoči vojaški funkcionarji.
ZAVAROVANE NOGE
HOLLYWOOD, 7. febr. Ass. Sally Rand, plesalka, ki nastopa v filmih, je : zavarovala svoje noge za 100.000 dolar-I jev.
POŽAR NA ANGLEŠKEM LETALIŠČU
| LONDON, 7. feb. Havas. Na letališču v Mailandu v grofiji Essex je izbruhnil j požar, ly je uničil 8 civilnih in 5 vojaških I motorjev.
POVEČANJE AMERIŠKE MORNARICE
\VASHINGTON, 7. febr. Ass. Roosevelt je odobril zakon o 654,902.270 dolarjih za povečanje mornarice.
Maribor, 7. februarja, j Zedinjene države Severne Amerike si j bodo letos izbrale novega predsednika
Odmevi balkanske konference
za dobo štirih let. To dejstvo je razlog, da stopa v ameriškem političnem življenju zanimanje za evropsko vojno precej bolj v ozadje, kakor resna mednarodna zadeva po svoji nesluteni bodočnosti sama na sebi zasluži.
Kdo bo torej novi predsednik USA? Kandidatov ie v obel) strankah, demokratski in republikanski, dovolj, ameriško javnost pa zanima najbolj vprašanje, če bo sedanji predsednik ponovno kandidiral. Franklin Roosevelt, ki mu bo letos že drugič potekel mandat, je prav včeraj zavrnil radovedne novinarje, 'ki so lioteli vedeti, kaj meni o tem. Kljub zelo demokratskemu življenju v USA je namreč tudi ameriškim volivcem do zadnjega težko uganiti, kdo utegne prodreti kot novi krmilar vrhovne uprave držav. V Beli hiši je Roosevelt še zelo popularen, priljubljen in spoštovan je v širokih množicah naroda, ki so pripravljene, da glasujejo še tretjič zanj, kar se še ni primerilo v politični zgodovini Zedinjenih držav.
Demokrati, katerih predstavnik je Roosevelt, se dobro zavedajo močnih propagandnih sredstev nasprotne republikanske stranke. Pristaši čistokrvne anglosaksonske doktrine bodo gotovo vpregli v volivno propagando vse sile. da prepričajo volivce o riskantni, nepraktični, pa seveda »nedemokratski« potezi, ki jo napravijo s tem, če zaupajo še tretjič vrhovno vodstvo držav eni 'n isti osebi.
Ameriški tisk je ponovno prinesel vesli iz dobro poučenih« virov, da namerava Roosevelt tretjič kandidirati. Poizkusni balon je vselej izzvenel v mišljenju, da ie tretja kandidatura Roosevelta v sedanjih razdrapanih prilikah v svetu nujna ■ stvar. Politika Rooseveltove vlade v dveh dobah predsednikovanja je jasna. Po svojem demokratskem obeležju ni nič drugega kakor nadaljevanje upravnih smernic Lincolna in Washingtona, ki sta iz priseljencev Evrope ustvarila Novi svet. V duhu te demokracije, ki ne pozna razlike med priseljencem z Balkana in čistokrvnim Anglosaksom, je Roosevelt uspel, postaviti pred državljane pozitivno bilanco svojih dveh vlad. Velika pomoč, ki jo je priboril v boju z raznimi trusti množicam brezposelnih delavcev, ga je napravila popularnega v najširših plasteh naroda. Še večjo zaslombo je dobil Roosevelt v rešitvi aktualnega vprašanja Zedinjenih držav, kjer iščejo republikanci zase največ kritičnega gradiva. Je to vprašanje državljanstva deset in deset tisočev rudarjev in delavcev, ki so zaposleni v rudnikih in na prostem po raznih državah, a so iz kakršnih koli. razlogov pozabili zaprositi za ameriško državljanstvo. Tu se ie pokazal Roosevelt širokogrudnega državnika in kakor v tej zadevi je tudi v vsem svojem obnovitvenem načrtu ameriškega gospodarstva moral izvojevati trde boje s senatom.
»Čiščenje« republikancev med ameriškimi državljani daje Rooseveltu samo po sebi velike prednosti v volivni borbi. Agitacija za nove kandidature se je kot uvod v volivno borbo prav za prav že začela. Čeprav še ni oficielnih kandidatov in je mnenje Roosevelta glede njegove tretje kandidature še neznano, vendar se zdi, da je večina volivcev zanj. V najslabšem primeru so mu tozadevne ankete pripisale 51% glasov. V domovih stare in nove emigracije vise Rooseveltove slike, delavci ne bodo nikoli pozabili, kaj je sedanji predsednik dosegel ’ zanje. Prav tako pa mu seveda tie bo ostal dolžan ameriški kapital, ki bo žrtvoval težke milijone, da zruši politiko, s katero je Roosevelt uspešno interveniral proti trustom, v korist delavskih slojev.
Predsedniške volitve v Ameriki bodo prišle tedaj v dobi, ko se bo v volji naroda Zedinjenih držav bolj kakor kdaj koli poprej pokazala notranja gonilna sila volivcev. Rezultat’ bo dosežen v času, ko sc bo evropska vojna razvila v novem zamahu in lx>do obenem z našo celino postavljene tudi Zedinjene države Severne Amerike pred težje naloge. Ameriškim volivcem je znano stališče Roosevelta odnosno demokratov do evropske vojne, potegnjene so med njimi ui republikanci ločnice, ki v oolitičuem
Navdušeni članki v švicarskem tisku
RIM, 7. febr. Havas. Romunski zunanji minister Gafencu je dopisniku agencije Stefani v Bukarešti dejal: »Zado-
Zadovijstvo itaiije
gospodarsko sodelovanje.
Italijanski list o JugosSsvifii
Balkan zavaruje pred vsakršnim vplivom od zunaj. Posebno pažnjo je posvetil beograjskim posvetovanjem list »Regime Fascista«, ki prinaša članek znanega vojaškega strokovnjaka Mavn-cija Claremoria. Ko razpravlja o zunanji politiki, ugotavlja, da je bila Italija prva. ki je posegla na Balkan s politiko ravnovesja in mirovno akcijo v sporazumu z Jugoslavijo, za katero priznava, da je brez dvoma najmočnejša sila na Balkanu.
RIM, 7. febr. Današnji »Lavoro Fascista« prinaša fotografijo predsednika jugoslov. vlade Dragiše Cvetkoviča in članek, posvečen enoletnemu vladanju.
pristanek na
Zelo važno je, da balkanske države ruti malo niso izpremenile svoje politike do voljen sem z rezultati balkanske konie- itaiije. Vesti, ki prihajajo iz Rima, pričajo renče in prepričan, da smo storili svojo o dobrem razpoloženju, ki ga tam goje dolžnost. S teni, da smo konsolidirali mir do Balkana in njegovih prizadevanj za in red ter nedotakljivost Balkana, smo ohranitev miru. Zelo oportuno je, da je prepričani, da branimo ne samo interese Balkanska zveza pod vodstvom Jugo-naših štirih držav, temveč izvajamo tudi j slavije v Beogradu uaglasila prijateljsko politiko, katero so vse sile, 1U imajo svo- j stališče do Italije, ki je mnogo pripomo-je interese na tem delu Evrope, že prej j gla k miru na Balkanu. Za Madžarsko in odobrile.«	Bolgarijo veruje Keller, da bosta tudi na-
ŽENEVA, 7. febr. Švicarski tisk prsna-. daije ostali lojalni do Balkanskega spo-ša članke in uvodnike o sestanku Bal-j razuma, t. tem bolj, ker obstajajo prija-kanske zveze v Beogradu. Še nikoli prej j teljski odnošaji med Jugoslavijo, Bolga-ni pokazala Švica tolikšnega zanimanja rijo in Madžarsko ter Bolgarijo in Tur- kjer naglasa, da je bil Cvetkovičev ka-za Jugoslavijo in Balkan, kakor zdaj. — j čijo. V uvodniku naglasa »Courier de i binet sestavljen v zelo delikatnih trenat-Vsa pažnja švicarske javnosti in vsega i Geneve«, da je rezultat beograjske kon- kih za Jugoslavijo. Že svojčas je bila
ference velikega pomena za sedanjost in : neodložljiva potreba, da se reši hrvatsko nadaljnji razvoj prilik na Balkanu. List vprašanje. Tudi zunanja politika je ter-posebno nagiaša vlogo jugoslovanskega jala posebno pozornost. Vlada Dragiše zunanjega ministra dr. Cincar-Markovi- Cvetkoviča si je postavila za dolžnost da in jugoslovanske politike sploh, ki si j nalogo, da reši notranje probleme drža-prizadeva za pOmirjenje Balkanskega i ve. Dan, ko je bil sklenjen sporazum sporazuma z Madžarsko in Bolgarijo, med Srbi in Hrvati, bo gotovo zabeležen Švicarski listi prinašajo prav tako izja- kot važen trenutek v zgodovini Jugosla-vo predsednika Cvetkoviča ob obletnici vije. Rešitev notranjih problemov drža-vlade.	ve je imela odmev tudi v tujini, .Tugosla-
RIM, 7. febr. Ves današnji italijanski: vija je pridobila na vrednosti v medr.a-tisk prinaša obširne komentarje k beo- rodnem svetu. Ta politika je našla rasu-grajskem sestanku držav Balkanske zve- mevanje tako znotraj kakor zunaj držn-ze. Listi soglasno priznavajo vrednost ■ ve, posebno pa še v Italiji, k} jo vežejo
nevtralnega sveta je usmerjena na Beograd. Nevtralni narodi vidijo v naporih Jugoslavije in Balkana, da ostane izven vojnega spora, močan prispevek k reševanju evropske civilizacije in njenih kulturnih dobrin. Posvetovanja balkanskih državnikov so sprejeta v Švici z velikim zadovoljstvom. »Der Bund« prinaša uvonilc Alfreda Kellerja, v katerem nagiaša, da balkanska konferenca tii prinesla senzacij. Važno pa je prav zdaj, da so države Balkana manifestirale odločno voljo, da ostanejo zedinjene in složne. Objavljajoč uradni komunike pravi list, da ni Balkanski sporazum ustvarjen proti nikomur. Glavna točka pogajanj je
balkanskega sporazuma zaradi modre; z Jugoslavijo iskrene simpatije in prija-politične nevtralnosti in odločnosti, da se J teljsivo.
Vojna napetost na Bližnjem vzhodu
Saradžoglu v Sofiji
i SOFIJA, 7. februarja. Stefani. Turški PARIZ, 7. februarja. Havas. Po infor- , opazovalci pa pravijo, da sta Anglija in : zunanji minister Saradžoglu je bil vče-macijah, ki prihajajo v Rim, ki z naj- Francija storili že vse potrebno za var-i raj v avdienci pri bolgarskem kralju Bo-večjo pozornostjo zasleduje razvoj do- nost pred takim eventualnim sovjetskim risu, nakar se je sešel z ministrskim gedkov na bližnjem vzhodu, se Afgani- korakom, zlasti v Siriji iti v Sraku.	predsednikom in z unanjim ministrom
stan pripravlja z vso naglico na vojaške LONDON, 7. februarja. Havas. Po ve- j ((joseivanovom. Ta konferenca se je na-dogodke, a tudi v prestolnicah Irana in ! steh iz Indije, da je Gandhi imel posveto- daljevala m zaključila popoldne. Sarad-Iraka vlada prepričanje, da bi se moglo vanja s podkraljem lordom Lilinghoom o zgoditi, da se vojna razširi na južno oba-j bodoči ustavi Indije, je državni tajnik za lo Kaspiškega morja. Tako vlada Irana j Indijo izjavi! v zgornji zbornici, da morajo kakor Iraka računa z možnostjo sovjet-1 predstavniki obeh domov čimprej sprejeti skega sunka proti Perzijskemu zalivu, j svojčas dano izjavo indijskega podkralja,
Sovjetska zveza bi hotela na ta način!ki je že v septembru naglasil, da bo z zadeti najbolj občutljivo točko vellkobri-j vojno v Evropi tudi Indija ogrožena. Po urednik »Yorkshire Eveninga« piše, da tanskega imperija. Ako bi se ta sunek i angleški ustavi se mora podobna izjava | je bila na zadnjem sestanku zavezniške-posrečil, bi bila ogrožena tudi angleška J sprejeti v določenem roku in londonska i ga sveta v Parizu razprava tudi o Polj-zveza z Indijo. Zlasti iranska vlada je i vlada bi morala stopiti v stik z indijsko, i ski. Ugotovili so, da je Poljska v vojni z silno okrepila svojo vojsko in naročila j da ji v danem trenutku lahko nudi pomoč Nemčijo izenhila tri milijone ljudi, ki so veliko Število letal. V Afganistanu je bila i v vsem, kar bi bilo treba z ozirom na raz- padli v bojih, umrli zaradi raznih bolezni
žoglu je ob tej priliki poročal o razpravi o bolgarskih zadevah na balkanski kon-'erenei v Beogradu.
PoFske izgube tri milijone
LONDON, 7. febr. Havas. Diplomatski
izvršena delna mobilizacija. Italijanski! voj dogodkov ukreniti.
ali pa bili kazensko obsojeni na smrt.
V Franciji šest in pol miiirona verakov
LONDON, 7. februarja. Ass. Neki član vrhovnega francoskega vojnega sveta, ki se mudi v Londonu, je izjavil, da ima Francija 6 in pol milijona mož pod orož-
Selitev galiških in volinskih Nemcev
KRAKOV, 7. feb. DNB. Po končani re. : ških vlakih, katerih vsak je imel 10 do patriaciji nemških izseljencev iz Galicije f 20 vagonov. Ostalih 20% izseljencev je in Volinije ju ugotovljeno, da je v teku j potovalo na lastnih vozeh, v največjem 42 dni do 31. januarja prešlo nemško-ru. j mrazu in sngu. Od meje dalje v notra-	„	.
sko mejo 118.000 ljudi s 22.000 konji, j njost so jih potegnili nemški vlaki. Vsak	ijem-	Na	”>eji	je	postavljenih nad 18 mih-
1500 govedi in 12.000 vozmi. Osemdeset dan je šlo čez mejo povprečno 2800 lju-	ionov	metrov	zicmh	ovir.
odstotkov tega življa so prepeljale ruske di. Vsakemu vlaku je bil dodeljen parni
kote! za ogrevanje vagonov v velikem mrazu. Zaradi velikih zametov so morali imeti stroji pluge, da so lahko dospeli dalje v Nemčijo.
železnice. Zaradi različnih širin železniških prog so morali izseljenci na meji prestopati in pretovoriti svojo prtljago, izseljenci so nadaljevali pot v 140 nem-
Zrtve pomorske vojne v zadnjih treh tednih
LONDON. 7. feb. Reuter. V zadnjih 14 dneh je bilo potopljenih skupaj 72.000 ton angleških in nevtralnih ladij. Nemci trdijo, da so jih potopili 200.000 ton. V zadnjem tednu je bilo potopljenih za 20.000 ton angleških ter za 17.500 ton nevtralnih ladij. Angleške ladjedelnice
Belgija ustvarja vojno mornarico
BRUSELJ, 7. feb. DNB. Belgijska vla-j tefeld«. Deset bojnih čolnov, ki imajo	..........
tla se v zadnjem času prizadeva izpopol-1 hitrost 20 vozlov, so postavili od počet- j |7^ejaj0 na teden za 20.000 ton novih la-niti svojo vojno mornarico. Po vojni je j ka sedanje vojne v patruljno službo in!^
obstajala belgijska vojna mornarica iz j za iskanje min vzdolž belgijske obale. JAPONSKO-ANGLEŠKI SPORAZUM
ene ladje »Cinia«, ki so jo prevzeli od \ čolni so oboroženi z enim topom in stroj LONDON, 7. febr. Ass. Dosežen je spo-
Angležev in preuredili. Zdaj gradijo majh ; rtico? Nakupili so še nekaj hitrih čolnov, j razuni mefj Anglijo in Japonsko v aferi
no križarko s 3000 tonami, ki bo spušče-j v Italiji je pa Belgija naročila 10 moder- j ;>Ašama Marti«.
na v morje pod imenom »Philippe d’Ar- ! nih torpednih čolnov.	VELIK	SNEG V ANGLIJI
-----------------—---------------—	LONDON,	7.	februarja. Reuter. V Ve-
Gospodarsko razsulo V Soviet- sta°iUi Noben>h ukrepov ni, ki bi naj to j liki Britaniji je zapadel sneg, kakršnega - -	fionio i7hniič!>ij	'	2c	dolga desetletja ne pomnijo. Mnogi
deli države so odrezani od središč, ker so vse prometne zveze ustavljene. Tudi br-zojav in telefon je na mnogih krajih pretrgan.
Vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme. Temperatura sc ne bo znatno spremenila. Včerajšnji maksimum je znašal plus 1.3, davi —0.8, opoldne pa. 0.1, Padavin od sinočnjega snega ie bilo za 2.6 mm.
Borza. C u r i h, 7. feb. Devize: Beograd 10, Pariz 10.07, London 17.8725, Newyor>k 446, Milan 22.51, Berlin 178.70, Sofija 3.30, Budimpešta 86.50, Bukarešta 3.30,
ski zvezi	|	steni# kboliSali.____________
MOSKVA, 7. februarja. Stefani. »Prav- usODA DVEH IRSKIH TERORISTOV da« javlja, da je v dokumentih dokazano LONDON, 7. feb Havas Intervencija pravo razsulo, ki vlada v komisariatih visokCga komirsarja za Irsko v korist raznih panog sovjetske industrije. V obla- L|vejt na sn,rt obsojenih Ircev ni imela sti Altaja je n. pr. poljedelstvo v obupnem	-
pogledu sicer niso daleč vsaksebi, bodo pa odločujoče važnosti za nadaljnje smernice zunanje politike USA.
Zedinjene države bodo tedaj imele le-; tos novega predsednika. Od njega boj
mnogo, prav mnogo zavisno, kako se'	......	,
bo v bodoče razvijala usoda eVropske!	ZN	Avenol je obiskal holand-
z njo pa tudi bodočnost Starc;.*.!'^ga ministrskega predsednika in zurra-
uspeha. Takoj p0 konferenci z angleško vlado je visoki komisar Dalenty govoril po telefonu z De Valero. Trdi se, da bo. sta Irca Barneo in Ricards obešena danes ob 9. v jetnišnici Birminghama.
AVENOL V HOLANDIJI
AMSTERDAM, 7. febr. Reuter.
UCllL-
vojne, in Novega sveta.
-iae.
njega ministra.
Dve načelno važni stališči
Kaj prej: volitve ali notranja preureditev države?
Poleg razgovorov o koncentraciji skupin radikalne stranke ter možnosti ustanovitve Jugoslovanske radikalne stranke, ki naj bi se z njo spojil tudi sedanji del slovenske JRZ ter eventualno Jug. ministra dr. Kulenoviča, je v ospredju ministra dr. Kulenoviča, je v osprednju našega notranjepolitičnega življenja zlasti vprašanje, ki dobiva že uačelni značaj. Gre za določitev vrstnega reda: ali prej volitve, ali prej dokončna preureditev države na podlagi sporazuma od 26. avg. 1939 in njegovili konsekvenc.
Podoba je, da je prvo vprašanje — koncentracija radikalne stranke v zvezi z JRZ — prišlo z dnevnega reda. Glavni odbor radikalne stranke na čelu z Aco Stanojevičem je svoje stališče jasno povedal — stranka ostane, kdor hoče, naj gre z njo, toda priznati mora njena načela in vodstvo. Torej nobene koncesije, ki so tako običajne pri sporazumih. Akcijo zbiranja radikalov vodi stranka naprej. Kaj bo storila JRZ, ki ji je zelo neprijetno tudi znano stališče dr. Kulenoviča o avtonomiji Bosne in Hercegovine, trenutno še ni jasno.
Za dokončno preureditev države v smislu sporazuma je postalo izredne važnosti vprašanje ali prej volitve, ali prej preureditev. Beograd je tozadevno povedal svoje, Zagreb svoje. Beograd je za preureditev, dočim zahteva Zagreb najprej volitve in šele nato dokončno Preureditev. Polemika z obeh strani je pokazala vprašanje v dovolj živi luči, tako da je nastalo iz vsega dvoje važnih načelnih stališč. Slovenski del JRZ se je Priključil beograjskemu stališču, sicer pa v Sloveniji to vprašanje še ni stopilo na dnevni red, vsaj javno ne, kar pa bo bržčas neizogibno.
t Stališče Beograda je spričo tendenc iz Bosne in Hercegovine, nerazčiščenega položaja v Vojvodinji ter nejasnosti ne-
katerih srbsikih strank razumljivo. K temu prišteva Beograd še zunanjepolitični položaj. Pravtako razumljivo pa je tudi stališče Zagreba, ko dosleden demokratičnim načelom zahteva, da bodi pri preureditvi merodajna volja ljudstva oz. njegovih zastopnikov, ki si jih bo lju-d-
opetovano ponoviti, tla je končna preureditev države brez vsakega dvoma vsega naroda. Zato je nujno, da pri tem
O svobodi tiska
»Brez svobodnega tiska nima pomena, govoriti o svobodnih volitvah. Zdi se pa, da bi ga radi nekateri preprečili s sklicevanjem na zunanje-politlčni položaj. PovedaH smo že, da se ta pomislek upošteva lahko na ta način, da naj bi bila
Zadovoljna bo tudi opozicija
vprašanju, ki ni navadna politična demonstracija, ampak zaključek za dolgo dobo in za bodočnost.	-ž-
m v duhu načel, ki jih je postavil sporazum. Le na la način bo slovenski narod vstopil v novo razdobje svojega stvo izvolilo po že v sporazumu obljub-! življenja enoten in složen v tako važnem ljenem novem volivnem zakonu. V tej zvezi je dr. Maček reagiral na sklepe glavnega odbora JRZ, ki se zalaga prvenstveno najprej za preureditev države z znano izjavo, da zanj »mnenje JRZ ni merodajno«, ker ni sklenil sporazuma z JRZ, ampak s Cvetkovičem kot predsednikom vlade in mandatarjem krone. To izjavo je nato potrdil tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič Zahtevo po volitvah utemeljuje Zagreb s tem, da bi bila dokončna preureditev države pred volitvami v nasprotju z duhom sporazuma, s katerim teritorialno vprašanje ni bilo definitivno rešeno, ampak prepuščeno volitvam, ki naj bodo resnični izraz ljudske volje. Vprašanje preureditve države je tako važno, da morajo o njem odločati pravi in legitimni zastopniki naroda.
Zagreb pa odreka JRZ to legitimacijo.
Razvoj, ki ga bosta prinesli obe stališči, se mora pokazati v kratkem.
Kako se je opredelil slovenski del JRZ, smo že uvodoma povedali. Zagrebu stališče slovenske JRZ ni po volji, o čemer je pisal »Hrvatski dnevnik«. Kar tiče same preureditve je zadeva za Slovenijo zelo enostavna, ker ni nobenih delikatnih teritorialnih težkoč, kakršne obstajajo med Srbi in Hrvati. Zakaj se je odločila slovenska JRZ za beograjsko stališče, je lahko razumeti. Ostale slovenske skupine za enkrat še molčijo. Ne da bi se spuščali v presojo, ali je stališče JRZ prav ali napak in ali odgovarja volji in željam vsega slovenskega naroda, moramo pa, vendar na tem mestu
sodeluje ves narod po svojih zastopnikih j svoboda tiska omejena v zunanjepolitičnih stvareh, v notranjepolitičnih pa nai bi take omejitve ne bilo. S tem bi bili vsi resni pomisleki zoper novodoben tiskovni zakon brez osnove, če bi pa kdo le še hotel omejitev, bi samo dokazal, da mu za svoboden tisk sploh ni.« Tako piše »Slovenija« od 2. t. m.
Za nevtralnost do skrajnih moj!
POMEMBNA IZJAVA DR. MAČKA DOPISNIKU »PETIT PARISIENA«
Veliki pariški dnevnik »Petit Parisien« prinaša razgovor dopisnika s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, ki mu je med drugim naglasil:	»Sporazum	med
Hrvati in Srbi in ima svoj smisel in globok značaj v dejstvu, da je realiziral teoretično popolno enakost med obema narodoma, med Hrvatsko in Srbijo. Doslej je realiziran del te teoretske enkoprav-nosti. Samo od nas je odvisno, da dobe
Hrvati in Hrvatska mesto, ki ji v okviru jugoslovanske države pripada tako po številu kakor kulturni in gospodarski organizaciji. V vladi je popolna enoduš-nost, ki jo deli ves narod: Srbi in Hrvati. To pomeni, da moramo ohraniti nevtralnost do skrajnih mej. Nalogo imamo, da storimo vse, da se izognemo vmešanju v spore, ki so izbruhnili v Evropi.«
V zvezi z niško izjavo, ki jo prinašamo Ha drugem mestu, je predsednik vlade dal novinarjem na vprašanje glede krožečih verzij o latentni krizi vlade sledečo izjavo:
»Odnosj v vladi so čisto korektni, zla-sti glede sodelovanja s Hrvati, kar se je moglo videti iz nekaj zadn.tih izjav dr. Mačka.«
Na vprašanje glede volivnega zakona jn zakona o društvih, posvetih in shodih ie predsednik vlade izjavil:
»Volivni zakon je sprejet soglasno in bo popolnoma zadovoljil želje opozicije. ^ samim volivnim zakonom bo urejeno ^di zelo važno vprašanje političnih s*rank, ki spadajo v področje zakona o druženjih. Tu se je na najširši osnovi Prečistil pojem, kaj je stranka in če ji je Potrebno posebno dovoljenje oblasti. Iz te
Sestanek Cvetkovič-Stanofevič
Včeraj je predsednik vlade Cvetkovič °biskal v Nišu šefa radikalne stranke Aco Stanojeviča ter imel z njim daljšo konferenco, kar dokazuje, da pogajanja 'iied radikalno stranko in JRZ vendarle Niso docela prekinjena, kljub odločnemu stališču radikalov. Po sestanku je Cvetkovič med drugim izjavil novinarjem, je njegov obisk pri Stanojeviču seveda veljal razgovorom o skupnem delu v v'Prašanju združitev radikatov. »Jaz ne Jaslim hoditi po isti poti kot razne de-eSacije in deputacije, ki so dajale izmišljena tolmačenja. Na glavne proble-nie gledava jaz in Stanojevič popolnoma ei>ako, če je pa pri tem še dobra volja, Potem se bo vse dobro uredilo. Razgo-v°re vodim direktno jaz. Vse druge iz-J£lve o tem vprašanju za mene nisome-°tfajne.«
, Stanojevič pa je časnikarjem po-rQil sestanek s Cvetkovičem ter rekel. .a mu je Cvetkovič obrazloži! nove pred °Se za združitev. Prosil pa je Cvetko-Jca. naj mu predloge dostavi pismeno, a jih bo lahko proučil in sprejel s svojimi sodelavci potrebne sklepe. Iz te izjave le torej posneti, da je Cvetkovič prišel z n°v1mi predlogi, ko radikalna stranka Prvih ni sprejela.
ga se izvzema samo edina stranka, ki je bila prepovedana že preje po zakonu in to je komunistična stranka. Vsi krogi želijo, da potom pravnih narodnih predstavnikov pride do popolne ustalitve države. Toda to ni odvisno samo od nas. Tukaj so važni številni činitelji, med njimi še prav posebno mednarodne razmere, ki bod~ odločilne za naše sklepe. Eno pa je gotovo: Nihče ne želi rušiti ali zavirati poskusa pravilne in popolne ustalitve.«
»HRVATSKA STRAŽA« PRIPOROČA »SLOVENCU«
ki se je čestokrat pozabaval s hrvatskim vprašanjem ter med drugim pisal »Mi nikjer ne nastopamo proti Hrvatom, ampak iskreno želimo njihove pomoči, da se uresničijo tudi naše zahteve«, naj Slovenci spremenijo svoje zadržanje do Hrvatov. Dobesedno pravi »Hrvatska Straža« naslednje: »Nam je zelo ljubo, kar posebno naglašamo kot katoliški list, da iščejo Slovenci pomoči pri Hrvatih. Vendar pa poudarjamo, da morajo Slovenci v tem slučaju spremeniti svoje zadrža-
nje da Hrvatov.'« Da velja to priporočilo za slovenski del JRZ, iz pisanja HS ni razvidno.
PARIŠKO PREDAVANJE O NAŠEM FEDERALIZMU
V pariškem »Svobodnem kolegiju za socialne nauke« je nedavno predaval Charles Brun o novem federalizmu v Jugoslaviji. Predavatelj je izčrpno obdelal našo novejšo politično zgodovino ter se z jugoslovanskim primerom po-služil za znanstveno propagando rešilne federalistične -misli v Evropi.
Koncentracija zasebnega kapitala v Sleograslu
Po statistiki »Jug. Kurirja« posnemamo, da je bilo lansko leto ustanovljenih v naši državi 58 novih delniških družb s skupnim kapitalom 136.1 milijona dinarjev. Od skupnega števila novih družb ima kar 48 družb s kapitalom 130.5 milijona din sedež v Beogradu. Po številu novih di'užb odpade torej„72.41.% na Beo<-grad, po kapitalu pa celo 95.'8%. Bolj jasno kot ta statistika pač nobena okol-nost ne more pokazati, kako se v naši državi čedalje bolj koncentrira zasebni podjetniški kapital v Beogradu, ki je postal nekako centralno središče, iz katerega se vodi in upravlja gospodarstvo in iiaša gospodarska politika. Ali je taka koncentracija skupnemu gopodarstvu v korist ali v škodo, to je vprašanje, ki že dalj časa pereče razjeda naše rasmere, Vsekakor je to pojav, ki da mnogo misliti, zlasti obrobnim pokrajinam, ki so spričo centralizma utrpele v 20 letih nepopravljivo škodo.
V zadnjih letih je nešteto družb in podjetij preneslo svoje sedeže iz perifernih pokrajin v Beograd. Nekatere pa so se kar v celoti preselile v območje Beograda, ne meneč se za katastrofalne posledice, ki jih spričo tega doživi dotična pokrajina. Slovenija ima takih izkušenj že več kot preveč. Beg kapitala in celih oodjetij v območje državne prestolnice :ma seveda več razlogov, med njimi zlasti 1. varnost kapitala, 2. fiskalne ugodnosti in 3. intervencijske ugodnosti.
Slednje so v centralistično usmerjenem gospodarstvu in konkurenčni borbi izredne važnosti.
Pojav, ki nam ga tako živo prikazuje lanskoletna statistika, je s stališča obrobnih pokrajin, med katere spada tudi Slovenija, silno nezdrav, ker slabi gospodarsko silo dotične pokrajine: Seveda ni moči oporekati dejstvu, da je v Beogradu fiskalna obremenitev mnogo milejša kot v obrobnih pokrajinah, toda upoštevati je treba, da majhen beograjski teritorij spričo koncentriranih kapitalov in številnih podjetij laže odmerja nižjo fiskalno obremenitev, ne da bi v primeri z drugimi pokrajinami trpel na svojih dohodkih. Siromašne in pasivne pokrajine imajo manjše in slabotnejše fiskalne možnosti, zato je odstotek obremenitve v primeri z obremenitvijo na beograjskem teritoriju dosti višji. To nesorazmerje je precej krivo bega kapitala in podjetij na varnejši in fiskalno znosnejši beograjski teritorij, da drugih razlogov niti ne upoštevamo. Tozadevno bi bilo treba postaviti vso fiskalno politiko na demokratično osnovo, ki bi ne dopuščala tako velikih razlik, kot jih imamo med posameznimi pokrajinami v državi, ko si nekatere pokrajine z visokimi tiskalnimi obremenitvami tako rekoč izpodkopavajo svojo gospodarsko bodočnost. Priznati je namreč treba, da so različne 120 do 150% doklade pravcati absurd. Tu je seveda nad vse važen moment
pravične razdelitve. Če bi na priliko Slovenija sprejemala vsaj 80% tistega, kar prispeva v centralno blagajno, bi bila lahko njena samoupravna in občinska fiskalna obremenitev mnogo nižja in znosnejša.
V razmerah, ko je zasebni kapital več ali manj svoboden, je seveda popolnoma naravno, če beži izpod večjega pritiska k manjšemu. Le redki so kapitali, ki bi se ozirali na druge okolnosti. Kapital in podjetje ne preneseta sentimentalnosti, zanju velja gladek in jasen račun o rentabilnosti. Zato nas ne smejo presenečati primeri, ko se celo domače slovensko podjetje zateče v ugodnejše beograjske razmere. Ker pa smo kot drobna kmetska in delavska pokrajina čimbolj zainteresirani na čim večjem razvoju in delavnosti industrije, je povsem naravno, da tem glasneje zahtevamo tako fiskalno ureditev ter porazdelitev dohodkov, da bomo zlasti vsaj domačemu podjetniškemu kapitalu omogočili delovanje. Vprašanje je posebno važno z ozirom na skorajšnjo in že težko pričakovano notranjo ureditev države, kjer se po napak rešenem vprašanju lahko pokaže favori-zacija gospodarsko-industrijske delavnosti v še ostrejši luči, če si posamezne pokrajine ne bodo znale pravočasno zajamčiti gospodarske enakopravnosti, ki je velevažen barometer sleherni investiciji kapitala.
Novice
Delo Prekmurskega muzejskega društva
Prekmursko muzejsko društvo je imelo v nedeljo dopoldan v soboški osnovni šoli občni zbor. Odprl in vodil ga je predsednik g. Franjo Gumilar, šolski upravitelj iz Lipovec. Iz poročila je bilo razvidno, da je v preteklem poslovnem letu društvo posebno v materialnem pogledu napredovalo. Prej neurejena knjižnica je bila prenesena iz Crensovec v Soboto, kjer so jo uredili ter je dostopna interesentom. Banska uprava je odredila letno 5000 din podpore za društvo, ki je dobilo tudi svoj začasni lokal v osnovni šoli. Blagajniško poročilo je podal g. Mirko Š tu bel j, o stanju knjižnice g. Bela Horvat, za revizionalni odbor na je predlagal razrešnico župan g. Ferdo Hartner. Društvo je svoje premoženje uredilo ter dvignilo. Gotovine v denarju je okrog 9000 din, z letošnjo podporo banske uprave bo narasla na 14.000 din. s čimer se bp izpopolnila predvsem študijska knjižnica, inventar in izvedla nekatera raziskovalna dela. Knjižnica sicer še ni zbrana popolnoma vsa v Soboti, je pa bila v preteklem letu razširjena z novimi nakupi in daritvami. Tudi arhiv iti numizmatična zbirka vsebujeta nekaj pravih dragocenosti. V minulem letu je odbor pregledal cerkev v selu in gomile pri Motvarjevcih, ki bodo letos razkopavane. Razstava tiska čaka na odkritje spomenika prekm. književnikom, s katerim bo prirejena istočasno. Nujno potrebni so novi prostori, zato bo naprošena občina Sobota, da odstopi v muzejske svrhe grajsko kapelico in zakristijo po primerni adaptaciji za lokal.
arhiv in knjižnico.
Pri volitvah se je upoštevala posebno nujnost, da je najožji odbor v Soboti ali v bližini. Poleg odbora pa so se izvolili tudi različni strokovnjaki v širši odbor, da bodo pri roki odboru pri raznih strokovnih vprašanjih in podobno. Predsednik je ponovno Franjo Gumilar, podpredsednik Bela Horvat, tajnik prof. Janko L iška, blagajnik Mirko Štu-belj, knjižničar prof. Mirko Ravtar. Za splošni muzej skrbi prof. Š i j a n e c, za arhiv pa prof. Hočevar. V revizijskem odboru sta župan Ferdo Hartner in katehet Lojze Šoštarec, v širšem odboru pa: prof. V. Novak, prof. J. M aiiče c, Mirko K o k o 1 j, Nace Baša. slikar K. J a k o b, arhitekt Fr. Nova k, gradbenik Št. Sraka, prof. Fr. Baš. ev. kaplan A. Darvaš. nadz. E. An-
t a u er.
V programu za bodoče leto je predvsem izpopolnitev zbirk in knjižnice, raziskovanja na terenu, razstava tiska in podobno. Društvo je namenjeno raziskovanju vseh dejstev, ki so oblikovala zavest prekmurskega ljudstva ter vsega, kar je v zvezi s preteklostjo in tudi sedanjo dobo Prekmurja. V ta namen hoče koncentrirati in uredit i čim več pripomočkov za tak študij v Soboto, da bodo dostopni tudi javnosti. Letos bo društvo organiziralo tudi javna predavanja v Grajskem kinu, ki bi naj počasi nadome-stovala tudi ljudsko univerzo. Za začetek bodo organizirana predavanja dr. Mesesnela, dr. Zwitra, prof. Baša itd. Novi odbor ima po svoji sestavi vse pogoje, da prenese delo društva tudi na širšo javnost ter jo v polni meri zainteresira.
Predlog k banovinskemu proračunu
Iz poročila »Večemika« je razvidno, da so pri kmetijskem oddelku odpadli prispevki za nabavo sesalk in ureditev gnojišč, kar je za zapostavljene pohorske in štajerske kmete obsojanja vreden primer. V prvi vrsti bi' bilo treba podpreti in okrepiti steber kmetijstva in živinoreje ob severni meji. Takega prepričanja sem. pa tudi moji stanovski tovariši so enakega mnenja, da se kmetijstvo in živinoreja uspešno razvijata le z dobre urejenimi in potrebnimi napravami, kar sem se prepričal ob priliki poučnega potovanja pred dvema letoma.
V okrajih bivše Kranjske imajo tamkajšnji kmetje že zdavnaj urejena gnojišča, silose, ker so bili deležni pomoči iz banovinskih pomožnih fondov. Napredek uspešne živinoreje, kakor tudi že obstoječih pašniških, mlekarskih in sirar-skih zadrug v teh okrajih je pripisati največ dobro urejenim gospodarskim napravam.
Upamo, da bomo deležni tudi pozabljeni pohorski kmetje vsaj v letošnjem novem banovinskem proračunu postavke o nabavi prepotrebnih naprav.
Posestnik iz Vuzenice.
Tri leta za razbojniški napad
Fred. velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval predsednik kazenskega senata dr. Turato, se je moral zagovarjati zaradi razbojniškega napada 32-letni zidar Franc Stepišnik iz Tibolc pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Stepišnik je lani avgusta zidaril pri posestniku Jakobu Vesenjaku. Po končanem delu mu je Vesenjak plačal zaslužek, nekaj pa mu je ostal dolžan. Ko je prišel Stepišnik za nekaj dni znova k hiši, mu je Vesenjak izplačal še ostanek 426 din. Po poravnanem računanju sta odšla možakarja k sosedu na jabolčnik. Ko sta se pa vračala od soseda skozi zamošanski gozd — bilo je zadnjega avgusta lani — je Stepišnik iznenada navalil na Vesenjaka, potegnil iz njegovega žepa nož in zavpil: »Kar
CELA VRSTA LIKVIDACIJ ZARADI PREVE-LIKIH DAVKOV
Zaradi novih davčnili reform so sklenile likvidirati mnoge družbe z omejeno zavezo.
: Službeni list« objavlja likvidacijo 10 družb z• omejeno zavezo iz Slovenije. Vse te tvrdke se spreminjajo v samostojne ali pa v trgovske družbe.
tiho, če ne te zakoljem, moli kesanje!« Obenem pa je oropal Vesenjaka vsega denarja, ki ga je imel pri sebi, in sicer 1200 din gotovine.
Stepišnik je pred sodiščem zanikal roparski napad, vendar pa ga je sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 3 leta težke ječe in na tri leta izgube častnih državljanskih pravic. Stepišnik je j kazen sprejel.
DVA MESECA POGOJNE KAZNI ZA SMRTNO NESREČO
Oktobra lani je 21 letni trgovski pomočnik Nikolaj Urbanc iz Slovenske ulice I v Mariboru zavozil na cesti blizu Limbuša z osebnim avtomobilom v pešca Antona Šauperla. Nesreča je bila usodna. Avto se je zaletel v šauperlovo glavo in pognal Šauperla s ceste, da si je zlomil obe nogi ter se strahovito obtolkel; Šauperl je na posledicah nesreče umrl. Urbanc je moral na zatožno klop ter se zagovarjati zaradi malomarne vožnje. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca strogega zapora in pogojno za dobo treh let.
KAJ JE S PRAVOSLAVNO KAPELO V SOBOTI?
Pred kakimi petimi ali šestimi leti se je vršila tudi v Soboti akcija za zgradbo pravoslavne kapele. Pravoslavnih sicer Sobota nima dosti. Razen vojaštva bi menda mogli prešteti vse na prste. To je bilo v dobi, ko se je vršila podobna akcija tudi drugod po Sloveniji. V Soboti so dajali precej velike vsote, ki so pri mnogih znašale po več tisočakov. Dajali so katoliki, evangeličani in iz-raeliti. Uspeh akcije je predvsem zasluga iniciatorjev in zbiralcev, ki so zavzemali v Soboti važna mesta. Imena darovalcev in vsote so tedaj prinašali tudi časniki. Govorilo se je že tudi o zemljišču, kjer naj bi kapela stala. Prišla pa je sprememba političnega stanja. Iz Sobote je odšel tudi glavni inicia-tor žand. major g. Narančič. Zadnja leta pa se ni nič več slišalo niti o akciji niti o tem, v kake svrhe je šel nabrani denar, če se ne bo gradila v Soboti pravoslavna kapela, bi morebiti bilo primerno obrniti nabrani denar v kake druge svrhe, posebno humanitarnega značaja.
o. Tekstilna industrija v Sloveniji je januarja že drugič zvišala mezde svojim delavcem. Prvo zvišanje je znašalo 10 odst., drugo pa 25 para na uro ali 6 odst.
o. Udruženje rezervnih podoficirjev. Poverjeništvo za slovenjgraški okraj je prevzel Drago Bradač, uradnik bolnišnice. Pozivajo se vsi podoficirji, da se včlanijo in izpolnijo pristopnice, ki se dobe pri poverjeniku.
Gruda
ti
Izšla je prva številka 17. letnika »Grude«, mesečnika za kmetsko prosveto. Vsebina lista, ki ga piše in polni kmetska mladina sama, je zanimiva in naša. Kot tak je list verno zrcalo razgledanosti in inteligence naših kmetskih fantov in deklet, ki se zbirajo okrog svoje kmetske organizacije. Leposlovne prispevke so napisali za to številko Jože Kresmk (pesem), Jože Danev (pesem). Izidor Koro-
bač (živahen opis fare Sv. Antona) in Ivan Nemec, ki je začel priobčevati povest »Srečo v valovih«, ki je zajeta iz kmetskega življenja nekje v bližini Som-bora; zaključuje pa leposlovni del številke Gerželjev' prevod Knapove »Pus-zte«, v kateri češki avtor neverjetno primitivno in sočno riše naselitev kolonistov. Članke so prispevali J. Tomažič, Dašek, ki piše o krizah, Nemec, Šebjanič in drugi. — »Grudo« izdaja Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Praža-lcova 11.
o. Pustni torek je tudi soboške ulice močno razgibal Posebno pozornost je vzbujala povorka iz Markišavec, ki je predstavljala udeležence »Borovega gostit vanja«. V Marki-šavcih se namreč letos ni poročil niti en par. Sprevod, ki je prišel v Soboto, je bil številen ter ni manjkalo v njem nobene pomembne osebe vse do »farara« in »zdravnika«. Radi prevelikega navala pustnih maškar so tudi letos bile trgovine zaprte.
o. 4 mesece zapora je dobil pred mariborskim okrožnim sodiščem tesar Josip Pokrov iz Prevalj, ker je kričal nemogoče reči, ko so ga graničarji prijeli pri prekoračenju meje.
o. Smrtna nesreča. V soboto je posestnik Jožef Senekovič v Trsteniku v Slov. goricah zapazil, da je pod težo_ južnega snega pričelo pokati tramovje ostrešja na gospodarskem poslopju. Odšel je s svojim hlapcem na podstrešje, da bi podprl slabejše tramovje. Nenadoma pa se je strešni stol zrušil in pokopal Senekoviča, ki je obležal mrtev med tramovjem; hlapec pa se je rešil s skokom v pritličje. Senekovič pa s pohabljeno nogo ni mogel skočiti.
n. Za novega generalnega ravnatelja dr*, železnic je imenovan inž. Milan Jojič, dosedanji pomočnik generalnega ravnatelja inž. N. Djuriča, ki je bil upokojen.
n. Romunski državnik v Dubrovniku. Te dni je prispel v Dubrovnik bivši predsednik romunskega senata univ. prof. Ilija Danianu. Pregledal bo tamkajšnji arhiv v svrho neke znanstvene razprave.
n. Mož in žena stara skupaj 20 let. V Kosovski Mitroviči sta se te dni »poročila« po starem krajevnem običaju 11-letni Šaban Re-džep in 9-letna Selma. Ko so oblasti zvedele za to nenavadno poroko, so poklicali najmlajši par in njune starše pred sodišče.
n. 16-Ietno ženo je po neki veselici ubil ljubosumni Andrija Nikolič iz Kragujevca. Ker je bil strasten kvartopirec, ga je mlada žena zapustila, kar pa je postalo zanjo usodno.
n 165 letni Medmiirec Mijo Podvez je le dni umrl v okolici Čakovca. Bil je uajslarcjšl Medmurec.
u BI.IKK) volkov povzroča prebivalcem v Južni Srbiji velike skrbi, ker resno ogrožajo njihovo življenje in živino. Volkovi napravijo letno okoli pel milijonov 'din škode.
n Tuzlansba bolnišnica je skoraj [tu-pnlnoma zgorela. Bolnike so v zadnjem trenutku rešili iz gorečega poslopja. škoda znaša okoli pol milijona din.
n S tisočaki je zakurila ktnetica Franca Komesarovieeva v okolici Djakova. Zakupila jc v [>ečL, komor je gospodar skril 12.000 din.
n četvorke je rodila 117 letna delavčeva žena Rozalija Paulika iz Retvale pri Osijeku. Novorojonoki so skupno tehtali 1.15 Kg.
Jubilej prleškega narodnega običaja
Vsem onim, ki so se lansko leto udeležili -narodnega festivala v Mariboru, je še gotovo v lepem spominu nastop skupine iz Sv. Jurja ob Ščavnici, ki je pokazala običaje iz biserjanskega štrjaka. Ker te dneve naši dnevniki poročajo o raznih plesnih prireditvah, ki se vršijo po mestih, ni odveč, da se tudi omeni, da so vaščani vasi Biserjane slavili 85-letnico svoje tradicionalne prireditve, znane pod imenom biserjanski širjak (štrjak predstavlja sod vina. ki drži okrog 150 1 vina in ki ga vaščani skupno spijejo). Bilo pa je takole:
Že pred tednom se je izvrši! posvet vaških odličnikov, ki je odločil, da se bo letos vas izjemoma sestala k slovesnosti že pred pustom in to na Svečnico zvečer. — Glavni razlog, ki je narekoval ta sklep, je bila bojazen, da bi sklepi balkanske konference v Beogradu spremenili vojno v mir in bi radi tega štrjak moral na pust odpasti, kar bi povzročilo pri vročekrvnih Biserjancih nezadovoljstvo, ki pa v teh časih ni v interesu vaške vlade. — Ker tudi nobeden od vaških mladih gospodarjev, ki so bili dolžni dati v tem letu štrjak, ni hotel izpolniti te svoje obveznosti z izgovorom, da mu gorica ni dovolj obrodila, je vaška dav-
' čna oblast navrgla na vaščana 12 dinarjev davka, ki je omogočil slovesnost. — j Kot dobri državljani biserjanske ljudo-1 vlade, v kateri vladajo stoodstotna slo-; ga, vzajemnost in ljubezen in v kateri I sta bik in »riisa« strah in trepet za po-i dauike, so se vsi sklepu vaških odiični-i kov pokorili in pravočasno plačali nalo-j ženi davek brez vsakega rubeža. * Večer na Svečnico je resnično poka-| zal, da so vaščani vdani svojim voditeljem. — Na štrjak so prišli vsi, razen onih, ki jih je vinski duh že preko dneva i omanil in jim tako onemogočil priso-j stvovanje na slavnosti, j Domačin večera vaški velikan gospod Sinko Jakob je ljubeznivo sprejemal goste, želeč jim dosti zabave. — Ko so bili vsi vaščani zbrani, sta sledila govora domačina in njegovega prijatelja gospoda Ljudevita Ivanjšiča. Oba govora sta končala z upanjem, da bo drugo leto še lepše, kakor bo letos. Vaška godbenika sta skrbela za polko in valček, stari vaški gardisti Šantl Anton, Kreft Anton, Brumen Miha in drugi pa so kazali mladini običaje štriaka, med katerimi je zlasti »metanje kljiiča« povzročalo veselje, pri neizmučenih »metalcih« pa bunke na glavi. Nastopila je tudi »riisa«, ki jo
je jezdil poveljnik vaškega dragonskega regimenta in ki je hotela s svojim dolgim gobcem spiti vse vino.
Posebnih nevšečnosti na štrjaku ni bilo, v kolikor pa so bile, so to bile bi-serjanska vsakdanjost, ki so le spopoi-nile spored slavnosti.
Štrjak se je zaključil v soboto popoldne, ko so vaški odličniki smatrali, da je dovolj zabave in da doma že otroci od dolgočasja jokajo, krave pa mukajo v prazne jasli. Zaključek pa je bil tudi potreben zato, ker v sodu bilo je prazno dno...
Vaščani so se razšli, eni radi, drugi neradi, vsi pa s sklepom, da se drugo leto štrjak ne sme začeti v petek, ker je to slab začetek, ki prehitro spremeni vino v vodo. Poudariti je tudi treba, da so vsi vaščani zapuščali svojo prireditev v treznem položaju in so se vračali domov vsekakor v drugačnem stanju, kakor nekateri Mariborčani v nedeljo zjutraj iz elitne redute.
Naj mi^ Biserjanci oprostijo, da sem jih ovekovečil v »cajtingah«, toda ker me niso pustili kot nasprotnika žlahtne vinske kapljice do besede na štrjaku. sem to tu storil v čast in slavo biserjanske vasi, ki jc vzor vaške sloge. vk.
Maribor
Ob slovesu dr. Iva Šorlija
Danes zvečer se poslovi Umetniški klub v Mariboru od svojega dolgoletnega predsednika in sedanjega častnega predsednika, pisatelja dr. Iva Šorlija, ki odhaja te dni na svoje novo notarsko mesto v Kranj. Z njim odide iz Maribora markantna osebnost, ki je stala vedno v ospredju našega kulturnega in zlasti umetniškega delovanja ter sredi narodne slovenske družbe, ki bo Šorlijevo odsotnost težko pogrešala.
Dr. Ivo Šorli je služboval in deloval kot Tolminec, ožji rojak pisateljev dr. Ivana Preglja in Franceta Bevka, do prevrata na Primorskem, od koder je prišel najprej v Šmarje pri Jelšah, nato r.a, v Maribor. Tu je s pokojnim generalom in pesnikom Rudolfom Maistrom dal prvo iniciativo za združitev mariborskih književnikov v Literarnem klubu, kate- j rega je vodil najprej kot poslevodeči , podpredsednik in nato predsednik ter | ustvaril s tem podlago za poznejšo usta- j novitev sedanjega Umetniškega kluba, | reprezentančne organizacije vseh sloven- j skih umetnikov na ozemlju bivše mariborske oblasti. Že na ustanovnem občnem zboru Umetniškega kluba je bil soglasno izvoljen za njegovega predsednika, ko je ' pa pred dvema letoma zakadi prezaposlitve drugod to mesto odložil, ga je klub izvolil za svojega dosmrtnega častnega predsednika in člana. Kot član in pred-
nih odborih in korporacijah*.
V Mariboru je doživel tudi šestdesetletnico svojega življenja, katero je Umetniški klub z vso našo javnostjo proslavi! na posebnem večeru v Narodnem gledališču s predavanjem prof. Koblarja Iz Ljubljane o njegovem književnem delu, recitiranjem njegovih novel in vprizo-ritvijo njegovih enodejank. Prav tako je uprizorilo naše gledališče v tem času tudi njegovo dramo, ki so jo odigrali tik prej že v Ljubljani in kmalu nato še v Pragi. Mimo tega je napisal v času bivanja v Mariboru več novih povesti in romanov, ki so jih izdala ljubljanska založništva, in uredil svoje »Izbrane spise« v šestih obširnih zvezkih, ki so šele prav pokazali slovenski javnosti izredno plodovi-tost pisateljske sile dr. Iva Šorlija.
Dr. Ivo Šorli pa ni deloval v Mariboru samo na literarnem in kulturnem področju, ampak tudi v mnogih društvih in gospodarskih ustanovah, saj je bi! med drugim soustanovitelj in vse doslej načelnik Ljudske samopomoči, v kater: smo dobili močan domač zavarovalni zavod in tri palače, ki bodo trajno ostale v okras našemu mestu. Tudi tu se je izkazal kot umetnik s čutom za arhitekturo in plastiko. Vrzel, ki bo nastala z njegovim odhodom iz Maribora, bo ostala trajno odprta, toda trajen bo ostal tudi spomin na delo, ki ga je tu izvrši!. Ko se bo pisala kulturna zgodovina Maribora prvih dveh desetletij po osvoboje-nju, bo moralo biti njegovo ime na častnem mestu.	-r.
Tekstilna pogafartja v Milanu prekingena
Konferenca naših in italijanskih tekstilnih delegatov, ki je zasedala v petek in soboto v Milanu, ni dovedla do nika-kega ugodnega zaključka. Italijanski delegati so namreč zahtevali povišano ceno 18 lir za kg za stare zaključke, kijih je še za okoli 55 milijonov lir. Po dolgih razgovorih so pristali na znižanje za 4 lire po kg, vendar le pod pogojem, da bi naša delegacija v imenu vseh naših predilnic pristala na storno vseh ostalih za-
sednik je dal mnogo plodnih pobud in j ključkov, ki bi ostali izven drugega kvar zastopal združenje v javnosti ter v raz-! tala. To se pravi, da bi nam Italijani do-
bavili iz vsote 55 milijonov samo 17 milijonov a te po znižani ceni 14 lir, do-čim bi 38 milijonov stornirali. S temi predlogi se naši delegati niso sporazumeli ter prekinili pogajanja. Delegacija je napotila odposlanca finančnega ministrstva dr. Tomiča v Rim, kjer naj bi dosegel, da se italijanski dobavitelji držijo starih sporazumno sklenjenih cen. Če ne bo imel uspeha, se bo o povišanju cen bombažnega prediva razpravljalo na ju-goslovansko-italijanski trgovinski konferenci v Beogradu.
NENADNA SMRT RAVNATELJA PIŠEKA
Danes je v jutranjih urah nenadoma preminul ravnatelj podružnice Celjske posojilnice v Mariboru g. Franc P i š e k. Pokojni je bil kot šmarski rojak že od leta 1908 stalno v Mariboru, kjer si je s svojim odločnim narodnim stališčem, ljubeznivim družabnim nastopom, vljudnostjo in značajnostjo pridobil vsestranski ugled in spoštovanje. Kot član mnogih narodnih društev, med njimi tudi Sokola, je v težkih dneh narodnih bojev in j preizkušenj neomajno in požrtvovalno stal v prvih vrstah ter mnogo doprinesel j slovenski narodni stvari. V svoji strokij ie bi! izbrušen mož ter nenavadno požrtvovalen uradnik, ki mu je bila blaginja podjetja tesno pri srcu, saj je zanjo če je bilo treba, žrtvoval vse svoje dopuste. V mariborskih krogih je bil izredno priljubljen družabnik ter zlasti navdušen pristaš »zelene bratovščine«.
dinarski do 16. avgusta, 1 dinarski do 20. aprila in kovanci po 50 par do 16. avgusta t. 1. Dotočila so tako jasna, da je odveč vsako vznemirjanje občinstva. Občinstvo je dolžno sprejemati navedene kovance do določenih rokov, po teh datumih pa samo še Narodna banka šest mesecev po zakonitem terminu brez odbitka. Teh določil naj se drže tudi mariborski in okoliški trgovci, obrtniki in ostalo občinstvo.
posebnemu predmetu izkustva s kmetijskim
PREDLOGI ZA RAZDELITEV UVOŽENIH TEKSTILNIH SUROVIN
Posvetovalni odbor za tekstilno industrijo v Beogradu je razdeljen na tri sekcije. Te dni ie imela sejo sekcija za bombaž in svilo. Seji so prisostvovali tudi predstavniki tekstilne industrije. Na seji se je osnoval poseben odbor, ki mora do 23. februarja izdelati konkretne predloge za zalaganje tekstilne industrije s predivom in pravilno razdelitev surovin.
m. Sokolsko društvo Maribor-matica ima
občni zbor v sredo, 14. t. ra., ob 19.30 v So
f JOSIP HLADEK.BOHINJSKI
Opolnoči je izdihnil, zadet od kapi, pri pri	,	,	____
hodu domov v hišo na Aleksandrovi cesti 19! kolskem domu. članski sestanek v svrho sestave kandidatne liste bo v ponedeljek, 12. t. m,, ob 20. istotam.
m Okrajno učiteljsko društvo Maribor, levi breg, zboruje to soboto ob 10. v krčevinski Šoli. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu anketni razgovor k vprašanju ,,Kaj govori z:t in kaj proti kmetij-
znani mariborski dirigent in zborovodja ter ravnatelj konc. glasbenega zavoda g. Josip Hladek-Bohinjski. Pokojni, ki je bil doma iz Gorenjske, je prišel v Maribor kot dirigent Glasbene Matice in ravnatelj njene šole, pozneje pa je vodil omenjeni glasbeni zavod. Pred prihodom v Maribor je bil v Sarajevu dirigent vojaške godbe in kapelnik tamkajšnjega pevskega društva »Predevič«. Pokojni i Hladek-Bohinjski je bil za svoje delo odliko-; van z redom sv. Save IV. stopnje in z redom | Jugoslovanske krone IV. stopnje. Smrt mu je i Pretrgala pot življenja v 61. letu.
skemu pouku kot ljudske šolev Naša poukom.*'
ni. Falska elektrarna rešena ledu. V ponedeljek je bil zadnji kritični dan za falsko elektrarno. Takrat so odprli zatvornico, da se je nadležni led odstranil iz jeza. Ker se je zaradi južnega vremena začel tudi ostali led taliti, je upati, da je elektrarna vsaj začasno rešena hudih ovir pri obratovanju.
m. Celjski avtobus je imel sinoči pet ur zamude zaradi nevzdržnga stanja na državni cesti Maribor—Celje. Velike zamude so tudi na ostalih podeželskih progah. Potrebno je, da se odgovorni činitelji vendar že pobrigajo za izboljšanje naših cest.
m. Drobiža primanjkuje zadnje dni v Mariboru, kar občutijo zlasti poslovni ljudje ni. Pekovski pomočniki imajo v soboto ob pol 19. v gostilni »Zlati konj«, Vetrinjska ulica, važno zborovanje Razpravljali bodo o kolektivni pogodbi, naraščajoči draginji, nočnem delu in drugem.
m. Dva nesrečna padca. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 17-letnega. čuvajevega sina Franca Natala iz Laporja, ki si je zlomil pri padcu na poledeneli cesti ključnico, in 47-letno delavko Marijo Repoluskovo iz Zgornjih Zreč, ki si je pri padcu na stopnicah prav tako zlomila ključnico.
m. Vojni oškodovanci iz Primorja in Koroške,^ ki že težko pričakujejo ureditev toliko zavlačevanega vprašanja odškodnine, naj se udeležijo predavanja g. dr. S. Fornazariča, ki bo v četrtek ob 20 v dvorani Narodnega doma.
m.	.	___________ ___________
trotehničnih obrti v Ljubjani bo v nedeljo ob 9. v Gambrinovi dvorani.
Z NOŽEM NAD DEKLE
Na pustni torek zvečer je v Peskovi gostilni v Radvanju planil nad 20-letno delavko Marijo Virajevo iz Delavske ulice v Zg. Radvanju, ko je plesala z drugim, njen fant Franc Pivec ter ji z nožem prerezal žile pod komolcem na roki. Rana je bila nevarna in bi dekle lahko izkrvavelo. Virajevo so takoj prepeljali v bolnišnico.
Razglas!
Obveščani svoje cenj. odjemalce in ljubitelje glasbe, da sem detajlno prodajo Hohner-harmonik v moji specialni trgovini s 24. januarjem 1940 opustil.
Od sedaj naprej bom vodil kot glavni zastopnik svetovno znano italijansko tvrdko harmonik
»SCANDALLI«
poleg nemške znamke »Cantulia«. Glasbena hiša »H ar mo 1 c.;
Instrumenti, harmonike, muzikalije Perc Oto, Maribor, Gosposka ulica 34.
* Slanikova pojedina s popoldanskim koncertom v Veliki kavarni.
* še je čas za nabavo srečk drž. razredne loterije. Žrebanje V. glavnega razreda od 10. februarja do 7. marca 1940. Milijonski dobitki so na razpolago. Kupite še danes srečko pri »PUTNIK-u«.
* „Jadran-Nanos“. V četrtek, 8. t. in,, ob 20. uri predava v mali dvorani Narodnega doma g. dr. Fornazarič o vojni odškodnini. — Odbor.
MOŠKO PERILO PO MERI ceneno, najboljše kakovosti izdeluje IVAN BABIČ,
Maribor, Gosposka ulica 24. maMmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Kino
* Esplanade-kino. čarobna romantična pripovedka »Veliki orel« (Winnetou), po romanu Karla Maya s Shirley Temple.
* Grajski kinu. Danes sijajna komedija in plesna revija „Auianda“. Smeh, zabava! — Pride: Benjamin Gigli.
* Kino Union. Do vključno petka veiefilm francoske produkcije »Marija Chapdelein«, prekrasna globoka vsebina. V glavni vlogi Jean Gabin — Madeleine Renaud.
Mariborsko gledališče
Sreda. 7. febr.: Zaprto.
Četrtek, K febr., ob 20.:	..Olliello".
Red A.
Petek, 9. febr.: Zaprto.
Sobota, 10. febr., ob 20.: „Cigan baron”. Red C. Premiera.
Radio
četrtek, 8. februarja:
Ljubljana: 7 Poročila in veseli zvoki, 12 Operetni napevi, 13.02 Operni trio, 18 Pester spored RO, 18.40 Slovenščina za Slovence, 20 Tercet sester Stritar, 20.45 Koncert simf. gl., 22.15 RO. — Beograd: 18.30 Koncert RO, 19.40 Šramel kvartet, 21.50 Klavirski koncert, 22.20 Pl. gl. — Sofija: 17 Glasba za zabavo, 20.30 Instrumentalni koncert, 21.30 Lahka glasba. — Droitvvitcli:	20 Koncert
londonske filharmonije, 21.30 Orkester H. Halla, 22.30 Glasba in pesmi. — Toulouse: 19.50 Valčki, 20.50 Havajski orkester, 23.15 Odlomki iz filmov in salonski orkester. — Pariš PTT:	19.45	Poje Lucienne Boyer. —
Bruselj I.:	21.30	Koncert del Beethovna in
Musorgskega. — Rim: 21 R. Straussova opera »Elektra«. — Firence: 20.30 Lahka orkestrska gl., 22.10 Koncert kvarteta. — Radio-Paris: 19 Prenos iz Opera Comique. — Dunaj: 18 Schumannove in Schubertove balade klavir in
_	| za klavir in bas, 20.40 Leoncavallova opera
Xyll. redni občni zbor Združenja elek- »Bajaco« (izvajajo člani milanske Scale). —
.. . .-..u:.-: , Bukarešta: 20.15 Koncert filharmonije. — Be-
romiinster: 20.45 Lahka glasba, nato plošče.
Imenitna konjunktura mestnega avtobusa
Stvarna preizkušnja izreka: »Boljše je slabo se peljati kot dobro iti peš"
o.
ČETRTKA DAUE BENCINSKE KARTE
Jutri bodo stopile v veljavo bencinske karte, na podlagi katerih se bo odslej Prodajala bencinska mešanica. V Beogradu so te karte že razdeljene, za ostale kraje pa so jih prejela okrajna načelstva, mestna poglavarstva in predstoj-uištva policije. Kakor hitro bodo vsi 'astniki motornih vozil prejeli bencinske karte, bo izdana naredba o prodaji bencinske mešanice na nove karte.
Prelepa zima se pred očmi izpreminja v gnoj, brozgo in poplavo. Navdušeni smučarji zelenijo od jeze, ko so vendar tako živo upali, da jih je po tolikih zaporednih »gnilih« zimah vendarle obiskala zima kot se spodobi. Vse zaman. Sicer tičimo še v zimskem času, morda le ne kaže prezgodaj izgubiti zadnjega upanja, Trenutno pa je vse izgubljeno. Z njimi v eni fronti stojijo seveda tudi brezposelni delavci, ki jih je snežni blagor končno le zaposlil. Skidali bodo, česar jug ne bo odnesel, in potlej? Bogme, kako daleč je še do pomliH in poletja! Križ je z letnimi časi. Tudi ti imajo svoje pristaše in nasprotnike. Kako se vse na svetu vedno suče okoli teh presnetih interesnih sfer!
Mestni očetje- so seveda že iz formalnih razlogov vedno resnih obrazov in hudo zaskrbljeni za blagodejno usodo je podružnica nemškega konzulata v! meščanov. Nobenega dvoma pa ni, da Mariboru namestila na glavnih vratih j so zadnje tedne menda izredno zado-svojega sedeža na Trgu svobode tale ! voljni vsaj z avtobosnim prometom. Z napis:	Deutsches Konsulat Laibach, njih stališča je vendar nadvse dopadljivo
■'-v. eigstelie Marburg.	i gledati ,kako odvažajo avtobusi s kolo-
VELJAVNOST STARIH KOVANCEV
V smislu zakona in odlokov finančnega 'Ministra veljajo stari kovanci do nasledkih rokov: 50 dinarski kovanci do 16. februarja, 20 dinarski do 16 avgusta, 2
Zanimiva prijava
Na policiji smo danes videli prijavo,
dvora trume nestrpnih meščanov. Vse se tare. Naval, da ga že dolgo ni pomniti enakega. Kaj predpisi? Kaj udobnost? Kdo bi zdajle gledal na take malenkosti, ko je »konjunktura« na višku. Tiste rdeče tablice z belimi napisi o številu sedežev in stojišč — prazne marnje. Vozi, vozi, to je parola, to je tempo, to je zalet! Par tednov že traja ta napetost. — Potniki sicer godrnjajo, se jezijo, si stopajo po kurjih očeh, dolžijo šoferje krivde, vsakega na novo vstopivšega meščana zavistno smatrajo za sovražnika in — nebodigatreba. Toda le potrpijo, da jim vsaj peš ni treba do doma. Še bolj čudovita pa je prostornina mestnih avtobusov ,saj skoraj spominja na ono hudomušno \z Lemberga, ko so Lemberžani razširili cerkev! Toda tempo je vražja stvar, 20, 30, 50, da, tudi 60 potnikov. Tablica pa na priliko pravi 23 sadežev! Zares: mariborski meščani so vzgledne in potrpežljive ovčice, in vrhu vsega še za svoj denar. Jeza in slaba volja pa bo tako do prihodnje »konjunkture« menda že pozabljena, si mislijo odgovorni.
Višek »konjunkture« pa vlada menda
na tezenski progi, ki je že par tednov oJlično frekventirana. Dočim vozijo na drugih progah večji avtobusi, vozi na lej manjši voz. Naval pa tolik, da bi bila še v dveh takih vozeh gneča. Izredno lju-b.znivi šofer se sicer trudi in vljudno urejuje nestrpneže. »Gospoda, prosim, še malo nazaj..'.« Marsikatero hudo mora požreti. Ljudje so nestrpni, ta vražji tempo jih je pognal s tira, »stiska« jim gre na živce, za dobro, zdravo valuto pa taka vožnja. Ko bi dali vsaj večji avto?! Ali pa morda rezervo?! Kaj mestni očetje nič ne vidijo? Kar je prav, je prav, vse do gotove mere! Te tedne so Te-zenčani pokazali polno mero dobre, izredno dobre volje. Nepravično bi bilo, če bi tega na pristojnem mestu z vsem razumevanjem ne upoštevali. Če so za druge proge rezerve in večji avtobusi, potem je treba najti tudi za tezensko progo spodoben izhod. Nihče ne terja, da bi se prav košato razsedel, toda vsaj stal bi rad na svojih nogah in ne r.:, sosedovih, da vsaj v tem oziru ne bo zamere!	-j-
Liuhliana
Kako je z vodarino na periferiji
Iz kroga posestnikov novih majhnih hiš smo pred nedavnim objavili apel na j občinski svet, da bi bilo pri proračunski razpravi nujno potrebno, če bi bili oproščeni plačevanja vodarine tisti posestniki na periferiji mesta, ki zaradi uboštva ne morejo napeljati vodovoda v svoje hiše in zato tudi ne uporabljajo vode iz mestnega vodovoda.
Ker posestniki smatrajo plačevanje vodarine v takih primerih za krivično, je zanje zelo važno stališče mestne uprave. Dobili smo pojasnilo, ki pravi, da tudi vodari&a ne pozna izjem, saj mestno razsvetljavo prav tako plačujejo tudi tisti, ki nikdar ne pridejo iz svojega stanovanja n. P*'- zaradi bolezni, ter celo slepci, ki jim tudi sončna svetloba prav nič ne koristi. Tudi za ceste plačujejo vsi davkoplačevalci, čeprav nimajo vozov in avtomobilov. Prav tako vsi davkoplačevalci prispevajo za vzdrževanje bolnišnic in jetnišnic, čeprav so zdravi in pošteni ter na varnem pred zločinci. Tudi za socialne zavode radi plačujemo davke, čeprav nismo potrebni 'podpor. Enako je tudi s šolami, ki jih vzdržujejo tudi sanici in starši brez otrok, ter s premnogimi drugimi stvarmi, ki služijo splošni blaginji.
Gotovo je vodovod med takimi pridobitvami, ki služijo javni blaginji in so zato vodovodi vsaj neposredno koristni tudi takim", ki nikdar ne pijejo vode, se le i;edko umivajo, skratka, ki se ne poslužujejo vode iz vodovoda. Vodovod je našemu mestu potreben tudi zaradi sploš*. nega zdravja, da ne nastanejo kužne bolezni iti ne prično moriti prebivalstva. Zato mestna uprava dela z vso silo na to, da dobi vsaka Hubljanska hiša svoj vodovod. Še več, mestna občina si tudi prizadeva in želi, da bi vsa okolica In tudi vsa dežela imela dobro vodo, saj je Ljubljana glavno mesto Slovenije in je od zdravja vsega naroda-odvisen tudi napredek našega mesta. Poleg tega pa z dežele dobivamo pridelke in živila, ki lahko zaneso- nalezljive bolezni v mesto, če so živila okužena.
Mestni fizikat se na vse načine trudi za izključno rabo vode iz vodovoda, da bi ne bilo treba nobenega vodnjaka več, saj so vodnjaki pogosto prav blizu greznic in gnojnic. Zato mestni fizikat stalno nadzoruje in tudi stalno ugotavlja, da večina teh vodnjakov ne ustreza svojemu namenu, ker voda ni dobra ali je pa sploh škodljiva za uživanje in za pomivanje posode. Tako lahko najprej dobi tifus ali grižo družina lastnika takega vodnjaka, jo raznese po mestu z raznim živili m tako okuži še druge. Posebno važno je pa za gostilne, da rabijo samo vodo iz vodovoda. To skrb za dobro
vodo pa predpisujejo tudi državni zakoni ] in § 125 gradbenega zakona tudi določa, j da so lastniki zazidanih stavbišč dolžni j napeljati vodo iz mestnega vodovoda,
čim je ta napeljan pred njih posestva, najdalj pa v 6 mesecih, ker pozneje napelje vodovod občina sama na stroške lastnikov.
Iz tega sledi, da mestni občini ne more in ne sme biti vseeno, če so hiše v Ljubljani priključene vodovodnemu omrežju ali ne. Občina je nasprotno celo dolžna skrbeti, da dobe vsi prebivalci zdravo vodo iz mestnega vodovoda. V ta namen Zakon pripušča, da pobira občina vodovodno naklado tudi od tistih hišnih posestnikov, ki njih hiše leže ob cevovodu mestnega vodovoda, čeprav niso zvezane z mestnim vodovodom.
Za napeljavo vodovoda znašajo stro-
ški 700 do ,900 din, kolikor je pač oddaljena hiša od cestne vodovodne cevi. Naprava vse hišne vodovodne instalacije v to vsoto seveda ni računjena, saj vodovod instalirajo za to koncesionirane tvrdke. V dosti primerih., kakor n. pr. na Galjevici in na Barju, je bilo revnejšim posestnikom, ki nimajo denarja za 'astne priključke vodovoda, pomagano na ta način, da je mestna občina napravila javen vodnjak z vodovodno pipo. Sicer je pa revnejšim posestnikom plačevanje računov za vodovodno napeljavo vedno olajšano z dovoljenjem odplačevanja v mesečnih obrokih. Vodovodno omrežje se ziasti v predmestjih'in v inkorporira-nih delih mesta naglo povečuje in je občina minulo leto za ta namen porabila skoraj milijon dinarjev.
LJUBLJANA IMA S OTROŠKIH ZAVETIŠČ
Z razširitvijo mej ljubljanske občine sc jc tudi v priključenih d-elih mesta pokazala velika potreba dnevnih otroških zavetišč. Doslej smo v Ljubljani imeli sedem, zdaj pa se jim je pridružilo še novo mestno zavetišče v Trnovem, ki je namenjeno predvsem za južni del mesta. Novi zavod ne bo služil samo dnevnemu zavetišču, ampak bo v njem tudi otroški vrtec za najmanj 10 otrok, razen tega bo lam tudi prvi otroški internat za popolno oskrbo sirot in zapuščenih otrok. Zanje je pripravljenih 36 postelj v dveh ločenih spalnicah za dečke in deklice. Novi otroški dom bo skupaj s predhodnim v stari cukrarni osnova za oskrbo zapuščenih otrok. Ko bodo napolnili tudi otroško zavetišče pri delavski stanovanjski koloniji za Bežigradom, bo pod streho skupaj nad (500 otrok.
Zemljišče, kjer sloji novi dom, je poklonila občini družba sv. Vincencija Pa-velskega. Za delo in ureditev je mestna občina plačala 3,120.000 din. Spomladi bodo okoli doma začeli pripravljati igrišča', vrtove in nasade.
iz Breznega, obč. Sv. Krištoi, v mestnem zavetišču v Medlogu pa 78-letna Marija Kresnik.	.
c. Dve razpravi pred celjskim sodisčem. v petek ob pol 9. se prične tajna razprava proti mladoletnemu roparskemu morilcu A. P. iz Tevč pri Laškem. Istega dne ob 10. se prične druga taina razprava proti kmetskemu sinu J, V. zaradi uboja.
c. Priča aretirana preti sodišcer.;. Včeraj *e je pred okrožnim sodiščem vršila razprava zaradi uboja proti 16-letnemu delavcu Antona Zajku, ki je 12. nov. 1939 v Gradiškem dolu pri Rogaški Slatini udaril po glavi s teieziu-kom Vinka Dolska in mu utrl lobanjo. Vmsa Dolška so prepeljali v celjsko bolnišnico, Kjer je v duševni zmedenosti skočil s strehe bolnišnice in se ubil. Pri včerajšnji razpravi se je po izpovedbi zdravnika-izvedenca pojasnilo, da poškodba, ki jo je zadal Zako Dolšku, sama na sebi ni bila smrtna. Posledica smrti je bil skok raz strehe bolnišnice. Kot priča je bil zaslišan pri razpravi tudi Janez Ogrizek. Iz izpovedi te priče pa je prišlo na dan, da sta poleg Zajka pri poškodovanju Vinka Kolška sodelovala tudi brata Janez in Jože Ogrizek. Da se za to ni izvedelo že preje, je bil povod ta, da sta oba Ogrizka pregovorila Zajka, da je vzel vso krivdo nase. Na grsd-log drž tožilca je bil priča Janez Ogrizek takoj aretiran, proti Jožetu Ogrizku pa se ie izdalo zaporno povelje.
c. Tri leta robije za uboj je dobil včeraj pri okrožnem sodišču v Celju 19-letni hlapec Albert Obrulj, ki je 1. januarja letos v Resniku pri Žrečah v neki gostilni z nožem zabodet Franca Videčnika v levo ramo in srce, da je slednji umrl.
c. Očistite cesto pri hotelu »Pošti«! Cesta od hotela »Pošte« do mostu preko Voglajne je sedaj v takem stanju, da je obupno za vozila in za pešce. Delno leže na eni strani še
starosti je mestni odsek za zaščito otrok razposlal že decembra ter pozval k izpolnitvi tudi one starše, ki ne reflektirajo na pomoč oblasti ob morebitni evakuaciji. Starši, ki teh pol še niso izpolnili, naj store to takoj ter oddajo pole do 10... t. m. na Mestnem trgu 2-1., soba št. 37.
a. V nedejo so položili v prerani grob go-sdo Nado Krošl, rojeno Fabijan, soprogo pro fesoria in univerzitetnega docenta gospoda ceh kupi snega,, po , ostalem prostoru pa se
•»»s?	•:	•stJVs
priljubljenega učiteljica gospodinjske šole v Vesni.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama:
Začetek ob 20. uri.
Čelrlek, 8. febiv: „Praznjk češenj". Premiera. Premierski abonma.
Peiek, 9. febr., ob 15. tiri: ,,Striček Vanja*. Dijaška predstava. Globoko znižane cene, od IG din navzdol.
Sobota, 10. febr.: „Na prisojni slrani". Red A.
Opera:
Četrtek, 8. febr.: zaprlo.
Petek. 9. febr.: zaprto.
Sobota, 10. febr.:	Gorenjski	slavček'.
Red B.
a. Opozorilo borcem za osvoboditev naše severne meje. Vabimo vse one, ki so se v letih 1919-1920 borili za našo severno mejo pa še niso državljani Jugoslavije, da se v lastnem interesu čimprej prijavijo radi podelitve spominske kolajne. Vsa tozadevna pojasnila prejmejo v društveni pisarni Legije koroških borcev na Cankarjevem nabrežju 7-1.
a. Zbor vojnih dobrovoljcev. Okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo imela svoj 21. občni zbor v nedeljo ob 10. v sejni dvorani sekcije Združenia inženirjev in arhitektov v Kazini, II. nadstropje. Kakor je razvidno iz zadnje okrožnice, sc organizacija bavi z mislijo, da si polagoma ustvari dobrovoljski muzej, ker je velika škoda. da se s smrtjo vsakega vojnega dobro-voljca porazgube spomini in priče velikega požrtvovanja. V dobrovoljskem muzeju nai se združijo dnevniki, slike in drugi spomini na borbe za državno in narodno svobodo. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev ima zbrano gradivo za drugo knjigd »Dobrovoljci —^ ktadivarji Jugoslavije«, a. Pole za popis otrok do všetega 16. leta
stikrat natrpajo vozila in postane položaj za pešce nevaren.
c. Radijske motnje so v Celju zadnji čas postale neznosne. Ob gotovih časih raclišskiii oddaj sploh ni mogoče poslušati. Krivi so temu neblokirani motorji in razne druge električne naprave. Radijski naročniki prosijo odgovorne za odprayitev napak.
c. Najdbe. Od 23. avgusta do 31. decembra je bilo v Celju najdenih več različnih predmetov, med temi tudi nekaj denarnih zneskov. Ti predmeti se hranijo pri predstoj-ništvu mestne policije in jih lastniki lahko dvignejo med uradnimi urami v sobi št. 32.
Pfuf
p. Prejeli smo o draginji na ptujskem trgu sledeče: Ptujski trg, ki je nekoč veljal za naj-Cefje	cenejšega, danes ni več. Mlečni izdelki še
,	imajo primerno ceno. Visoko pa je poskočilo
c. Ljudsko vseučilišče priredi jutri ob 'ob-1 maslo, ki so ga kmetice te dni prodajale po letnici Prešernove smrti ob 20. seminar o 48 din ker. Tržno nadzorstvo svoiečasno ni Prešernovi ostalini. Seminar bo vodil prof. dr.
Pavel Strmšek.
c. Celjska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI obvešča vse interesente, da sprejema prijave za kovinarski in mojstrski tečaj še do 15. t. m. v
48 din kg. Tržno nadzorstvo svoječasno ni dopuščalo tako pretiranih cen. Cena kruhu še vedno ne odgovarja po svoji teži ceni moke. Odpraviti bi se pač moral nesrečni komadni sistem.
p. Žice se trgajo. Odkar je postalo južno, drse s streh plasti snega, ki so že na več mestih strgale žice. Električarji so imeli včeraj ves dan polne roke dela. p. Uradni dan Zbornice za TOI za Ptuj in
pisarni poslovalnice ustno ali pismeno, c. »Dentist«, tehnična zbornica v Ljubljani,
je podarila 200 dni za celjske mestne reveže i  ..................................................
mesto venca umrlemu dentistu Herbertu Scha- okolico, Ormož, Mursko Soboto in Dol. Len-geiju. Mestna občina se za dar najlepse za-, b0 15. t. m. v prostorih gremija. hvaljuje.	p. \% trgovskega bolniškega in podpornega
c. Opeklinam je podlegla. Jfred dnevi se je društva javljajo, da mora pristojen zdravnik .:	0	oc} vsakega člana, oziroma svojca za vsak
mesec zahtevati novo potrdilo delodajalca, če pride isti mesec v ordinacijo.
p. Ni se zastrupila. O Furk Ani, 19-letni hčerki ban. cestarja na Hajdini, o kateri se jc domnevalo, da se je zastrupila, se je naknadno ugotovilo, da je podlegla za prehladom.
pri štedilniku močno opekla 75-letna Antonija Korošec iz Ivence pri Vojniku, pddali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnila.
c. Novi grobovi. V Liscah 40 pri Celju je umrl sin posestnika Henrik Tržan, v Liscah •11 pa 76-letni posestnik Franc Kruleč, v bolnišnici 27-letni krojaški mojster Jože Brečko
MARIJ SKALAN:
AMAS IN JORA
ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI
77
»Morda pa ima res kako uničevalno' sredstvo!« so pričeli vzklikati nekateri, in po ulicah se je zbiralo vedno več ljudi, ki so v skupinah razpravljali o tem, kar je naenkrat podalo predmet zanimanja vseh zadnjih ljudi na zemlji.
»Ah, bežite no!«1 so ugovarjali neverneži. »Kakšno sredstvo naj bi imel? Ali nam niso znana že vsa? Ničesar novega ni bilo mogoče odkriti. -To je le izsiljevanje. Neumna igra, s katero naj bi nas premotil.«.
Ko je pa atome razkrajajoča moč Pu-ramovega,,aparata predrla tla prav na trgu pred .senatno palačo in so se pričele v vedno bolj divjem tempu nadaljevati eksplozije, se je po ulicah in trgih zbranega liucjstva polotila taka groza, da je izgubilo .vsako razsodnost in pričelo misliti samo. še .na,.rešitev.. Toda kako? Beg iz naselbine .ni,bil mogoč. Zunaj je prežala neizogibna , ledena smrt. Rešitev je bila tedaj samo v Rayanipuru, katerega je treba obvarovati propasti za vsako ceno, tudi za ceno, žrtvovanja Rayanijev in nove, uklonitve pred Yagirijem Seoni-jem. Od groze ponorele množice so se vrgle na senatno palačo, vdrle vanjo in
prisilile vlado, da se je uklonila in sporočila uporniku, da je pripravljena pričet^ z._ njim pogajanja.
- Množica se je v trenutku pomirila. Vsij so. pričakovali, da se bodo eksplozije nehale, zato so mirno čakali v primerni razdalji. Toda eksplozij ni hotelo biti konec. Nasprotno, širile so se vedno na večje področje. Tedaj so množice prisilile vlado, da je sama pričela klicati Ya-gjrija Seonija, a ni se več oglasil. Vsi klici so ostali brez odgovora. Strašna, vse uničujoča sila je besnela dalje in pričela prižigati požar. Del množice se je z obupno vztrajnostjo lotil gašenja, drugi del je pa od groze ponorel ali pobesnel begal sem ter tja. Neka skupina se je v senatu vrgla na senatorje in jih pričela pobijati:
»Vi ste krivi! Smrt krivcem! Mi nočemo poginiti!«
Ramas Rayani se je hotel vreči v boi s pobesnelimi napadalci, toda oče ga je zaustavil:
»Stoj! Bilo bi brezupno! Umaknimo se!«
»Ali naj dovolimo, da se vsi poko!>eio in uničijo vso naselbino?- je ugovarjal
R^inas.
»Umaknimo se!« je ukazal trdo Takur in zagrabil Ramasa za roko. Potegnil ga ie za seboj skozi vrata, ki so vodila iz ozadja odra na prosto. Za njima sta se umaknila še Rayani in Hampur Kamthi.
»kam nameravaš?« je vprašal Ramas očeta, ko so bili zunaj, sredi vrta.
»V delavnico vsemirskega vozila«, je odgovoril Takur.	'	~ -	-
»Ti hočeš odleteti?« "
»Ako ne bo drugega izhoda ...«
»In pustiti Rayanipur, da propade.* »Ako Yagiri Seoni ne ustavi uničevanja,« je odgovoril Takur, »naselbini tako ni pomoči; ako ga pa ustavi, bodo vsi strahopetci na njegovi strani in mi bomo osamljeni«
»Potem ie v vsakem primeru samo ena rešitev, odlet.«
»Da, samo ta. Za menoj!«
Vsi štirje so prekoračili vrt in prišli skozi zidna vrata v maio stransko ulico, ki je bila čisto temna in prazna. Šli so po njej v smeri predsedstva, od koder je vodil skozi Mahabalijevo sobo vhod do vsemirskega vozila. Posrečilo se jim je doseči cilj ne da bi jih bil kdo srečal. Ko so vstopili v delavnico, so našli v njej že Mahabalija Patno.
»Izgubljeno je, vse je izgubljeno!« mu ie zaklical Ramas. »Odleteli bomo.«
»Pričakoval sem vas že«, je odvrnil Mahabali. »Vedel sem, da pridete. Jaz sem pripravljen. Toda — ali naj odleti-
mo sami?«
»Moj Bog!« je kriknil tedaj Ramas. »Jora... kje je Jora... in Mana...«
»Koga hočeš vzeti s seboj?« je vprašal Takur.
»Joro.«
»Seonijevo?«
»Da.«
»Nikoli, rajši vidim, da vsi poginemo. S seboj vzameš Gayo NasikovO!«
»Potem izvoli odleteti sam!« je kriknil Ramas uporno.
»Gospodje!« se je vmešal Mahabah. »Jora je bila moja zaročenka, zato dovolite, da jo vzamem z nami jaz. Za kogar se potem sama odloči, temu naj pripade.«
»Nihče Seonijevrh ne pojde 'z nami«, je dejal Rayani.
»Jora sploh ni Seonijeva«, je vzkliknil 'Ramas.
»Čigava je potem?« je vprašal Takur začudeno.
Ne vem«, je odgovoril Ramas. »Vem samo to, da je v ozadju neka skrivnost, ki jo pozna samo njena mati.«
Prav tedaj, ko je izgovoril te besede, so se nenadoma odprla vrata in v sobo je planila Mana. Bila je vsa zbegana ;n razmršena. Komaj se je umirila iti zaklicala:
»Rayanipur se ruši. Stebri na trgu pred senatno palačo se razkrajajo. Še trenutek, in vesoljni mraz bo vdrl v naselbino. Rešite me!«
Zanimivosti
Jekleni gusar Indijskega oceana
Avanture vrstnice ..Admirala Grafa von Spee". križarke „Emden“ ob začetku svetovne vojne
Morje je poznalo že od nekdaj pustolovce, pa tudi junake, ki se niso bali pogledati smrti v oči. V orjašk: borbi za	nadvlado na
oceanih so doživeli tudi Angleži in Nemci dejanja, ki so prešla v zgodovino.
Eno izmed teh je pustolovsko, pa drzno gusarenje majhne,
3560 tonske nemške kr žarke »Emden«, ki je pod poveljstvom kapitana Miil-lerja križarila od 10. septembra pa do 9. novembra 1914 po Indijskem oceanu in v tem kratkem času potopila 16 angleških parnikov z okoli 70.000 tonami.
»Emden« je pripadala ob začetku svetovne vojne eskadri grofa von Speea, katerega istoimena križarka je v sedanji vojni tragično končala v vodah južnega Atlantika. V Koreanskem prelivu je »Emden« 4. avgusta 1914 zajela ruski parnik »Rjazan« in ga oborožila kot pomožno ladjo »Cormoran«. Dne 10. septembra se ie pojavila v Bengalskem zalivu in začela avanturo po Indijskem oceanu, kakor kaže gornja slika.
Angleži sprva niti slutili niso, da pluje po Bengalskem zalivu nemška vojna ladja. V teku šestih dni je »Emden« zaplenila osem parnikov, šest od teh jih je utonilo. V noči na 23. septembra je bombardirala petrolejske tanke v Madrasu.
S parom, konj zavozil v Črno morje
Stražnik na svetilniku pri Sulini ob izlivu Donave v Črno morje je plazil 12 milj severno kmeta, ki je s pcttom konj, vpreženih v voz, plul na ledeni plošči v morje. Svetilničar je poklical pomoč in takoj po poslali dva motorna čolna. Posrečilo se je spraviti kmeta, voz in enega konja v čoln, drugi konj je padel v vodo in plaval, kljub veliki razdalji, k obali.
Voznik je z mnogimi drugimi natovoril blago v južni Besarabiji in da bi skrajšal pot, je zapeljal z vozom na zeledeneli zaliv pri Sulini. Pri tem je zašel preveč na odprto morje in v strahu opazil, da ga nese ledena plošča dalje. Vso noč je prebil na plošči v velikem strahu, dokler ga niso naslednjega dne vsega premočenega in premraženega srečno rešili.
t
7bro4oed\*
(Ctflm
r,'.’
Ipm—»t onrv*
Vnel se je velik požar, Angleži so bili vznemirjeni. Na mah je bil ustavljen ves promet, štiri zavezniške križarke so odplule na lov za Nemci, ki so se medtem umaknili k Ceylonu in ustavljali ladje na živahni prometni zvezi med Evropo iu Daljnim' vzhodom. Nemci so zajeli več nadaljnjih parnikov, tri od teh so potopili, 6000 tonski parobrod, natovorjen s premogom, so pa pridržali in se založili s kurivom.
Dne 29. septembra se je »Emden« umaknila s Ceylona k Čagosovim otokom. Ker na otokih ni bilo brzojava, ta-mošnja angleška posadka ni imela pojma o evropski vojni. Nemce so gostoljubno sprejeli in kapitan ie izkoristil priliko za
temeljito čiščenje in popravljanje križarke. Po šestdnevnem odmoru, ko se je kapitan nadejal, da so Angleži nanje že pozabili, je 9. oktobra zaplul v prometnejše vode.
V rani zori 15. oktobra se je »Emden« pojavila pri Lakedivskih otokih. Tu so Nemci v petih dneh potopili sedem parnikov, enega s 5000 ton premoga pa so s stražo poslali h Kokosovim otokom. Da zameša sled, ie kapitan Miiller velel 20. oktobra spet zapluti v Bengalski zaliv.
Dne 29. oktobra je sledil drzen napad »Enidena« na pristanišče Penanga. Tu so Nemci potopili rusko križarko »Šem-čik« in po kratkem boju francoski rušilec »Mousquet«. V pristanišče se jim je posrečilo vtihotapiti na ta način, da so napravili iz lesa in platna še četrti dimnik, da je bila »Emden« videti kakor angleška križarka.
Po tem neobičajno smelem podvigu se je kapitan Miiller odločil, uničiti angleško radiooddajno postajo na Kokosovih otokih. To je bila za Nemce past. Kajti preden so prišli do otokov, je bila že oddana depeša, da je »Emden« na obzorju. Blizu je plul angleški konvoj, s oarniki za Evropo. Moderna angleška križarka »Sydney« je pohitela v boj, ki ie trajal poldrugo uro. Angleži so imeli boljše topove. Med bojem je »Emden« težko poškodovana nasedla na neki otok. »Sydney« je bil 16 krat zadet, kljub temu se je držal na površju. Prvemu častniku »Emdena« se je posrečilo, pobegniti z delom posadke na jadrnico, s katero je po križarjenju po Indijskem oceanu v 'anuarjti 1915 srečno dospel na turška tla.
Paberki
Zračni napad na morske volkove pripravljajo angleška letala v Madrasu v Indiji. V Bengalskem zalivu so postali morski volkovi zelo nevarni ribičem, ki jim prevračajo čolne. Letalske bombe bodo zdaj uničile in pregnale požrešne morske velikane.
Zatemnitev pri divjakih. V Sarawaku, samostojni državici na angleškem Borneu. so tudi uvedli zatemnitve vasi pred zračnimi napadi. Malajci, Kitajci in Da-iaki so pokazali, čim se je oglasila sirena, veliko disciplino.
V moške sta se izpremenili dve sestri Argentinki. 19 in 22 letna lepotica sta se obrnili na občino, naj ju vpišejo v spisek inoških. ker se jima je čez noč izpreme->ii! spol.
Sovjetske fiime bodo po odredbi vlade Predvajali v vseh mestih Nemčije. Nasprotno pa bodo v sovjetski Rusiji gledali nemške opere.
Zobno ščetko je požrl neki Danec. Zju-traj si je čistil zobe; z masažo je hotel Odstraniti angino v žrelu. Pri tem mu ic zdrknila krtačka v goltanec in izginila. Rentgenski posnetek je potrdil pacientovo izpoved, ščetko so mu morali vzeti s pomočjo operacije.
Nemško priznanje topničarjem .Francije
Nemški list »Westfalische Landeszei-tung« prinaša članek o sedanji artilerijski taktiki na zahodni fronti in pravi rr.ed drugim:
»Francoz je bil že med svetovno vojno dober topničar. Ni torej le običaj, da se on tako obilno poslužuje tega orožja. Medtem ko strelja nemška artilerija samo na cilje, ki jih odkrije, čisti francoska artilerija teren pred seboj. Zdaj strelja na vas, kjer se krije naša pehota, zdaj »tipa« po gozdu, ikjer išče sovražne rezer-
ve ali pa razdeja zaklon, čeprav so ga čete zapustite. Od časa do časa prihajajo izpred Maginotove črte topovski izstrelki, zdaj tu, zdaj tam. To je značilna taktika francoske artilerije, da stalno menjava položaj in prevaža lahke topove iz kraja v kraj, tudi v »Niemandslandu«, da čimbolj zmeša sled sovražniku. Pravega artilerijskega ognja (Trommelfeuer) na zahodu še ni bilo, takrat šele bo prišla udarna sila tega orožja do veljave.«
Angleške fotografije Siegfriedovih utrdb
Angleško letalsko ministrstvo je objavilo slike, ki so jih posneli letalci nad Siegfriedovo utrdbeno črto. Vojaški krogi v Londonu menijo, da ne more Nemčija prirediti nikakega iznenadenja. Zavezniki so natančno poučeni s stanjem v nemških utrjenih postojankah. Vsak del vojaškega objekta je po zračnih posnet-, kih natančno proučen. Vsaka izpremem-ba, ki se javlja v nemških utrdbah od
tedna do tedna, je zaveznikom dobro znana. Angleška letala so preletela Siegfriedovo črto vzdolž in povprek. Na slikah je videti vsako podrobnost, barake, železniške postaje, arzenale, delavnice itd. Vsi ti podatki bodo dobili pravo vred nost šele tedaj, menijo vojaški strokovnjaki, ko bo sovražnik začel z ofenzivo v velikem obsegu in pravijo, da niti ena zavezniška granata ne bo zgrešila cilja.
Tragedija mornarjev — brodolomcev
Milanski »Corriera della Sera« prinaša dramatske prizore, ki so se primerili ob potopitvi grškega parnika »Statatosa« v Atlantskem oceanu. Blizu angleške obale je prišlo na 5625tonski ladji do eksplozije. Sledila je druga eksplozija in parnik se je jel naglo potapljati. Posadka je naskočila dva čolna za rešavanje. V večjega se je ukrcalo 27, v manjšega 6 mornarjev. Nesreča je hotela, da je večji čoln udaril v vijak ladje, ki se je še vrtel in jeklena ostrina ga je presekala na dvoje. Kakor brezumni so plavali mornarji k manjšemu čolnu, ki je bil preobtežen.
Mornarji so iz oblek napravili zasilna jadra in pluli k obali. Bili so brez hrane in vode, iznemogli od naporov, obdani od mrzlega dežja in megle. Dva mornarja sta v čolnu znorela n v groznih mukah umrla. Mrtvi trupli so vrgli v morje in nadaljevali tragično veslanje. Kmalu se je omračil um še trem mornarjem, ki so jih tri dni po katastrofi parnika rešili neki irski ribiči skupaj z ostalimi 20 možmi. V zadnjih urah borbe z razbesnelim morskim elementom je zgrabilo mornarje kolektivno brezumje, tako da so se začeli med seboj pobijati.
Kapitanke ropar'ev na Kitajskem
Ameriški listi poročajo o izobraženih Kitajkah, ki zbero okrog sebe večjo družbo kulijev in prično z njimi roparske pohode. Najraje plenijo po Jangtsekiangu. Banditska družba se s svojo kapitanko vkrca na kak parnik in ko se ta oddal j; od obale, se oglasi gusarski žvižg. Ku-liji planejo na dano znamenje na presene-
čene mornarje, jih zvežejo, potnikom pa pobero dragocenosti. Kdor se upira, ga vržejo v reko. Ko je vse končano, se roparska tolpa izkrca na obali. Poročila pra vijo, da si kitajske gusarke nabero precej denarja, da se kmalu poročijo in da postanejo dobre žene.
Mož in žena štegeta 20 pomladi
Arnavt Redžep šaban v Kosovski Mitroviči je sklenil svojega 11 letnega sina poročiti. Ogledal se je po dekletu in se končno pomenil z očetom 91etne Selme. Odštel mu je za nevesto doto v starih turških zlatnikih, nakar je sledila poroka. Po starem običaju mora ženin izročiti nevesti kak dar. ženin je kupil svoji 91etni nevesti na njeno izrecno željo veliko porcelanasto punčko . . .
Oblastva so zvedela za poroko mladoletnih in poklicala starše z mladoporočenci na zaslišanje. Mladi šaban je začel med razpravo bridko jokati. Bal se je, da bo komaj poročeno »ženico« spet izgubil. Selma pa, mnogo bolj korajžna kakor mož, ga je tolažila z besedami, da se ne bosta nikoli več ločila, naj pride nad njiju kar hoče . . ,
Dvakrat zgrajena milijonarjeva hiša
Na Ribjem gričku v Massachusettsu stoji ljubka vila nekega milijonarja Long-jearja. Hiša je stala prej drugod, v Michiganu, ob Gornjem jezeru. Ker so pa-zgradili inženirji železnico tik milijonarjeve domačije in si je ta želel miru, ga je pograbila velika jeza. Podrl je dom, v katerega je vtaknil pol milijona dolarjev, do tal, vsak predmet, tudi opeko in kamen je dal numerirati in vse skupaj prepeljati na Ribji hribček ter znova postaviti tako, kakor je bilo prej. Sedemdeset tovornih voz je prepeljalo hišo, v kateri biva milijonar zdaj v miru. Zgled takšne preselitve hiše so pa posneli za njim še mnogi drugi Američani.
Po operaciji lepa, pa nesrečna
Specialisti, ki se bavijo s pomočjo kirurgije v polepšanju obraza, so dosegli sicer že lepe uspehe, duševno razpoloženje srečnega pacienta, še večkrat seveda pacientke pa ne konča vedno s srečo. O tem priča primer, ki je imel pred dnevi svoj epilog pred njujorškim sodiščem.
Neki zdravnik, ki je bil znan kot najboljši lepotični operater v USA, je postal pozoren na služkinjo nekega hotela, ki je imela nelepe poteze na obrazu, žilica mu ni dala miru in prizadeval si je, pridobiti dekle za operacijo obraza. Deklo je seveda takoj privolilo, napravil je iz nje lepotico, se sam zaljubil vanjo in jo poročil.
Toda prišle so posledice. Lepa dama je postala predmet splošne pozornosti, zdravnik pa hudo ljubosumen. Mučil je ženo s svojimi izbruhi, ta ga je zavračala, češ da jo je sam prisilil v operacijo in v to, kar je zdaj. Pristavila je še, da je njeno sedanje duševno razpoloženje neuravnovešeno ter ie zahtevala končno zaradi uničenja srčnega miru — ločitev zakona . . .
»Niti ena mati ni kriva vojne. Me matere, sinko, nismo nikoli vodile vojne; v njej smo samo žrtvovale svoje sinove.«
(Karel čapek v drami »Mati«.)
»Ti, ki ostaneš neobčutljiv do bolečin tistih, ki so ti enaki, niti malo nisi vreden, da se imenuješ človeka.«
(Indijski pesnik Sadi.)
— Mica, dajte danes zlatim ribicam dvojno porcijo. Na svoj rojstni dan hočem videti le vesele obraze okros sebe!
MALI OGLASI
CENE MAL IM OGLASOM: V malib oglasih stane vsaka beseda 5C pa* najmanjša pristojbina za te oglase le din 9.— Dražbe oreklicl dopisovanja in ženltovanlsfcl oglasi din t.— oo besedi Naimanlši znesek za te oglase le din 10.-- Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratno objavo znaša dlD 2— Znesek za tnale oglase se plačuje tako) orl oaročilu oziroma ca ie vposlati v oismu skuoaj z naročilom ali oa oo ooštnl položnici na čekovni račun št 11.409 Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora oriložiti znamka za 3 din
antik
E.PETiLN
MARIBOR • GRAOSKI TRG ?
SOBO
2 postelji, s souporabo kopal nice, telefona oddam. Informacije: trgovina »Mara«. Ko roška c. 26.	145-7
siutbo aobs
Popravila
registrirnih
blagajn
najsolidneje in najceneje pri strokovnjaku
MODERNI VOZIČKI
obleke, pomladanske novosti, najugodneje pri tvrdki
*LAMA\ Jurčičeva ul. 4
SLADKORNO BOLNI!
Dobavitelj tukajšnje bolnice uekarna Rakuša, Koroška ce sta 24 priporoča diabetikom kruh, moko, suhor in kekse.
Uradna analiza vsakomur na vpogled.___________ 13870-1
NA DOBRO HRANO
sprejmem več delavcev ali nameščencev. Sredi mesta in poceni. Vprašati v Kneza Koclja ulici 24-1. vrata 4.
14088-1
Posest
NAKUPOVALCE
vsakovrstnega lesa iščemo. Pismene ponudbe ood »Sposoben« na ogl. odd. »Večer-nika«.	141-9
DEKLE ZA VSE
ki samostojno dobro kuha, z dobrimi spričevali, lahko dobi dobro službo s 15. iebruar jem. Pismene ponudbe pod »Dobra plača« na ogl. odd. »Večernika«.	143-9
SCam, kje?
hou £e$et
MARIBOR, Vetrinjska 30
Prva specialna popravljalnica in trgovina pisarn ških strojev
Telefon int. 24-34
BOGOMIR DIVJAK
Uliro kneza Koclja 4
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in izraženega sožalja ob bridki izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, dedeka, strica in tasta, gospoda
OKASA
GOZDNA PARCELA
pri Rušah naprodaj. Stember ger, Bezena-Ruše. 146-2
tablete
Pri spolni slabosti lahko ooskusite
poštnega inšpektorja
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. inšpektorju šiški za lepe poslovilne besede, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov m vsem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Maribor, dne 7. febr. 1940.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
VINA
za vse prilike bela. rdeča dobite najceneje pri Senici, Ulica kneza Koclja. 129-17
POZOR!
Samo sortirana vina razne kvalitete. Izborna kuhinja. Se priporoča gostilna »Triglav«. Glavni trg 3. I isiak. 130-17
OKASA
želite oglaševati, pokličite telefon:
BUKOVE HLODE
od 35 cm debelosti ter drva kupimo vsako količino. Ponudbe na poštni predal 1 Ma ribor.	142-3
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam s 1. marcem ali pozneje. Tvrševa 26-1, desno.
149-5
tab ete za moške
i00 komadov din 220-— proti povzetju Zastopnik Lekarna
Mr. Rožman Miroslav
Beograd — lerazije 5 Oi,l. rej. t>. 5846 ?6
RESTAVRACIJA SENICA
Kneza KocIIa ulica, nudi svojim cenjenini gostom najboljša vina. Danes na pepelnico slanikova solata in ribe.
148-17
Spomnite se CliD 1
SOBICO
iščem, za takoj. Pismene ponudbe pod »Okoli 250 din« na ogl. odd. »Večernika«. 147-8
briljante, zastavljalne listke išče nuino za nakup
Sobo odda
Maribor, Gosposka ulica 15
da je tvrdka JAŠ A LESJAK
MARIBOR, Ulica 10. oktobra št. 2
prenehala obstajati
Čutim pa prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem svojim cenj. odjemalcem, ki so mi skozi moje 19-letno delovanje v veliki meri izkazali svoje zaupanje.
Obenem sporočam cenj. odjemalcem, da bom v kratkem otvoril popolnoma renovirano, naj-moderneje opremljeno trgovino in prosim, da me tudi v novem podjetju počastijo s svojim dobrohotnim zaupanjem.
Kje se bo nova trgovina nahajala, bom še pravočasno sporočil.
Maks Jaš
Važno!
Svetovno znano italijansko
SCANDALU
harmoniko
prejmete sedaj v specialni trgovini instrumentov, harmonik in muzikalij
PERC OTO, Maribor, Gosposka 34
kjer prejmete tudi harmoniko nemške znamko Eantlllih Katalogi gratis!
VEDNO NAJNOVEJSE
LJUBLJANA Tyt-i«va c. (Palaia Sla vi Ja) Zidovska ulica 7
v nepopisni žalosti sporočamo sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je naš srčno ljubljeni gospod
glasbeni direktor in garnizijski kapelnik, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje in Jugoslov. krone IV. stopnje
dne 7. t. m. po kratki težki bolezni zapustil.
Dragega pokojnika bomo spremiti k večnemu počitku v petek, 9. t. m., ob 15. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v soboto, 10. februarja.
Maribor, 7. februarja 1940.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega dragega soproga, očeta, brata, gospoda
Egldila Serbelia
kurjača v pokoju
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zalivala kurjaškemu društvu, pevskemu društvu, godbi, za poklonjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Maribor, Studenci, 7. februarja 1940.
ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI TER OSTALO SORODSTVO.
Rodbini HLADEK—REPIC
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — .Telefon uredništva štev. 25-07, in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.
I|	^	š	Š k	a	S	Kupujte, dokler še imamo veliko zalogo angleškega in češkega blaga, po znano nizkih in še	starih cenah, za damske m
m II	— n	a	■ ■	1	_ m	moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirske, finanearske in železničarske uniforme ild.
nm&! samo v ČEŠKEM magazinu
BHBnHHRHHBHHHHi pri glavni polici ji.	Velika	odprodaja	ostankov!	Krojaške	polrebsei	u	.