Ooiio Weg, DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lahaja vsak Četrtek pop.; v tiuCa u praznika dan popre) — Uredništvo: Ltubliana, Miklošičeva c. — Neirmkirana pisma se ne sprejemalo eosamezna Sievilka Din fSo — Cena: za I mesec D.n 5 -, za Cetrl leta Din IS*-, za pol leta Din 3o -; za inozemstvo Din 7-- (meteino) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo Delavska zbornica, MlklotlCeva cesta 22,1. nad. Telefon 2263. Slev. Čekovnega raCuna 14.000 Še enkrat Alsdorf in Maybach. Veliki rudarski nesreči v Alsdorfu, kjer je izgubilo življenje 300 rudarjev in je bilo nad 200 ranjenih in nesreča v Saabriickenu, kjer je bilo mrtvih okrog 100 rudarjev, pač zaslužita, da se nekoliko dalj pomudimo pri njih. Ne moremo se namreč zadovoljiti samo s pisanjem dnevnih časopisov, ki so pri nesreči v Alsfordu na široko pisali o nji, pri nesreči v Saarbruekenu pa znatno manj, ker so ti časopisi registrirali samo potek nesreče, o sočuvstvovanju s preostalimi in o pogrebu ponesrečenih, več pa ne. Nam pa gre tudi za to, da obe te strašni nesreči premotrimo tudi iz delavskega stališča. Ni nam namreč dovolj, da jje je napravil žrtyani nesreč ^ep,ppgreb, niti to ni dovolj, da je-ravnatelj družbe pri pogrebu obljubil družinam ponesrečencev vso podporo. Jasno je, da bi se taka nesreča mogla pri nas prav tako prjpetiti, ako bi bila rudarska industrija na taki višini kot v Porenju. Kajti tu ni bil le slučaj, da se je nesreča pripetila, ampak so bili dani vsi predpogoji za to. Vzroki niso bili samo- v tem, da se je jnorda le v teni rovu premalo pazilo na varnostne odredbe, ampak je vzrok še globlji. Prav dobro je to povedal člankar v našem tozadevnem članku v prejšnji številki »Delavske Pravice«, ko pravi: »Vsa človeška družba je odgovorna indirektno za take nesreče in je laž njen jok bb grobovih mrtvih. Ali ne gre navadno vse molče preko zahtev delavstva, ali ni mar svet še nasproten njegovim pravičnim zahtevam.« V teh besedah je naš Člankar povedal glavni vzrok nesreče in s temi besedami je povedal več, kot vse dolge kolone židovskih nemških časopisov. Silna je moč kapitalizma, pa ne le nad delavstvom, ki prvo čuti njeno trdo in mrzlo roko, ampak nad vso človeško družbo. Ni namreč dobiti človeka izven delavskih vrst, ki bi se upal taki kapitalistični družbi očitati brezmejno izkoriščanje in zahtevati kontrolo nad postopanjem z delavstvom. In če enkrat tako pravijo in v praktičnem življenju tudi tako delajo in pišejo, je ostalo človeštvo pod silo meščanskega tiska tako vpli-vano, da niti več ne vidi v tem krivice. Ob sličnih nesrečah se jim še nekoliko vzbudi čut za sočloveka, toda ko mine prva razburjenost, se zopet prepuste običajnemu življenjskemu toku, dokler se ne pripeti zopet nova nesreča. Ti delavec, pa glej! Kdo ima čas ukvarjati se z delavskim vprašanjem, ko pa je toliko drugih potreb in poleg tega tudi ni prav varno, ker ne bo potem padla z mize bogatinov niti drobtinica več. 0, da, te drobtinice, le-te so vzrok, da je vsa človeška družba indirektno odgovorna pri strašnih nesrečah, ki se godijo delavstvu. Kdo bo riskiral svojo službo in eksistenco ter se zavzel za upravičene zahteve delavstva. V nevarnosti je, da zgubi še to, kar ima. Marsikdo bo morda rekel, da temu ni lako in da »Delavska Pravica« gleda prečrno ali pa da celo goji sovraštvo delavstva proti ostali človeški družbi. Toda, ako pogledamo pobližje to vprašanje, bomo videli, da je prav tako. Proti silni moči kapitalizma si more delavstvo braniti svoje pravice in svoje življenje le v močni strokovni organizaciji. Čim močnejše so strokovne organizacije, tem silnejša je moč delavstva, potom katere si zakonitim ‘potom lahko brani ali pa pridobi že izgubljene pravice. In kdo podpira delavske strokovne organizacije? Kdor ne podpira delavskih strokovnih organizacij, ne podpira delavstva v njihovem boju za dosego pravice. In če delavstva ne podpira v njegovem boju in stoji ob strani, s tem nepristranskim obnašanjem že podpira tistega, ki je v tem boju silnejši, to je kapitalista in kapitalistični družabni red, ki je krivičen in nekrščanski. Ni tu srednje poti in je samo: ali, ali. In v tem je prizadeta ogromna večina človeške družbe, kajti delavske strokovne organizacije morajo vzdrževati delavci sami. ‘1 Toda ni še to dovolj, da se ogromna večina človeške družbe v tem silnem boju drži nepristransko. Še več! Neprestano rovarijo proti enotnosti delavskih strokovnih organizacij, dočim si o organizacijah pridobitnih krogov skoro niti črhniti ne upa nihče, celd pa ne o njihovi enotnosti. Toda božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Polagoma stopa delavstvo boljšim časom nasproti, bori se in se bo borilo, ker ve da ne brani le svojih interesov, temveč da bojuje boljšo bodočnost za vso človeško družbo. Idealni delavski borci se bodo še naprej borili za pravice najbolj zatiranih, za božjo pravico na zemlji in pozivali delavstvo v strokovne organizacije, ki morajo tvoriti združene močno fronto proti kapitalizmu. Alsdorf in Maybach sta ponoven, grenek memento delavstvu! Stopimo v močno fronto delavskih strokovnih organizacij! Žrtve kapitalizma. Porotlla delavskih listov o težkih rudarskih nesrečah v Nemčiji. 0 težki rudarski nesreči v Alsdorfu in Maybachu smo sedaj prejeli poročila kršč. soc. delavskih listov, ki težko ob-težujejo lastnike rudnikov in povedo, da so smrtne žrtve padle kot posledica neizmernega izrabljanja in kapitalističnega lova za dobičkom. Po poročilih, kot so jih delavskim zastopnikom dali rudarji sami, so vzroki nesreče v eksploziji jamskega plina. V rovih v Alsdorfu so že več tednov sem opažali večje množine plina. Vsak rov ima plin, katerega je treba s primernim zračenjem odvesti, preden se zbere v toliki množini, da bi povzročil eksplozijo. V teh rovih že dalj časa delajo s pospešeno naglico' in premog samo odvažajo. Izrabljenih rovov pa niso več zasipali z zemljo, kakor je predpisano, temveč so jih samo zakrivali. S tem se prihrani delo in denar. Vedno več de- lavcev so odpuščali, ker so premog samo odvažali iz jam, niso pa več dali potrebnih delavcev, da bi prazne rove zasipali. Profit tega ne dovoljujel Ti prazni rovi so postali ognjišče plinov in eksplozij! Obenem z eksplozijo se je vnel tudi premogovni prah, ker je v Alsdorfu suh rudnik, kjer se zbira zelo veliko pja-hu, ki obleži predvsem v bližini šahta in v šahtu samem. Samo na ta način se je eksplozija razširila tudi skozi vhod na zunanje objekte. Katastrofa je bila torej v eksploziji plina in eksploziji premogovnega prahu. Eksplozija premogovnega prahu je izpeljala plamen na ven in povzročila tudi izven rudnikov ogromno razdejanje. Iste vzroke navajajo tudi za katastrofo v Maybachu. Tam že več let izkorišča francoska rudniška uprava ta rudnik v največji meri. Samo premog se izvaža, ne dovoli pa se potrebnih sred- stev, da bi se izrabljeni rovi zopet zadelali! Sicer se je deloma skrbelo za odvajanje plina, vendar to ni dovolj za odstranjenie nevarnosti. Težke žrtve v Alsdorfu in Mavbachu so padle kot žrtve sistema, ki ne pozna človeka, pozna samo denar, dobiček, dividendo! Služkiniski dom v Liubljani. V zadnjem desetletju je bilo v naši državi zlasti v Sloveniji postavljenih veliko število raznih delavskih in prosvetnih domov, ki služijo v zatočišče, telesni in duševni kulturi, vzgoji in izobrazbi, varstvu in zaščiti ljudstva. V pogledu na to ogromno delo in napredek smo lahko ponosni, zlasti delavstvo, ki je pri tem največ žrtvovalo. Na eno pa smo žal pozabili, in to je »D o m« za naše služkinje. Kolike važnosti bi bil Dom za služenje, nam pove samo en pogled v posredovalnice za službe, ki so od dne do dne bolj natrpane brezposelnih in onemoglih služkinj. Stojimo naijlreč pred žalostnim dejstvom, da se srednji stan vedno te#je bori za svoj obstoj. Mnoge gospodinje morajo opravljati vsa dete same, ker jim vsled gmotnih, čestokrat tudi vsled stanovanjskih razmer ni mogoče imeti služkinje. Na drugi strani pa Je dotok služkinj v naša mesta vsled slabiji razmer na deželi in krize v industriji vedno večji. Zato toliko tavajočih od vrat do vrat, zato vedno več pdgrezujočih se v zablodah, zapravljajoč zdravje in, poštenje. In kdo so te služkinje? Mar niso to naše hčere, naše sestre in slednjič naše sotrpinke, katere je življenje pahnilo na cesto za kruhom? Da se še pravočasno zatre to veliko socialno zlo, se je v Ljubljani započela akcija za zgraditev socialne ustanove, ki naj bi onemoglim: izčrpanim služkinjam nudila streho in oporo. V 'Ljubljani se je v ta namen ustanovila zadruga »Služ-kinjski dom«, ki namerava čimpreje zi- dati svojo lastno dvonadstropno stavbo s primernim dvoriščem in vrtom. Za onemogle služkinje je v načrtu namenjenih 20 sob, kakih 40 za brezposelne. V Poselskem domu se bodo služkinje izobraževale v dostojnem nastopanju, likanju, kuhanju, šivanju ročnih del itd. Kaljo potreben je lasten dom za služkinje kaže dejstvo, da je v teku dveh let prestopilo in zapustilo prostore Marijinega doma, kjer je začasno zavetišče za služkinje, nad 1000 deklet, ki so našle streho in posredovanje službe. Kam bi dekleta lahko zabredla, si naj predstavlja1, \rsajt sani, posebno še, ker je bilo dosti deklet, večkrat brez beliča, prepuščenih samim sebi. Stroški za zgraditev' Služkinjskega doma so preračunani na 1.200:0(50 Din. Ker je zgraditev tega doma odvisna od darov in zbirk, priredi zadruga večjo efektno loterijo v korist zgradbe Služkinjskega doma. Loterija obsega 183 dobitkov v vrednosti 27.500 dinarjev. Žrebanje se bo vršilo 1. decembra pod državnim nadzorstvom. Opozarjamo člane in vse prijatelje delavstva ,na, to loterijo s pozivom, da posežejo po srečkah z geslom: Vsi za enega in eden za vse! Naj ne bo nikogar, ki se ne bo oddolžil vsaj s 5 dinarji za eno srečko. Srečke se dobijo pri Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani, razposlane so že tudi po podeželskih župniščih. Bodimo uverjeni, da vse, kar bomo storili za varstvo in zaščito služkinj, storimo sebi. o Strokovne organizacije. Kakšni so vzroki delavčevega organiziranja in probujanja. Pred pojavom delavskih strokovnih organizacij v javnosti je bil delavec v najslabših razmerah. Kot član delavskega stanu je bil brezpraven. Nihče se ni zmenil zanj, da bi nau pomagal. Ni bilo strpkovnih organizacij, ne delavskih zbornic, ne delavskega zadružništva, ne kolektivnih pogodb, ne delavskih zaupnikov, ne delavske zakonodaje, ne zavarovanja, ne delavskih strank, ne tečajev, ki bi se pečali z delavskimi problemi, nič ni bilo, na kar bi delavstvo reklo: To je naše, na to se opiramo! Zato pa je delal delavec po več kot polovico dneva, po 13, 14 in več ur, delal v nezdravih razmerah, brez higijenskih zaščit v tovarni, izpostavljen vednim nevarnostim, da se Ponesreči. V nesreči pa je bil brez podpore in navezan le na prihranke ter pomoč in miloščino. Otroci so postali v najzgodnejši dobi sužnji tovarne ne le podnevi ampak tudi ponoči. Uničevali so svoje življenje in z njimi matere. Stiska delavskega stanu je bila na vrhuncu. Proletarijat vidimo v najslabših ma-terijelnih razmerah. Stanuje v podstrešju in v kleti, barakah in tovarniških kolonijah in strada, je brez obleke. Pa nj smel stopiti na cesto in vzklikniti: Kruha! Delavstvo ni imelo plač, da bi si kupilo kruha. Sestradanemu človeku pa preostane le ene: obup. To je začetek začetka nove dobe, ko je prešlo k ustvarjanju potom svoje stro- kovne organizacije ter zadružništvu. Jemo, da živimo! Tudi delavstvo hoče kruha, ker hoče življenja. Vprašanje eksistence in kruha je za vsakogar centralno vprašanje: za človeka kot za dobo. Na vse to ne smemo pozabiti, ko govorimo o delavskem gibanju ali razinotrivamo njegova pota. Vse druge panoge organizacijskega življenja, ti jih moremo in jih gojimo, so le pomožne. Središče vprašanj pa je eksistenca. Strokovna organizacija, ki se bori za večjo plačo, reguliran delovni čas in urejene razmere v obratu* je naša najvažnejša točka, središče po-kreta, ki ga ne sinemo nikdar zanemariti, kaj šele pozabiti. Kadar vidimo, da ona, trpi ali hira in ne raste, moramo vsi razmišljati o njeni bolezni, če ni ta v najvažnejši stvari., Kajti dokler izpolnjuje ona svojo nalogo, da se briga za razmere članstva — delavstva in skuša položaj i/.Voljševati, moremo reči, da je na pravi potj, da odgovarja svojemu cilju, da je življenška in zdrava. Strokovna organizacija hira šele takrat, če so njeni organi slabi in ne opravljajo svojih nalog. Te nedpstatke je seveda lahko odpraviti z zamenjavo in postavitvijo novih moči, ki se zavedajo, da torišče njihovega dela ni daleč, da je blizu, da ni v prihodnjosti, da je v sedanjosti, v realnih razmerah, med nami samimi. Svobodnim strokovničarjem mora biti zato korak gotov in beseda odločna: Branimo neodvisne strokovne organizacije, prave, edine zastopnice delavstva. Čiiaj »Delavsko Pravic j it f Jugoslovanska strokovna zveza. Železničarski vestnik. Novi prarilnik o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji za osobje prometnih ustanov kraljevine Jugoslavije. 8 15. 1. Za preskrbo s kurivom imajo vsi uslužbenci pravico na brezplačen prevoz drv in premoga, skupno do sledeče naj vi&je tete: a) uslužbenci z lastnim gospod injstvoro 5000 k«. b) uslužbenci brez lastnega gospodinjstva ‘2000 kg. 2. Ugodnost uživajo uradniki, zvanifiniki in služitelji po enem letu, a oet&lo osobje po treh letih neprekinjene službe pri državnih prometnih ustanovah. § 16. 1. Nabavljalnim zadrugam osobja državnih prometnih naprav- se odobrava prevoe. v polovici civilne vozarine. 2. Ugodnost uživajo pošiljke živil, kuriva in drugih stvari, potrebnih za gospodinjstvo, ki se pošiljajo: a) od kraja nabave do sedeža njihovih podružnic; b) od sedeža nabavljalnih zadrug do sedeža njihovih podružnic in c) od sedeža nabavljalnih zadrug in njihovih podružnic, do kraja stanovanj železniških aktivnih in upokojenih uslužbencev, w kolikor 9e ti pri tem ne poslužujejo ugodnosti, danim v § 14. tega pravilnika. 3. Pošiljke se odpravljajo brzovoano ali sporovoe.no, tovornim listom pa morajo biti priložene uputnice, ki jih izda pristojno ravnateljstvo. 4. Taike pošiljke so dovoljene sama za blago, ki je namenjeno za člane zadrug. S 17. 1. Minister more odobriti aktivnim uslužbencem, ki nimajo lastne hiše, brezplačen prevoz gradbenega materijala za hišo, ki bi jo gradil uslužbenec za sebe. Hiša ne sme imeti več kot dvoje stanovanj. Zidanje hiše se lahko vrši tudi po železniški zadrugi za zgradbo hiš. 2. Gradbeni materijal se prevaža kot tovorilo blago z uputnicami, ki jih izdajajo pristojna ravnateljstva državnih železnic. . § 18. (Velja za vojaške osebe.) § 19. (Velja za uslužbence vmesnih kontrol.) § 20. (Velja za člane upravnih odborov privatnih železnic.) § n. (Velja za člane tarifnega odbora.) S 23 Minister za promet lahko odobrava ugodnosti za vožnje, ki niso predvidene v tem pravilniku, in to v popolnoma izjemnih primerih, ki zaslužijo, da se. jih upošteva, ker »o v interesu železniške službe. 8 24. L Izmenjavanje letnih brezplačnih vozovnic, s tujimi domačimi in inozemskimi železniškimi napravami vrši generalno ravnateljstvo državnih železnic, ki po potrebi odstopi del sprejetih vozovnic tudi drugim le-les»iškim oblastem. 2. Uslužbenci in njih družinski člani dobivajo brezplačne voaovnice in uputniee po znižani ceni tudi na tujih fefeoioth In ladJaV v kolikor so predvidene a posebnim dogovorom, sklenjenim med generalnim ravnateljstvom državnih železnic in upravo tujih prometnih naprav. Prošnje za ugodnost je treba poslati preko generalnega ravnateljstva državnih železnic. (Konec prihodnjič.) Faš stični pohod na Rim Bivši glavni urednik >Avantic-ja in nekdanji Mussolinijev oeetoni prijatelj Pietro N e n n i, ki živi sedaj kot emigrant v inozemstvu, je napisal knjigo »Smrtni boj svobode*. Izšla je že druga naklada. V tej knjigi opisuje, kako je prišel v Italiji do vlade sedanji fašistični režim. Knjiga je sila zanimiva. Izposoja jo knjižnica Delavske zbornice. Priobčujemo v izvlečku poglavje: »Pohod na Rim«. V noči od 27. na 28: oktobra 1922 so mi javili v >Avanti<-ju obisk neke fašistične delegacije. Bilo je okoli 1 ponoči. Na mizi pred seboj -sem imel depeie, ki so poročale o zadnjih dogodkih. Facta je končno podal demisijo. Po običajnih posvetovanjih je ukazal kralj Salandri, naj ga obišče iii mu dal naročilo za sestavo ministrstva. Voditelj konservativcev se je obotavljaL Vendar so mu zatrjevali, da more računati na podporo poslanca Federzonija, voditelja nacionalistov in na De Vecchija, enega izmed fašističnih voditeljev. Okoli polnoči je bilo Mussoliniju jasno, da bi bila zanj igra izgubljena, če bi prišla do vlade desnica s Salandro. Zato je poslal črnim srajcam povelje za in ukau4jMb#4ft*$H» Zakon o uporabi likvidacijske mase bivše »Gospodarske poslovanice« direkcije drž. šel. v Ljubljani. Glede uporabe premoženja bivše jGoepp-darske poslovalnice« je bil izdan zakon, ki ima naslednje določbe: 8 1. Iz likvidacijske mase bivše »Gospodarske poslovalnice« v Ljubljani se izloči znesek 1,500.000 Din in preda bolniškemu fondu za državno prometno osobje, da zgradi sanatorij za bolne na pljučih. 8 2. Iz ostanka likvidacijske mase se ustanovi »Fond za gradbo stanovanjskih hii | v območju ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani, katerega bo upravljalo ravnateljstvo drž. žel. v Ljubljani. Iz tega fonda se lahko dajejo hipotekarna posojila, ki v skupnem znesku ne smejo presegati vsote dveh milijonov dinarjev. 8 3. Minister za promet bo izdal pravilnik o upravljanju tega fonda. 8 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga k raj j podpiše, obvezno moč dobi, ko bo objavljen v »•Službenih Novinah«. V zvezi s tem zakonom je minister za promet pod M. S. št. 17.341-30 z dne 13. septembra 1980 izdal >Pravilnik o upravljanju fonda za gradbo stanovanjskih hiš v območju ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani. Glavtnejše določbe tega pravilnika so: Čl. 2. Uprava fonda sestoji: L Upravni odbor, 2. Nadzorni odbor. Upravni odbor sestoji iz sedem članov, to so: a) Pomočnik ravnatelja, b) načelnik splošnega oddelka, c) načelnik gradbenega •cddelka, č) načelnik prometnega oddelka, d) predsednik nabavljalne zadruge žel. uslužr bencev v Ljubljani VII, r. z. z o. z., e) predsednik kreditne zadruge uslužbencev drž. žel. v Ljubljani, f) predsednik stavbene zadruge uslužbencev drž. žel. v Ljubljani. Vadiormi odbor sestoji iz treh članov, to s : a) Ravnatelj, b) šef pravnega odseka, c) Sef računskega odseka. Namestniki navedenih članov se imenujejo takole: zastopnike ravnateljstva nadomeščajo njihovi namestniki po službeni funkciji, a predsednike zadruge njihovi podpredsedniki. Ako ne morejo priti člani, morajo ti poslati svoje namestnike. Ravnatelj nadzoruje obenem v imenu ministra za promet. Premoženje londa Čl. 13. Premoženje fonda predstavlja likvidacijska masa bivše gospodarske poslovalnice, kolikor to določa prej navedeni zakon, kakor tudi vse premičnine in nepremičnine, ki se bodo nabavile iz te maae. Čt. 14. Fond se mora porabiti na sledeči način: 1. 2,000.000 Din za hipotekama poeo-jila, ?. ostanek za gradbo fondovih hiš. Čl. 15. Sredstva fonda se morajo vlagati ofrrestonosno v državno hipotekarno banko, podružnica v Ljubljani, ali pa v banovinski denarni zavod »Kranjska hranilnica« v Ljubljani. Hipotekarni krediti Čl. 19. V čl. 14. predvideni kapital Dw 2,000.000,— se porabi za hipotekarna posojila osobju ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani za gradbo stanovanjskih hiš. Ta posojila' se bedo dajala po sledečem ključu: 1. 600.000 Din ha. posojila delavcem, 2. 700.000 Din za posojila zvaničnikoun, 3. 700.000 Din za posojila uradnikom. — Obrestna mera znaša 4%. R >k za amactiaatiio dolga se določa sporazumno * ddUoLkom, vendar ne sme biti dal ;ši kakor 20 let Ako se v teku daljleg* časa ugotovi nezanimanje za kredit ene izmed treh navedenih ka egorij, se sme on del prenesti na ostale kredite, ako bi bilo potrebno. Čl. 20. Krediti se odobravajo, in sicer največ do: 1. 50.000 Din za delavce, 2. BO.pOO Din za zvaničnike, 3. 70.000 Din za uradnike. Čl. 21. Krediti se odobravajo samo železniškim uslužbencem in delavcem iz območja ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani v svrho nabave lastnih stanovanjskih hiš, ven-daj s tem, da se obvežejo, da bodo v slučaju ■prodaje hiše v prvi vrsti na prodaj železničarjem oziroma fondu. Prosilec, ki hoče zidati. mora posedovati nezadolženo zemljišče za gradbo hiše. To zemljišče se mora nahajati na odgovarjajočem kraju, tako da je zasigu-rana trgovska vrednost nove zgradbe. Prošnji je treba priložiti gradbeni načrt, proračun m pogodbo med podjetnikom in prosilcem- Prosilec mora skrbeti za odgovarjajoče gradbeno nadzorstvo, ki mora voditi gradbeni dnevnik. V pogodbi je treba določiti, kdaj bo gradba gotova. Obenem nadzoruje tudi fond po upravnem od'boru. da načrt in proračun točno izvedejo. Vsaka sprememba načrta ali proračuna se mora prijaviti fondu, ki mora spremembo odobriti. • Čl. 22. Posojila se odobravajo pod sledečim zavarovanjem: 1. Intabulacija na prvem mestu. 2. Potrdilo o vplačani premiji za zavarovanje proti požaru. 3. Odobrenje prosilca, da se obroki odtegujejo od njegovih službenih dohodkov. Čl. 25. Stroške za pregled zemljišča in za prekontroliranje gradbenega proračuna in načrta, intabulacijo kakor tudi za črtanje in-tabulacije plača prosilec. Fondove stanovanjske hiše Čl. 28. Izi sredstev omenjenih v čl. 14.-2 se zidajo hiše za železniške uslužbence v prvi vrsti v krajih, kjer je trajno pomanjkanje stanovanj. Hiše morajo imeti vsaj po štiri stanovanja. Zidajo se na zdravem, solnčnem kraju, tako da odpade na poedinca po možnosti vsaj 200 m5 vrta. Čl. 29. V večjih centrih, kakor so Ljubljana in Maribor, se bo zgradila po ena stanovanjska hiša večjega obsega, v kateri se bodo predvidevali tudi oddelki za samce in za družine brez otrok. Čl. 30. Stanovanja se izdajajo uslužbencem v prvi vrsti po službeni potrebi, pri čemer je treba upoštevati njihov materijalni položaj. Čl. 31. Za stanovanjske najemnike se določa isti hišni red, kakor velja za državna1 stanovanja. Stanovanja oddaja upravni odbor ! fonda. Ravno tako izdaja odloke o nadaljnjem : prebivanju upokojenih uslužbencev v fando- ; vih hišah upravni odbor, vendar ne sme število teh presegati četrtino celotnega števila stanovalcev. ; ČL 32. Stanovanje se odpove: a) v slučaju, da stanovalec preneha biti uslužbenec dri železnic, b) ako je stanovalec premeščen iz enega službenega kraja v drug, c) ako se stanovalec zelo pregreši proti pravilom hišnega reda. Glede odpovedi veljajo odgovar-jOče zakonske odredbe ali navade dotičnega kraja. ! Čl. 93. Najemnina se določa tako, da se cforestujts investirani kapital po 8%. J - Najemnina se tezdeli na posamezna stanovanja po uporabljeni površini stanovanja, kleli in podstrešja. Vendar v vsakem slučaju najemnina ne sme biti manjša, in sicer za eno sobo 150 Din. za stanovanje z dvema sobama 300 Din, a za stanovanje s trema sobama 400 Din. Čl. 34 V čl. 33. določeno najemnino je .smatrati čisto najemnino, kateri je treba dodati še davek na stanovanje, kanalizacijo, stroške za hišnika itd. čl. 35. Najemnina se plača mesečno vna-' prej, in sicer po plačilnih spiskih. Čl. 39. Ako ne bi bilo reflektantov za hipotekarna posojila po ,€lt 19. do 27-, se lahko porabi ta denar za gradbo stanovanjskih hiš po Š . 28. K temu je ravnateljstvo še dodalo, da se vse prošnje za krecMte in stanovanja naslavljajo na »Fond la gradbo stanovanjskih hiš r območju ravnateljstva dri. ielemie v Ljubljani«. Posojila in stanovanja se bodo dajala samo aktivnim železničarjem, hipotekama posojila samo za bodoča zidanja in za bo- doče nakupe hiš, ki še niso v rokah železničarjev. K čl. 20. pravilnika pod točko 2 spadajo tudi služitelji. Glede prošenj za hipotekarna posojila je ravnateljstvo izdalo še naslednjo okrožnico: Ker prihajajo na upravo Fonda za gradr bo stanovanjskih hiš na področju ravnatelj- <*r*' *e*'. v Ljubljani« nezadostno obrazložene prošnje za hipotekarne kredite, je izdala uprava flormular za te prošnje. Fcrmular je treba natančno izpolniti in se mera odgovoriti na vsa vprašanja, kakor so navedena v formularju, ter dati vse podatke, ki se zahtevajo za podelitev posojila v Pravilniku, katerega važnejši členi so bili objavljeni v Službenem listu štev. 39—40 od 4. oktobra 1930. Koristno je tako za prosilca, kakor za upravo fonda, da prosilec dobro pretehta, preden se odloči za zidanje in preden prosi za kredit, vse tehnične, pravne in denarne (premoženjske) momente, ki pridejo v poštev pri gradbi hiše in njenem odplačevanju. — Ni še zadosti, da ima železničar plačano parcelo in drugega premoženja nič, kajti fondovo |>osojilo v znesku 50.000 Dtp, 60.000 ali 70.000 Din, kakor je povedano v čl. 20. Pravilnika, še ne bo vedno zadostovalo za zgradbo hiše. — V mnogih slučajih bo prosilec sani uvidel, da mu ne kaže pričeti z zidanjem. Večkrat pa se bo mogla uprava fonda na podlagi točno izpolnjenega formularja o plačilazntožnosti navidezno nebogatega prosilca prepričati, ter mu bo dala posojilo, katerega bi morda prosilec brez točnih podatkov ne dobil. Vse dosedanje prošnje, katere niso bile odklonjene, se bodo prosilcem vrnile, ter se bo priložil zraven zgoraj omenjeni formular, ki se naj čimprej izpolni in pošlje s potrebnimi prilogami na >Fond za gradbo stanovanjskih hiš na področju ravnateljstva drž* žel. v Ljubljani . Prošnje (formular) je treba kolkovati s 5 Din. Formularji se dobijo pri upravi fonda za ceno po 1 Din komad. Kal le .Železniška družina' ? Kakor smo iz številnih dopisov ugotovili, našim železničarjem še ni vsem znano, da srno pred dobrim pol letom ustanovili >Stavb-no in kreditno zadrugo železniških uslužbencev in upokojencev. Železniška družina, r. z. z o. z.« v Ljubljani, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22 ter podružnico v Mariboru, Koroška cesta 1 pod naslovom »Poele-vodeča pisarna Železniške družine«, da pomagamo vsem železničarjem brez razlike (tal^o najvišjim kakor najnižjim, tako nastavljenim kakor upokojencem ter delavcem) pri zidanju njih lastnih domov, kjerkoli v Sloveniji s tem, da jim po ugodni ceni preskrbimo primerne stavbene parcele, oziroma ako že take imajo, pa ?a gradbo potrebne kredite ter prost -pre-voa vsega gradbenega materijala. Tp je torej namen oair. smoter naše staVteič zadrug«.-Zadevne prošnje, pravila in druge tiskovine in pripomočki so v naši zadrugi proti mali odškodnini v*komur na' razpolago. Na pismena vprašanja odgovarjamo le, ako je za odgovor priložena dopisnica ali znamka za 1 Din. Osebno se je pa obračati na tajnika naše zadruge, in sicer v Ljubljani na g. Fr. Goršeta, Medvedova ul. 22 od 4. ure popoldne naprej, v Mariboru pa na g. J. Mlakarja, Bet-navska ul. 14 med 2- in 3. uro popoldne. — Vodstvo zadruge. Nove službene dok’ade. Glede teh doklad jfe izdalo ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani okrožnico naslednje vsebine: »V plačilnih seznamih za december 1930 zaračunajte službeno doklado vsemu uradništvu do vključno kat. II—III., a pri ostalih uslužbencih le onemu osebju, ki vrši sedaj tako eksekutivno službo, katera bi jih upravičevala za prejemanje 20% eksekutivne doklade. Sefi službenih edinic morajo ob sklepu plačilnega seznama potrditi s posebno klavzulo, da so zaračunali službeno doklado Fašistično delegacijo sem sprejel tam, kjer je bila prej velika dvoran* t> Avan-. tijac in kjer io bili sedaj dovjem nagromadeni ostanki oprave, napol zgorele knjige in različne druge stvari, ki smo jih mogli rešiti pred ognjem in tatovi. Delegacijo so tvorili Finzi, Rossi in Morgagni, ki so se pozneje v novem režimu povzpeli do najvišjih višin, nakar pa ata prva dva tudi bridko globoko padla. Neik četrti individuum je še čakal ob vratih: Amerigo Dumini, bo* doči morilec Matteottljev. Razgovor je bil kratek pa dramatičen. Delegacija je zahtevala, naj ustavim izdajanje »Avantijacj dokler traja boj med vlado in fašisti. Ko sem se branil sprejemati ukaze od kogarkoli razen od predsedstva svoje stranke, so ljudje med nič kaj dvomljivimi grožnjami odšli. Od avgusta do oktobra so dogodki sila hitrq potekali. Brž ko so bili socialisti pobiti, ni stala prodiranju fašjzraa nobena ovira Več na poti. Fašizem je po primeri Bernarda Shpwa prebil odpor meščanskih strank talčo hitro kakor krO-gla iz puške kos masla.' Zadnji spopadi' vt tej borbi med, proletariatom in fašisti so bili grozni. No-vara, Genua, Romagna, Trevi^ Trento sp se srdito upirali. Vsepovsod so Srne srajce naskakovale proletarske postojanke, ki jih je bilo delavcem tem težje dr- m kai ii ltaii drtavnapollclja. redu nemogoče braniti istočasno sebe in državne ustanove. Liberalna država je bila v zadnjih vzdihih. Najvišji sloji meščanstva so videli edinole še v fašizmu eksekutivni komite svojih interesov, medtem ko so srednji sloji vedno bolj prihajali v nacionalistično ozračje. Fašizmu je bila na poti samo še ena ovira: mo* metodi, ki >iP tah, j4|»Uek tvskemu raz- narhiji. V nadaljnjih izjavah si je prizadeval, pomiriti glede svojega stališča na-pram kroni ne le kralja in visoko fi-nanco, ampak tudi armado in birokracija Povedali so mu namreč,'kaj je rekel‘šef generalnega štaba general Ba-doglio:- •••)•.'•* \ !••• - | »Pet minuten ogenj, pa ne bomo nikoli1 več slišali govoriti o fašizmu.« Odgovoril je v svojem časopisu s tem, da je opozoril na grozote konflikte med rodoljubi. Sicer' pa so bili tudi v‘armadi In efelo na dvoru vneti pftštaši fašizma. Med njimi je 'bil vojvoda Aosta, kraljev bratranec, ki je igral ob prevzemu oblasti 'po' fošiiimu villkd vlogo.' •j ■ *' / O/i' f ; - t • , v. {*>■ '' ■ Posredna pogajanja rqed Giolittijem ; in- Mussolinijem, pri katerih je imel vlogo posredovalca milanski prefekt in ki so imela za cilj sestavo nacionalnega kabineta, so bila sprožena če že ne na po- klanjaš tistim, ki jih ne moreš upogniti, j^MusstdHhl iiaijrfavtl t svojem govorii v Vidmu. 20. septembra javen poklan Brzojavi, ki so prišli v tej noči iz budo kralja, gotovo pa dvora. Do sporazuma ni prišlo, ker se niso mogli zediniti zaradi razdelitve ministrskih portfeljev. Mussolini' sam je to povedal v svojem govoru 25. oktobra v Neaplju, ki ga je zaključil s temle vzklikom: >Nočejo nam dati vlade. Vzeli si jo bomo tedaj sami!< 'pozneje izvedel za in-lanu, da bi mu postaji tim. province, niso bili kaj vznemirjujoč^. V Rimu je bilo vse mirno. Le iz Cremone šo javljali nek konflikt Nasprotno so fašisti v Bologni in Toscani brez vsakršnega strela izvedli povelja svojega »Vjua-drumviratac in. zasedli javna poslopja in kolodvore- Fašistične čete so bile zbrane v Perugi, kjer se je, nahajal faŠi$tičpi glavni stan, karteremu je pripadal poleg agitatorjev Bianchija, Balbe in de Več-chija tudi en aktiven oficir iz armade, general De Bono. Medtem je zasedala odstopivša vlada, lfi so jo. dogodki presenetili, v notranjem ministrstvu... V velikih mestih gornje Italije se je izvršila, mobilizacija črnih srajc skoraj skrivaj. Ni bilo opaziti sobenega poskusa polastiti se ceste in prirejati demonstracije. ,r . , t,;. . (Nadaljevanje.) ,* •*”i Indeks nominalnih in realnih plač v Jugoslaviji. Spodaj navedeni podatki slone na materijalu, ki je bil zbran v letu 1929. Rezultat te študije na podlagi tega materijala je razviden iz naslednje tabele. a) Nominalne mezde: Stroka Skupno število delavcev, vzetih za bazo kalkulacije Ugotovljena povprečna mezda v dinarjih moških ženskih dnevno mesečno. 1. Nekvalificirani delavci . . 64.1801 3.401 35 910 Kvalificirani delavci: 2. Kovinska industrija . 6.867 1 45 1170 3. Kemična » ... 135 4 45 1170 4. Tekstilna » ... 612 542 40 1040 5. Oblačilna » 10.642 1.532 45 1170 6. Godzni delavci(ke) 14.945 3.090 40 1040 7. Živilska industrija .... 7.526 254 40 1040 8. Topilnice ... 186 — 50 1300 9. Keramična industrija . . 1.255 30 40 1040 10. Gradbena » 9.058 1 55 1430 11. Lesna » ... 8.367 26 50 1300 12. Rudarstvo 7.624 3 45 1170 13. Trgovina . . . 4.416 291 45 1170 14. Usnjarji 818 4 45 1170 15. Papirnice . 222 169 45 1170 16. Grafičarji .... 1.245 146 70 1820 Skupaj 138.089 9.494 147.592 b) Realne mezde: Stroka 1. Nekvalificirani delavci Kvalificirani delavci: 2. Kovinska industrija....... 3. Kemična » 4. Tekstilna » 5.' Oblačilna » . . 6. Gozdni delavci(ke) , . 7. Živilska industrija 8. Topilnice 9. 10. 11. 12. 13. 14. Keramična Gradbena Lesna Rudarstvo Trgovina Usnjarji industrija h',3' j 15. Papirnice 16. Grafičarji Ti podatki dokazujejo, Minimalna potrošnja za preživljanje Realna mezda na bazi potrošnje za preživljanje za odraslega del&Tca| za 4 il. obitelj v dinarjih dnevno 9001 35-11 Za enega odraslega 115*73 45-13 moškega 1010-27 Din 115-73 45-13 10287 40-13 Za 4 člansko obitelj 115*73 45 13 2592 02 Din 102-87 40-13 102-87 40-13 128-59 50-15 102-87 4013 ■ j U . ‘. •*_••• 141-44 5516 ; i&rj'!: •„/? 128-59 50-15 , . • r;.'- 115-73 4513 * ■ ■ v"' • • ‘ ' ' ■ « 115-73 45-13 115 73 45-13 115-73 45-13 1 180-02 70-21 da so kar znači, da mora vladati med našim nominalne mezde mnogo izpod realnih mezd, delavstvom velika beda. 2 2» prometnem osebju prejemali 20% eksakutiv-"P doklado. To klavzulo je treba vstavljali v < plačilne sezname od &ed*j dalje vsak mesec. Od decembrskih prejemkov obračunajte odbitke normalno. Razliko na odbitkih, Id je nastala zaradi črtanja službenih doKlftd v novembru, boste obračunali takrat, kadar bo zadeva priznanja službenih doklad končno-veljavno rešena. Tozadevna navodila, kakor tudi navodilo za zaračunavanje službenih do- klad ostalim uslužbencem slede, nujno zaprofieno pojasnilo od rekcije.t Zamenjava službenega mesta. Zamenja se službo vozopisoa, turnus 12—24, drugi drag. razred, kilam., prometna doklada in za obleko, železniško stanovanje, vrt, vodovod, elektrika. Zamenjam to službo zaradi družinskih razmer za drugi« postajno službo v Ljubljani, stanovanje ni pogoj. Kdor bi reflektiral na to službo, dobi naslov v 'Prometni zvezi- Halo! Vi žene in dekleta dali ste se že udeležili RADION nagradne naloge za 50.000 dinarjev? Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje! . ■ Nameščenci. Tovariši iz OUZD ao «i osnovali strokovni odaek »Zveze« pod imenom »Zaupui&tvo n&-irfieSSelicev SUZORAc e predsednikom BaA Jo-žetom. OdsekoV odbor bo imel nalogo skrbeti za strokovno izobrazbo članstva ter v rž iti vse 03taie dolžnosti in skrbeti za aadeve, ki SJM-' dajo v interesno nieto nameščencev soc. zavarovanj*. _ (Jr iA iijarii jiTipai oanoVala fcimprej poflru&ioa. Nasprotste H^J^a^n tudi razočaranj, ne »nad mt■* prijati«.. \<>& V Ljubljani osnuj« »^vezin nam ežoe-nsHi pevski zbor«. — Ir, tej zveznega odboja:. Odbor so zvesto trudi, da odbije vše zapreke, kS še (rtavijo organizaciji nasproli pri njenem razvoju dn je stariLglede apopalriilve organizacije več sklepov, ki bodo članstvu sporočeni in kateri naj pomorejo do 6,m večjega razmaha, v»e v cilju: Izvesti motno, krščanska nameščenskx> organizacijo, ki bo edina naša opora v borbi' za naše interese. • ucswiiwcv aavor unaavc. ui^aiuxti re v Ceiliu svojo pot Hamburgu 15.0(X ožijiK t«ka da se t»’ fpbeiM Han*« ioa. Nasprotste v »e- rr«irlnnii M lin sija je v razdelila 796.000 mark za brezposelne člane, Organizacija je imela v 4660 obratih 6816 bbratHih aaupnfkdv, ddčlm je imela socialistična Afa zveaa 4349, neutraici G. D. A. 2851, razni divjaki 1175, rumene organizacije le 103 in neotganiziranci 2148 zaupnikov. ' -------------------------------------- If- Naročaj Del koledarček l """ - . Grčiji. LLoyd George p*u fe oskrbel kralja Ji zasedli Mosul. S francosko podporo so Angleži iaaesli pogodbo, po kateri naj bi Turki zopet dali turški (angleški) petrolejski druihi staro (nemško) mosulsko koncesijo. } Tedaj pa j«, izbruhnil med Francijo in Anglijo nov spor.zaradi Porurja In tako sorse mogli Turki osvobo-diti liz mreže. Po nekaterih tajnih razgovorih s Francozi 80- zavrgli načrt po-godbe« aft u^irali angleškemu ultimatu in zapustili konferencok i .-,r i ( Ameriški admiral. Chester, katerega so se Turki že prej v svojih uporih z •Angiijo »pdi. poeluievali, je sedaj dobil od turške^ vlade koncesijo na 99 let za gradnjo ižfdeznici in vse pravice na rud-ninskoTbogastvo ozemlja, .ki je bilo ospo-rnv»po. „Toda v«, posesti te pokrajine .ni bil« Turčija, ampak Anglija. Ameriška vlada ni dovolj učinkovito podpirala admirala Ghestora, ker pač petrolejski k*- je l. l^ž. sklleaila s Turčijo zvez» proita pital tegtf »ii Mhteval, ka^i ta je zahte- vfel; de bo.)Z ;nvimim potom doseženo Konstantina z denarjem in munieija Po udalflžbo pri angleških družbah dobil nekaj mesecih '» Turki Grčijo odločilno večje prolite ljot pa tako. iZatb je admiral premagali in Konstantin je pad*i s;ipre- -propadel. Na, drugi lausannski/ konle-stola: Anglija je igro izgubila. Toda an-1 gleška diplomacijla je potrpežljiva. Francija je hotela zasesti Porurjet ■ za’ kar je Tabila tiho podporo Anglitje. Ceno za' to podporo sta določili tako, da bo Fran* cija. na lefataji konferenci v Lausanne podpiral«. Anglijo prati Turkom. V pri*-čakovanju * konference so angleški oficirji novembra s FedsaJovimi četami že l*tia 1923. so-tae Turki prav tako uspešno upirali Angležem kot na prvi in dosegli odpravo, kapitulacij in posest Dardanel: in Bospora, Mosula pa Anglifi niso pustili. Koniereneai je sklenila, naj se obe državi naravnost med sebog pogodita, če pa ne, bo mejo določilo Društvo narodov.' ------ n (Nadaljevanje prih.) •> Gostilna • ZADRU ZN A KLET _ v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 9 toči izborna različna vina iz raznih provenijenc po zmernih cenah Dobi se tudi prav dobra hrana po nizki ceni — M»£.v — Za pravico. JSZ V MAUlBOItr. Otvoritveno predavanje na te Jugoslovanske strokovne, zveze v Mariboru, ki se jet vršilo \ preteklo sredo, je pokazalo, tla JSZ razuftitf iti. se v polni meri zaveda'sVojega v^nega poslanstva ined delavstvom. Predavanje, katero je imel bogoslovni prof. Canjkar o temi: Današnji ClbVSk z religiozne in socialni perspektive« je bilo izredno lepo obiskano. Njegovemu govoru 3b delavci sledili •l velikim zanimanjem. Njegova izvajanja so bila progmmatičnega značaja, kajti jasn$> in odloč|ij> jjB zavzel stališfc, do ža-sebrte lastnine, doi Ca^kve in po»dic, ki vsled nepravilnega razumevanja nekaterih inteligentnih iiogov ‘v tem vprašanju nastopajo. Predavatelj je pokazal, da delavski sten hi sain ftriv, ako odpada od Boga. Saj delavstvo išče Evangelija in blagovesti, sreče in veselja, toda mesto tega dobiva samo bedo, trpljenje in krivico. Predavanje smatramo za tem bolj važno, ker je poudaril, da je danes zadnji čas, da katoličani nadene pgif ne je z vzgledi d«*jauske delavnosti in zavzetosti pi§fcežemo v reševanje socialnih vprašanj. 8 tein "bomo rešili tudi riiarsikakj>problem« sami ob sebi. Povrniti se nazaj k praktičnemu krščanstvu, dati delu Čast, to naj ba-naše stremljenje v bodočnosti! * ; • V našenl Mariboru so slična predavanja zelo potrebna, kajti tudi med delavstvom mora priti spoznanje, da je sa--mo s pozitivibpn delom in sodelovanjem vseh mogoče graditi boljšo delavsko bodočnost. Vse do zadnjega časa so bi}# delavske množice od gotovih strani samo torišče demagogije, ni se pa delavstvu k8aJW» Potom borttf se za svoje pravice. — Tovariši! Brez vsakega posebnega obvestila' prihajajte pa predavanja, ki se bodo vršila sedaj v zimskeiTi času vsako sredo. Agitirajte med prijatelji, da bo udeležba čim številnejša! _____________________ Doma in po svetu. Dr. Krekov grob je bil na praznike kar osamljen. Samo cvetlice njegovih so-roditflfbv’in venec jugoslovanske strokovne zveze so ga krasile. Nagrobni spomenik, je dovolj velik in bi bilo še prostora za cvetje. Ali so že tako pozabili na velikega Kreka .. Tečaj za mariborsko delavstvo. Vse mlajSfe člane naše organizacije, kakor |fudi Krekove mladine opozarjamo, ferno “v petek dne 31. oktobra otvorili tečaj za delavske voditelje in zaupnike. Tečaj se vrSi vsako sredo od pol 8 do 9 zvečer na Koroški cesti 1. Na tečaju se Ijo teoretično in praktično obravnavala socialna zakonodaja, govorništvo, pomen in namen strokovne organizacije i. t. d. Vsi, kateri se zanimajo za sodobne socialne probleme, iskreno vabljeni. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je odprta odslej dopoldne od 10 do 12, zvečer pa od 17 do 20, kar naj p. n. obiskovalci blagohotno upoštevajo. — Vodstvo knjižnice, j Novi obrtni zakon bo vseboval veliko ! določb, ki bodo važne za rešitev delav-. skih vprašanj po obrtih. Več določb, ki i so jih sedaj vsebovali posamezni zakoni, o ureditvi delovnega razmerja, bo v tem 1 novem zakonu. Sedaj je zakon pregle-, dala posebna komisija,, kjer je bilo tudi i nekaj zastopnikov DelaVskih zbornic. Sedaj pride zakon pred zakonodajni svet. j « Ministri v Karlovcu. Preteklo nedeljo ■ so bili v Karlovcu ministri dr. Maksimo-1 vič, dr. Švegel, dr. Šibenik, Demetrovic in ing. Sernec, kjer so imeli zborovanja, ki so dobro uspela. Posamezni ministri so pojasnili delo vlade. V kratkem se bo vršilo tako zborovanje tudi v Ljubljani. Osmo obletnico fašizma so svečano proslavili 28. oktobra po vsej Italiji: Da^ nes prinašamo podlistek, ki popisuje, kako se je izvršil prevzem oblasti po fašizmu v Italiji. Volivni boj v Avstriji je eden najži-vahnejših zadnjih let. Avstrija stoji brez dvoma pred odločilnimi dnevi — nacionalistični Heimwehr in pa socialistični jSchutzbund. Shodi preteklo nedeljo so bilj P° vsej državi zelo burni. Heimr vvehrovski notranji minister je na nedeljskem shodu izgovoril važne besede: Naj izpadejo volitve kakor hočejo, mi smo sedaj v vladi in si vajeti ne bomo več pustili vzeti iz rok. Volivni izidi niso ravno merodajni za našo moč. Brez dvoma bo prišel čas, ko bodo vlado sestavili samo heimwehrovski ministri. Mi hočemo 100 odstotno rešitev: heinrvvehrov-isko državo!« Avstrijski škofje so izdali pastirski list, kjer opozarjajo na nevarnost komunizma in poganskega nacionalizma avstrijskih fašistov. Pozivajo vernike, da pri volitvah glasujejo samo za stranke, ki delajo resnično na kršč. temelju. Na francosko-italijanski meji grade Francozi nove utrdbe, vse dosedanje pa so popravili. Za zgraditev novih utrdb je vlada dovolila znesek 27 milijonov frankov. Sovjetski delavci v Evropi. »Hrvatska Straža« prinaša notico, da je koncem oktobra odplulo iz Leningrada na ladji »Adžarija« 300 sovjetskih delavcev iz vseh tovarn sovjetske republike, ki so se odlikovali s svojim intenzivnim delom za prospeh ruskega gospodarstva. Potovanje so priredili delavcem kot nagrado za njih poseben trud. Obiskali bodo Ham-I burg. Neapolj ih Carigrad. Socialna literatura. Sekretariat delavskih zbornic v Belgradu je izdal knjigo »Zbirka konvencija mednarodnog biroa rada.« Borza dela. Ljubljana. Delo je na razpolago: 15 čevljarjem, 2 hlapcema, 0.krojačem, 5 navadnim delavcem, 1 kamnoseku, 2 zidarjema, 2 monterjema, t lesostrugarju, 2 kleparjema, 1 vrtnarju, 1 sedlarju, 1 žagarju, 2 tesarjema, 2 kmečkima deklama, 5 služkinjam za izven, 2 služkinjama, zmožnima kuhe, 1 varuhinji otrok, siroti, 1 sobarici in varuhinji otrok, 1 pletilji, 1 pletilji-vajenki, 1 frizerki-va-jenki. Maribor. Delo je na razpolago: 12 hlapcem, 20 viničarjem, majarjem, šafar-jem, 4 pastirjem, 1 žagarju, 1 mizarju, 4 krojačem, 10 čevljarjem, 4 zidarjem, 1 mlinarju, 1 fotografu, 1 kuharju, 4 pom. delavcem, 1 slugi, 1 bolniškemu strežniku; vajencem: mizarske, čevljarske, kovaške, pekovske in natakarske obrti; 10 kuharicam, 28 služkinjam, 5 sobaricam, 2 varuškama, 2 vzgojiteljicama, 1 kuharici za podoficirsko menažo, 2 plačilnima natakaricama, 1 podnatakarici, 3 servirkam, 1 blagajničarki v restavracijo, 2 hotelskima sobaricama, 3 strojnim pletilkam, 3 šiviljam za pletenine, 1 šivilji za obleke, 2 šiviljama za perilo, 5 mladim tovarniškim delavkam, 2 po-strežnicama, 1 trgovski vajenki, 1 šiviljski vajenki, 1 kuharici za dijaški dom. Krekova mladina. Celje. Krekova družina vprizori žalo* igro v 5 dej. >Prababica« v nedeljo 9, novembra ob pol 4 pop. v dvorani Ljudske posojilnice. Vabimo! Zagorje. Občniz bor Krekove družine se bo vrSil prihodnjo nedeljo 16. novembra ob 8 popoldne v Zadružnem domu v Zagorju. Vse člane in prijatelje vabimo k udeležbi. Živi! I - - - -. ; ■ -.— i Čitaj „ Delavsko Pravico'* I član konzumne zadruge je sam svoj trgovec. On kupuje in prodaja sam, po izvoljenem načelstvu. Zato je njegov tudi dobiček! Član konzuma, ki ne nabavlja svojih potrebščin pri konzumni zadrugi odsftodtffe totCf SCbc Ul SOdttnC • Vabimo posebno ha veliko izbiro zimske manufakture na Kongresnem trgu štev. 2 v Ljubljani. •^:xsgewe^^ Pierre 1* Ermite: Kako sem ubila svojega otroka Dominik jo poljubi, ona pa mu ne vrne po-ljuba. Šele cez nekaj časa se ozre nanj: »Kako pa kaj župnik Firmin?« Dominik je molčal. Med sinom in materjo je nastal strašno mučen molk, a nobeden se ni mogel niti ni hotel opravičiti^ da bi bil česa kriv.' Nenadoma se Dominik sesede na stol In solze ga oblijejo... Mati se obme k zidu... V sobo vstopi nekdanja Dominikova dojilja, ki je prinesla neko zdravilo. Brez vsake besede postavi skledico na mizo in hoče oditi, Dominik pa plane za njo: Povejte mi vendar, kaj je prav ža prav mami!« »Tako, vi izprašujete! Vik mu odvrne dobrodušna dojilja, ki se je komaj premagovala, da ni pokazala svoje ogorčenosti. Prekrižala je roke in postrani motrila mladeniča, ki ga je poznala, kar je prišel na svet. »Ali mislite, da more delati Bogu po volji sin, ki tako žalosti svojo ubogo mater? Prazno je vse njegovo delo in trud, če bi tudi ves božji dan presedel v cerkvi!... Čestitam vam, gospod Dominik, čestitam, prav zares!« NMo vstopi ujec, ki se drži samozavestna, kakor da bi bil on gospodar v hiši. »No, lepo delaš, lepo!« se porogljivo nasmehne Dominiku. »Kar tako naprej, pa boš še daleč prišel!« 1 ^Ujec, midva morava poravnati še neke stare račune! Zakaj ste prestrezali moja pisma?« Ujec skomigne z rameni in se obrne »kozi vrata. Kmalu za tem pride zdravnik. Pregledal je, Za Jufoeloranako tiakamo: Karal Cai. kako gospe Yholdyjevi bije žil® in kako ji kroži kri ter napiisal recept. Pri odhodu pomigne Dominiku, naj gre z njim v salon. »Najbrže vam je že znano — ali pa ne —« začne zdravnik prav resno, »da iiina vaša gospa mati zelo razbite živce; zato vas prosim, če jo v resnici ljubite, bodite obzirni do nje! Drugim sem že prej naročil, naj imajo skrb na njo... Bog ne daj, da bi se hotel vtikati v vaše osebne zadeve in načrte, to ni moja stvar! Pač -pa je moja dolžnost, da vam govorim kot zdravnik in kot stari prijatelj vaše družine. Najprej vas prosim, da svoji materi kolikor mogoče malo ugovarjate; potem pai, in to zlasti, če ji mislite odkriti kaj^ nepričakovanega, kar bi jo posebno zadelo, odložite, če le morete, na poznejši čas! To zahteva že samo človekoljubje, kaj pa šele ljubezen, ki so jo dolžni otroci svojim staršem. Že zdaj Je silno razdražljiva, taka stvar pa jo lahko docela stre in uniči!... Upam, da me razumete, da vam tega: ne pripovedujem zaradi samega sebe. Sedaj pa dobro premislite in storite, kakor se vam zdi najbolj prav!« Tako je govoril izkušeni zdravnik, h kateremu so hodili Yholdyjevi, ko Dominika še na svetu ni bilo. Njegove resne in tehtne besede so mladeniča močno vznemirile. Zdravnik se poslovi, Dominik pa se vrne k materi in molče sede na postelj k njenim nogam. Tedaj mati odpre oči in mu počasi — kakor proti svoji volji —poda desnico. Dominik jo stisne nekoliko v zadregi. »Zaka$ si me tako užalostil?« »Mama, nisem vas hotel... toda drugače m bilo mogoče!« »Zakaj ne?« »Ne morem vam povedati!« »Kaj .neki skrivaš pred svojo materjo? Osemnajst let imaš že, pa si še vedno takšen!« Iznova nastane dolg, mučen molk. »Poslušaj!« se oglasi mati, »zdravnik mi nikakor ne dovoli, da bi čez zimo ostala v Parizu, ampak zahteva, da moram — in sicer takoj — v kakšno južno deželo, kjer je dosti solnca in toplega, Sjdravega zrak®* Glej, sredi novembra smo že in vsak dan me izprašuje, kdaj nameravam odpotovati. Ali bom morala ref šamana pot?« »Mama, dovolite mi neko vprašanje, preden vam odgovorim.« »Govori!« »Samo, če se ne boste ujezili?« »Nikar tega vedno ne omenjaj!« trudno odmahne mati. /Čujte torej: ali Pre6vesovi ne pojdejo z. vami?« »Ne. Cez zimo mielijo ostati v Chaise6kem gozdu.« , S tem je bil glavni ugovor rešen. A tudi drugi niso bili nič manj važni. Dominik je vedel, da bo moral zapustiti svoja društva in ljubljeni patronaž in se ločiti od župnika, ki je toliko pričakoval od njega... In nazadnje — kar pa ni zadnje — bo mogel radi tega potovanja najmanj leto pozneje vstopiti v semenišče! »Poslušaj me, Dominik!« je mati še vedno upirala vanj svoje oči, »govoriva odkrito,. . Dobro so mi znani vsi tvoji načrti, ki mi parajo srce; vendar sem mnenja, da teh par tednov tudi ne boš ničesar zamudil... Ko boš odšel tjakaj — oh, strahotna misel — boš zame mrtev, zavit v mrtvaškocrn in ogaben talar... Toda sedaj še ni*i tam, zato bi te morebiti smela prositi zadnfte usluge, zadnje milosti; kajti, kakor vse kaze, moram sedaj tako govoriti s svojim sinom... Pa naj bo, ponižam se pred teboj in te prosim: pojdi * menoj vsaj te tri zimske mesece, da ne bom sama v daljnem, tujem svetu... Potem pa te ne bom nikdar več ničesar prosila, nikdar več!...« Dominik molči. Izda)« m ij »Dclarake Pravice« in ureja Sreika tummi.