Poštnina ptabun v gotovini. Posamezna številka 8 Leto I. Trbovlje, 8. maja 1948. Štev. 10. ★ Glasilo Osvobodi/ne fronte okraja Trbovjje ★ Za boljšo delovno disciplino Zasavski premogovniki so v 4. mesecih letošnjega leta izgubili vsfed neupravičenih izostankov preko 13.000 ton premoga Maršal 'l ito je v svoji novoletni po* slanici jugoslovanskim narodom naglasil velike delovne uspehe v letu 1947- Opozoril je pa tudi na napake in pomanjkljivosti, ki jih je treba od* krivati in pojskuti vzroke, ki škodujejo doseganju uspehov. Zasavski premogovniki so uspešno dosegli in zaključili prvo plansko leto. Ne bi pa mogli tega trditi za prvo tromesečje leta 1948.. ko je celoten bazen sicer presegel plan za 0.5 “/« in izvršil svoje obveze naprarn narašča* joči industriji, vendar se s tem ne moremo zadovoljiti. Glavni vzrok, da niso bili uspehi boljši, je predvsem v poinajkljivi delovni disciplini in neopravičenih izostankih. Treba je, da st enkrat jasno pogledamo v oči in ne iščemo vzrokov, zakaj ni dosežen plan, drugje, ali pa zakaj se je moralo zadnje dni v mesecu iskati vrsto raz* nili načinov, da se je plan dosegel. Ce pogledamo rezultate posameznih mesecev, bomo dobili sledeče zaključke. Januarja, meseca so rudniki za* savskega bazena presegli plan za 0.5 ®/o. posamezni rudniki pa so pre* segli plan: Hrastnik za 2-2%, Zagorje za 1-5 °/o in Trbovlje za 0.2%. 2e tukaj se vidi. da ga je Trbovlje s težavo doseglo. Neupravičenili izostan* kov pa ima rudnik Hrastnik 2-7 %>, Zagorje 2.9% in Trbovlje 1.8 °/o. Izguba na premogu za našo industrijo znaša v mesecu januarju ca 3900 ton. V februarju je bazen presegel plan za 1.5 % in sicer rudnik Trbovlje za 1.3®/». Hrastnik za 1.4% in Zagorje za 1.7 %. Neupravičenih izostankov ima Trbovlje 1.4 */o, Zagorje 1-3%, Hrastnik 2.6 %, kar pomeni mesečno izgubo 2600 ton premoga, ki ni bil na razpolago naši industriji. Meseca marca ie bazen presegel plan za 0-5 %, niso ga pa dosegli rud* .ni ki: Trbovlje za 1.7®/». Zagorje za 1.5%, dosegel ga ie edino Hrastnik, ki ga je presegel za 3°/». Neupravi* čenih izostankov ie imel Trbovlje 2.6“/», Zagorje 2.4% in Hrastnik, ki je imel največji procent neupravičenih 3.8 % ter znaša izpad na premogu za vse tri rudnike preko 5000 ton- Stanje glede neupravičenih izostankov se je sicer v mesecu aprilu delno izboljšalo, saj ie bazen presegel plan za 1-2 ®/o; presegel ga je Hrastnik za 1-8 % in Zagorje za 1.6 “/». Trbovlje pa za 0.7 °A>. Neupravičeni izostanki v mesecu aprilu znašajo v Trbovljah 1.2“/«, Zagorju 1 ®/o in Hrastniku 2 %, kar po* meni ca 2000 ton izgube. Tako nastale izgube na premogu, katerega bi drugače dobila industrija ali pa tisti, ki ga potrebuje, znašajo dosedaj 13.000 ton. izguba je velika in neopravilčljiva in je to naravnost zločin napram skupnosti. Vsak posa* meznik bi se moral zavedati, da bodo industrije le tedaj izvrševale plan ne* moteno, če bodo imele v dovoljni količini na razpolago sirovine; in premog je ena izmed teli sirovim Vzeti pa moramo tudi drugo slabo stran t. j. ne samo izguba na premogu ampak tudi rta zaslužku. V teii mesecih so izgubili rudarji zaradi neopravičenih iz* ostankov v vseli treh rudnikih preko 2,906.504 dinarjev na zaslužku. Ne bomo se preveč oddaljili od resnice, če trdimo da so vsi tisti, ki so izostali neupravičeno od dela, prav sigurno popivali ig pri tem zapravili — če vzamemo za posameznika povprečno 300 din — znaša to 3,757 800,— din; in slednjič je za neupravičeni izostanek moral plačati kazen, ki znaša polovico dnine. Vsota, ki jo tako dobimo, znaša tedaj 1,450.000.— din. Ce analiziramo gomia dejstva, pri* demo do naslednjih zaključkov: 1. Prikrajšani niso bili samo rudarji, marveč tudi njih družine. 2. Posledica neupravičenega izostajanja je nedoseganje plana. 3. Radi prekomernega uživanja alkohola nastajajo cesto težka obolenja in večje možnosti nezgod pri delu- Neupravičeni izostanek pa ima za posledico izgube častnega naslova udarnika za dotično tromesečje. Ta dejstva nam dovoli jasno pred-očijo izgubo za upravo podjetja, za skupnost in za posameznika. Vprašanje delovne discipline je ti* sta boleča točka* ki ie treba, da ii napovemo oster boi, ki im se mora dejansko izvesti, ne na da ostanemo samo pri besedah. Temu vprašanju morajo posvetiti sindikalne organiza* cije In uprava podjetja vso pa/njo. Neupravičeni izostankarjl pa naj sl vzamejo za vzgled tiste tovariše ni* da rje, ki delajo po trideset ali več let, pa nimajo o veza* ,niii cenah- Naša odkupna podjetja na vasi vidijo odkup samo potoni obvezne oddaje, kar pa je popolnoma nepravilno in napačno. Upravni odbori kmetijskih zadrug, vse premalo polagajo pažnjo na delo zadruge in delo med zadružniki samimi- Zadružniki še po gotovil zadrugah vedno gledajo za« drugo kot trgovca na vasi, ne Pa kot go.sjiodar.sko kulturno središče do« tičnega kraja. Ce pogledamo realiza* cijo plana odkupa iz leta 1947. vidimo, da niso bile zmožne zadruge odkupiti vseh artiklov potom obvezne oddaje- Tako so odkupi v gospodar« skem lotu 1947. potekali sledeče: od* kup žita, živine in jabolk je bil dose* žen 100 "/». dočim odkup krompirja za 98.9 %. Odkup volne je bil v letu 1947. dosežen lc za 8.1-04 °/o, jajca pa za 05%. Istotako niso bile naše zadruge v letu 1947 48 sposobne zajeti oziroma odkupiti vse količnč najvažnejšega artikla za prehrano naših dojenčkov — mleka. Odkup mleka je bil dosežen lc za 73-72 %. V prvem tromesečju 1948 jc po nekaterih Krajevnih LO Podelitev prehodne zastavice najboljšemu aktivu pri gradnji zadružnih domov Na tridnevnem seminarju predsednikov mladine okraja Trbovlje so si predsedniki med seboj napovedali tekmovanje pri gradnji zadružnih domov. Prvo tekmovanje je trajalo od 15. marca do 15. aprila. Okrajni odbor ljudske mladine je sklenil, da v tekmovanju nagradi najboljši aktiv s prehodno zastavico, 'nekaj ostalih aktivov pa s knjižnimi nagradami. Podeljevanje prehodne zastavice in ostalih nagrad je bilo 18. aprila 1918, ko je okrajni odbor sklical konferenco vseh predsednikov. Med najboljšimi aktivi je bil aktiv Radeče, ki je tudi prejel zastavico. Na svojem gradilišču jo. sodelovalo 194 mladine in opravilo 821 prostovoljnih delovnih ur. V tem času je bilo izvrtanih in izpuščenih 23 min. Peska so nakopali 94 m3, na slavbišča pa'so ga postavili 20 m3. Popravili so 1 km dolgo pot do kamnoloma. Mladina aktivu Radeče pa poleg fizičnega dela nikakor ne zaostaja tudi v kulturnem delu. Priredila jc odkup živine zelo dobro potekel. Posebno so se izkazali KLO Zagorje, ka« teri je presegel plan za 91.8%. KLO Ceni.šcnik za 24-4 “/». KLO Dobove za 9.10 9r, KLO Hrastnik za 17-8% in KLO Sv. Uril za 9.7 “/o. Najslabši pri obvezni oddaji mesa so KLO Kotre* dež, KLO Dole pri Litiji in Razbor. kateri niso oddali niti enega kg žive teže. Ostali krajevni ljudski odbori so dosegli sledeče procente oddaje: KLO Radeče je dosegel za 82 KLO Dol pri Hrastniku za 38.40 Ve, KLO Izlake za 44.40"/». KLO Turje za 55.00 % in KLO St. Ootard za 42 Ve. Od 15. mar* ca t. 1- pa do L aprila so kmetijske .zadruge skupno z Okrajnim magazi* nom — odsek za meso odkupile že precejšnje število klavne živine, fižola in krompirja po državnih vezanih cenah. Iz teh deistev je razvidno- da se od strani krajevnih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug vse premalo jxv-laga pa žri j e' na izvajanje odkupov posameznih kmetijskih pridelkov. Uprav* ni odbori kmetijskih zadrug morajo v bodoče polagati večjo važnost na iz* vajanje odkupov v območju svojih za« d lug. Da bomo te nepravilnosti v celoti odpravili« je nujno potrebno čim večje sodelovanje med člani — zadružniki in nečlani kmetovalci. Kmetijske zadruge morajo prirejati za* družna zborovanja, na katerih se bodo obravnavala važna gospodarska vpra* šanja dotičnega kraja, izboljšanje ž> vinofeje. kmetijstva, sadjarstva itd. Le na ta način bodo naše zadruge na vasi gospodarsko izhodišče, katerim bo možno zaieti vse kmetijske proizvode, dvigniti produkcijo kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa bomo izboljšali življenjski standard na* šega delovnega človeka. /(. T. akademijo ter sodelovala pri kultur-n.ih prireditvah ostalih množičnih organizacij s svojimi točkami. Tudi mladinsko organizacijo so utrdili in razširili in sicer za 12 novih članov. Na drugem mestu je bil aktiv rudarske šole v Hrastniku, ki je prejel drugo nagrado 19 knjig. Tudi oni so imeli lepe uspehe in sicer so v Praprotnem izkopali 90 m3 zemlje in pri tem naredili 196 prostovoljnih uri Pri popravljanju ceste so navozili 25 m3 gramoza. Pri delu so se posebno požrtvovalno pokazali mladinci Greben Jože, Srol Stanko, Te-peh Ladislav in Pevec Stojan. Pri vsem tem delu pa niso pozabili na učenje in so dvignili učne uspehe od 10 na 60 "/o. Tudi ostali aktivi imajo precej lepe uspehe. Moramo pa kritično pogledali na nekatere mladinske aktive, kot n. pr. št. Jurij pod Kumom, kjer mladina še do danes ni naredila ničesar. Zalo naj bodo slični primeri marljivosti aktiva Radeče za vzgled ostalim aktivom in se naj uvrste v drugo tekmovanje, ki traja od 15. aprila do 15. maja. Prehodila zastavica mora priti resnično*do izraza, vsak aktiv pa mora stremeti za tem, da si jo res osvoji. J. Več kulturno prosvetnega dela Največja rudarska podružnica v Slo-veniji je v sredo, dne 14. aprila polagala obračun'svojega dela in izvolila "•»v upravni odbor podružnice. V veli* ki dvorani Delavskega doma so se zbrali delegati, ki so bili izvoljeni že na občnih zborih pododborov. Dvorana Delavskega doma je bila svečano okra* ®cna. z balkona pa so vihrale zastave Pododborov v poedrav navzočim dele* *atom. Pred otvoritvijo skupščine je delavska godba zaigrala himno, nato pa ’.u Predsednik upravnega odbora podružnice rudarjev otvoril in pozdravil .vse navzoče- med njimi zastopnika centralne uprave sindikatov. Iz poročila ! ^Pravnega odbora, katerega je podal tov. Zibert, je bilo razvidno uspešno delovanje podružnice- Od vseh zaposlenih delavcev ie organiziranih v sindikatu 9n %' ostanek gre tla račun nestalnih delavcev, ki prehajajo iz kra* 'a v kraj. V sklopu podružnice je 9 Pododborov, med katerimi je najboljši Pododbor Vzhodnega obrata in separa* c,ie. Tudi ostali obrati niso zaostajali. Vendar je na Zapadnem obratu in Do-brni-Neži sindikalno delo potekalo slabše radi prepogoste izmenjave funkcionarjev, ki so bili potrebni drugje, sindikalno delo bi potekalo veliko bobe, če bi grupni poverjeniki v redu iz* vrševali svoje dolžnosti. Veliko pre* tnalo pažnje se je posvečalo ravno kul* turnokprosvetnemu sektorju in vpraša* Jnn tiska in agitacije. Marsikatera na* 'OKa bi lahko bila Izvedena 100% bolje, de bi ne imeli gotovi tako malomaren odnos do tiska- Velika pridobitev pa je bila uvedba obratnih konferenc, katere so se vršile vsak mesec. Kakor se je povsod uvedel planski način dela, tako je tudi podružnica rudarjev Tr* bovlje imela redno mesečni plan dela, kar se je pokazalo zelo dobro.' Malo ali skoraj nič važnosti pa se je posve* čalo omasovljenju fizkulture po sklepih IV. in V. plenuma. Upravni odbor po* družnic je smatral, da je s tem, da se je dalo aktivom podporo za nabavo nogometnih oprem stvar že urejena. Pohvale vreden je prispevek rudarske podružnice SED Rudarja za dograditev stadiona in nabave raznih krojev. Materialna podpora je bila, vedar pa ni bilo široke agitacije za čim širše sodelovanje na fizkulturnem polju. Lepe uspehe pa beleži sindikat v tekmovanju, saj je v novembrskem tekfnbvaflju za* sedel prvo mesto med rudniki v Slo* veniji in sedaj v majskem tekmovanju drugov mesto takoj za rudnikom Vele* nje. Vseh udarnikov v času od zadnjega občnega zbora pa do sedaj je imel rudnik Trbovlje 330, 33 novator-jev in 3 racionalizatorie. Novatorji in racionalizatorji so prihranili podjetju preko 350.000 dinarjev. Velika pridobitev je bila tudi uvedba mladinskih številk in brigad, katere so mnogo pri* pomogle k rušenju starega načina dela in k uspehu v tekmovanju. Podružnica rudarjev je skupno z upravo rudnika posvetila vso skrb novim kadrom. Tre* nutno se vrši 9 tečajev, katere poseča 178 delavcev, ki se bodo izvežbali v Navedita okrajnega referenta za skrb* tiištvo glede posvojitve mladoletnikov Skrb za mladoletnike je prizadevanje ljudske oblasti, da se otrokom “r«-z staršev zagotovi njihov razvoj. V mesecu oktobru 1947 so se pre-jb-sH posli skrbništva iz okrajnih so-mšč na okrajne ljudske odbore. Regrat za skrbništvo se je združil z °dsekom za socialno skrbstvo in zdravstvo. Od tega časa opravlja referat za 'krbništvo, v smislu temeljnega za-kona o skrbništvu, vse nesporne po-s,c skrbništva Uradni list FLRJ, šte-v,|ka 30 z dne 11. IV. 1947. . Naloga skrbništva ie zaščititi ko-in premoženje mladoletnih oseb "T vsak slučaj mladoletnega, ki je Ooz roditeljev ali so odsotni ali pa "•'znanega bivališča, najsi bo v ^zgojnem, premoženjskem ali kukr-Sn<‘>n koli pogledu, nadzirati. , » ta namen, v kolikor še niso, bo-"0 postavljeni skrbniki vsem po-bolnim sirotam brez roditeljev ali, oa so njihovi roditelji po osvoboditvi bobegnili v inozemstvo in če so neznanega bivališča, , yod skrbništvo spadajo tudi vse delno ali popolno preklicane osebe, ■J*-' glpde na to, če so te osebe mla-JJo- ali polnoletne. Vsako premože-'9e mladoletne osebe, ki n;ma rodi-je'iey, da bi ščitili njene koristi in Praviee, odsotne ali neznanega biva- lišča, morajo biti v smislu uredbe stavljene pod skrbništvo. Postavljeni skrbniki morajo v odrejenih rokih, po navodilih skrbniškega organa, o vsakem takem premoženju polagati obračun. Predpogoj za skrbnika je, da je predlagana oseba mlajša od 60 let in da ni kaznovana s sodno odločbo na odvzem roditeljskih in političnih pravic. Nadalje mora biti predlagana oseba za upravljanje skrbniških poslov sposobna. Postavljeni skrbniški sveti v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah in Radečah naj pristopijo na delo ter naj vsak v svojem delokrogu (rajonu) skrbijo za to, da bodo vsi primeri, potrebni varstva države, odkriti in z zbranimi podatki odpravljeni skrbništvu 01.0 Trbovlje. V pomoč jim naj bodo obiskovalke socialno zdravstvenih odsekov in vsi funkcionarji množičnih organizacij, katerih naloga je, da se zanimajo za nepreskrbljene mladoletnike vsak po svoji liniji. Posebno pozornost je posvetiti mladoletniku do odgovarjajoče vzgoje in mu nuditi vso pomoč, da se mu olaiša pot do izobrazbe in primernega poklica. Vzgojiti ga je treba dostojni družbi primerno, vsestransko dostojnega človeka. V sklopu skrbništva rešuje skrbniški organ posvojitvene posle. (Glej Posvojenci v krogu svojih posvojiteljev v naše sindikate raznih strokah. Na kulturnoprosvctnem polju je treba poudariti ustanovitev kulturnoninietniškega društva »Lojze Hochkraut«, ki zajema sindikalno gledališče, godbo, pevce, in ostale panoge kiilturno-prosvetncga udejstvovanja. Izmed 9 pododborov samo dva še nimata rdečega kotička. V kotičke in menze je bilo nabavljenih 13 radioaparatov. Najbolj uspešno deluje rdeči kotiček na separaciji — jašpk III. Vso skrb so posvetili tudi vprašanju letnih dopu* stov. To pa ni uspelo popolnoma in je iskati vzrok predvsem v velikem Ste* vibi neopravičenih izostankov- Sektor preskrbe je svojo nalogo zadovoljivo izvrševal, graje vredna pa je pomanj* kliiva evidenca na pododborih, ki niso točno vodili statistike, tako da so nekateri dobili po dvakrat, tudi po trikrat, dočiiii eni niti enkrat. Zato so bili tudi upravičeni kritizirati. Po poročilu upravnega odbora je sledila obširna diskusija, katera ie pokazala- da so navzoči delegati pravilno doumeli nove naloge pred katere jih postavlja V. in VI. plenum Enotnih sindikatov Jugoslavije. Volitve- ki so bile tainc. so pokazale, da hočejo navzoči delegati izvoliti res najboljše. Izvoljen je bil upravni odbor: Piki Jože. Zibret Filip. Okoren Vilko. Koritnik Karel, Naglič F'rnnc, Ljubi Zeliko. Potisek Ciril. Zibret Pavla. Fri-gl Milka. Tominšek Anton. Zcleujjjck Viktor. Mastnak Franc. Zupančič Anton. Zupančič Vili, Puntar Ivan. Uradni list FI.R), štev. 30 z dne 14. IV. 1947). Posvoji se lahko samo mladoletnika, ki ni v sorodstvenem razmerju v ravni liniji. Če ie posvojenec slar preko 10 let, je treba tudi njegovega pristanka. Potreben je pristanek skrbnika, oziroma posvojenčevih roditeljev v kolikor živila. Zn posvojitev je potrebna, v kolikor ne posva-jata oba, tudi privolitev drugega zakonca. Posvojiti ne more: a) tisti, ki je bil obsojen no izgubo političnih pravic, kakor tudi ne tisti, ki so mu bile s sodno odločbo odvzete roditeljske pravice; b) tisti, o katerem se utemeljeno domneva, da bi položaj posvojitelja izrabil v škodo posvojenca; c) tisti, ki ne daje dovolj jamstva, da bo posvojenca vzgojil za koristnega člana skupnosti; č) tisti, ki ie duševno bolan ali slaboumen, kakor tudi ne tisti, ki ima tako bolezen, da utegne sprriviti po-svojenčevo zdravje in življenje v nevarnost. Za posvojitev so potrebne sledeče listine: 1. Prijava — vloga (obrazec sc dobi pri skrbstvenem organu). 2. Izpisek iz rojstne matične knjige zn posvojenca iz pristojnega matičnega urada, kjer je posvojenec rojen. 3. Izpisek iz rojstne matične knjige 'za posvojitelja iz pristojnega matičnega urada, kjer je posvojitelj rojen. 4. Potrdilo Notranje uprave, da posvojitelj uživa roditeljske in politične pravice. Pri skrbništvu OLO Trbovlje so bile tekom meseca marca 1948 sklenjene sledeče posvojitvene pogodbe: 1. Posvojenec Ostanek Cvetko-Rndolf, rojen 15. IV. 1945. Posvojitelj Krhliknr Valentin, rudar v Zagorju, Toplice št. 147 in njegova žena Barbara. 2. Posvojenec Samec Hinko, rojen 13. III. 1948, posvojitelj Doberšek Miha, rudar, Trbovlje Loke, št. 166 in njegova žena Roza. 3. Posvojenec Ramšak joško, rojen 11. II!. 1936, posvojitelj Ramšak Baltazar, rudar in njegova žena Štefka v Hrastniku, štev. 157. 4. Posvojenka Simonšck Silva, rojena 30. V. 1943, posvojitelj Gnus Mihael in njegova žena Marija v Dolu pri Hrastniku, štev. 16. 5. Posvojenka Brajžer Hilda, roie-na 25. VI. 1942, posvojitelj Kreean Emil, rojen 12 VI. 1921, rudar in njegova žena Viktorija, Potoška vas 10 pri Zagorju. 6. Posvojenka Marunkič Breda, rojena 19. V. 1943, posvojiteli Zakrajšek Robert, rudar in njegova žena Ema, Zagorje Loke, štev 9 Posvojitve so b.lc skteniene v navzočnosti poverjenika za socialno skrbstvo in referenta za skrbništvo. Referent za skrbništvo pri OLO Trbovije Občni zbor pododbora uprave zasavskih pre-f mogovnikov V petek, dne 2. aprila 1948 se jo vršil v, prostorih menze UP/, letini občni zt>or pododbora Udeležba jo bita dobra, če pomislimo, d« so bili sindikalni sestanki med letom kaj si*. Ik> obiskovan«. Dnevni red občnega zbora je bil kot običajno na vseh občnih zborih in to: volitve dol predsedstva, volivne komisije zapisnikarjev itd Pod točko: poročilo starega odbora je dose. danii predsednik na kratko podal ik>-roeilo o delovanju pododbora v črnil njegovega predsedovanja. Tajnik in blagajnik nista poročala kai posebnega« ker je predsednik podal poročilo, katero je zajelo tud« delo tajnika in blagajnika. Čeprav bj Članstvo gotovo zanimalo poročilo tajnika, vsaj koliko sej je bilo in sestankov. Referenti, kateri so postavljeni |>o sklepih IV pl e. numa ESJ so podali kaj klavrna izročila. razen referenta za Zaščito dela, ki je obenem delavski inšpektor ter referent za kulturo in prosveto. Vsi ostali referenti so podali kratko pojasnilo: da nimajo kaj poročati — Nekaterih referentov pa sploh ni 1 rilo navzočih ter so s tem dokazati, kako malo se zanimajo za sindikalno organizacijo in kako malo čuta odgovornosti imajo za naloge, katere so jim člani zaupali pni njihovi izvolitvi. Po poročilu starega odbora so se izvršile tajne volitve, katere, so po- . tekile v redu. Na žalost ie na UP/ en •člani, kateri ne razume in ne zna voliti z listki ter je prečrtali vse kun. rlsdale. Članstvo je mnenja, naj si izvoljeni odbor ne vzame za vzgled delo starega odbora, temveč naj bode bolj agilni in delovni po sindikalni liniji, tako da bo na občnem zboru leta 1949 l>olj otičmio poročilo o uspehih rti delu sindikalnega pododbora Uprave Zasavskih . premogovnikov. Opeičtrna rudnika Trbhv je je z če a s sezonsk ro de m Kakor vedno, iako ie tudi letos oživelo na Opekarni rudnika Trbovlje sezonsko delo za izdelovanje in žganje opeke. Pa naj se ne misli da se v eri, ko ni sezone na Opekarni nič ne dela. Dva meseca, tik pred pričetkom sezone ima obrotovodstvo, kakor tudi delavstvo polne roke dela. Treba je brezhibno obratovanje za bodočo sezono že v času' nesezone vse ie-meljito pripraviti. Treba je prenoviti in izpolniti vse tire, prezidati lu re-novirati krožno peč, urediti strojnico v zmogljivost, treba preiskati vse hibe, ki so povzročale kake motnje v produkciji opeke v prošti sezoni in iste odpraviti z boljšo mehanizacijo ali popravili, da se tako molnje odstranijo, urediti in predpripraviti je sušilne prostore itd. Vse te predpriprave za sezono dajejo obratovodstvu in delavstvu mnogo truda in požrtvovalnosti. Ko so vse te predpriprave posrečeno končane, tedaj se strojnica za izdelovanje opeke spusti v pogon, nato se krožna peč z malo svečanostjo zakuri in na sušilnih prostorih raste sirova, opeka v tisoče in iz dimnika Opekarne veselo zadimi pesem dela in obnove, ki je za delovno ljudstvo najlepša pesem izgradnje m petletnega plana. ' v < . ■■ : < • , . • £ " 'fm. i , »f - ..... ..jr - ■■■■■ ■■ *C'.b:’'" • . i - ’ . ■ 'T' ' > r'v"''r /; ' r % r ■ , ' ■ .^jk -4 ■■■’ : . . . Prostor, kjer je stal hotel, je pospravljen sredstev, ni bilo pravega vodstva, ki bi tudi delavstvo navduševalo za ta lepi in ravno delavstvu najbolj potrebni šport. Naš delavec je sicer vedno rad zahajal v hribe, imel je vedno Bmisel za turizem,, a manjkalo mu je one vodilne zavesti, da je planinstvo in alpinistika tudi njemu potrebna, zato je smatral vse take hribolazce samo koti nekake privilegirancei sam pa je stol vedno le bolj ob strani, šele osvobodilna vojna, naš novi preporod mu je dala zavest, da so vsi tl nešteti planinski predeli njegbva last, last .slehernega delovnega državljana, delavca in lnteligenta in pričel je vse to gledati z drugačnimi očmi nego preje. Začutil je v sebi soodgovornost pri ustvarjanju nove države in predvsem si je zaželel, da bi ta država bila lepa in srečna. Zavedal «se je tudi, da je novemu družabnemu redu potrebna širša vzgoja — in to vzgoja v vseh panogah ljudske prosvete in ljudskega športa. Noša nova država mu daje tudi vse možnosti, da se neomejeno lahko razvija in izpopolnuje v vseh pant>-gah ljudskega športa. Odnos rudarja do planinstva ima pa še mnogo, glob-j. pomen, nego do ostalih panog športa. Rudar preživi pretežno Svoje življenje globoko pod zemljo, brez solnca in čistega gorskega zraka In je zaradi tega ravno rudarju čisti gorski pianinu ki zrak in solnce mnogo bolj potreben kakor pa komurkoli drugemu. Ves teden ga obdaja čma plaut premoga, včasih tudi po več tednov ne najde potrebnega časa za svoj lasten oddih, zaradi tega so mu hrib*, kadar je prost v naravi, vse večjega pomena kakor pa navadnemu goro-lazcu. Planinške skupine in aktivi premogovnih revirjev so tudi pravilno ocenile ta njegov odnos d0 planin. Že prvo leto so pričele te skupine obnavljati planinske domove in skušale zajet; vse delovno ljudstvo -v f,. 'S,*;'.. • S :vti‘ -■>. -ib*.- fc.h ■ ...iStiS;. ki"? IV’* w..- Oif v$tto$ju Hatnmbktfi geta (Nadaljevanje) Tako «o jo pogrnntali in si preteg-■tiiii zaupane in premrle ude ter se spravili nad pripravljanje ognjišča, ki so ga po kratkem trudu sestavili. Zdaj skrbi Milton. Ta je tič 1,11 mojster kuhinje. O, Miha že ve, kako in kaj. Janez mu pri tem pomaga kot veren pomočnik, Franice pa se je spruvil nad perilo in ga oUleluje nu vse viže, d amu znoj kar curkoma teče s čela! liki slap Peričnik v Vratih... Polenta je gotova in Francetovo perilo za siki oprano. Vsi trije se torej spravijo na prirejene dobrote in jih s slastnim tekom otepajo. Vsak na svojem prvotnem mestu okoli ognjišča pridno posegajo v skupno jx>-sodo ,n zraven olie.H 1 lijoče jn priznal-no mlaskajo z jezikom. Tu pa 'tam uide zstala zelo priljubljena izletniška točka so bili skupinski .izleti. V Zagorju pa so ta dan priredili izlet v' Izlake. Združen je bil s prostovoljnim delom pri kopališču. Popoldan so bile motorne dirke Izlake—Trojane. V Hrastniku je bil izlet na Kal, /.družen s prenosom materiala za postavitev planinske koče na Kalu. Delovni človek in planinstvo V nekdanji Jugoslaviji in menda še v mnogokateri drugi podobni državi, je bij odnos delovnega človeka do planinstva precej drugačen cid današnjega. Le redki so bili oni iz vrst delavskih slojev, ki so jim bile dane možnosti do pravega planinskega udejstvovanja. Ni bil0 potrehnih Dvoje gostovanj trboveljskega sindikalnega gledališča V soboto TO. aprila 1948 je gostovalo “Trboveljsko sindikalno gledališče z igro »Izpit za življenje« v Zagorju. Čeprav j* bila reklama objavljena pravočasno, je občinstvo zasedlo komaj dobro polovico IMavšak Robert, preko .'Ml let na (vtira dvorane. Uprizoritev je bila na dostojni Tišini in telimo še več takih gostovanj. Gostje so nam s svojo Igro in elanom pokazali kaj se vse da narediti s požrtvovalnostjo In ljubeznijo do stvari. Odgo- vornim v Zagorju pa priporočamo, da izvedejo organizacijo takih gostovanj res Itrc/hibno le posebno z ozirom na to, da naše domače gledališče ne deluje. Mnenja smo. da tudi previsoka najemnina ovira gledališko življenje v Zagorju. V nedeljo 2. maja 1948 smo imeli v Radečah goste Iz Trbovelj. Igrali so Skvar-kiuovo komedijo »Izpit za življenje«. Igra je bila podana vzorno ter smo imeli res užitek tako glede igre, izgovorjave, kakor tudi scene. Gostje so bili po končani predstavi pozdravljeni pri odprtem odru. Tov. Pešec mi. se jim je zahvalil za užitek ter jim poklonil krasen šopek V imenu gostov se je zahvalil režiser igre tov. Patemost Jože, ki je poudaril globoko zahvalo za res prisrčen sprejem, ki ga do sedaj na svojih gostovanjih še niso doživeli. V obeh govorih se je podčrtavalo bodoče vzajemno delovanje obeh gledališč z gostovanji ansamblov, kakor tudi posameznih igralcev ter z vsestransko pomočjo, da bodeta obe gledališči res nudili to, kar je njihova naloga: ^ulturo in prosveto ljudstvu. Drage goste si želimo še večkrat v sredi, vedno nam bodo dobrodošli. * Vodstvo Sindikalnega gledališča iz Trbovelj si šteje v častno in prijetno dolžnost, da sc na tem mestu ponovno javno zahvali vsem v Radečah, ki so s svojo požrtvovalnostjo In brezhibno organizacijo gostovanja pripomogli k lepemu uspehu našega gledališča. Želimo, da bi v kratkem Mestno gledališče Radeče gostovalo pri nas, da se jim vsaj malo odolžimo za vso njihovo gostoljubnost. »Deseti brat14 v Trbovljah Sindikalni gledališki aktiv elektrarne v Trbovljah je uprizoril dne 17. aprila 1148 Govekarjevega »Desetega brata«. Po osvoboditvi je bila to prva ljudska %ra v Trbovljah. Da so te vrste iger kakor drugod, tudi v Trbovljah zelo priljubljene, je pokazal obisk, saj je občin *tvo do kraja napolnilo dvorano. Igralci 80 se potrudili kolikor je bilo v njihovi “oči, da W bila uprizoritev na dostojni višini, vendar se jim to v celoti ni po brečllo. Vzrok je bil v tem, da je bilo mno-8o vlog zasedenih z začetniki, od katc-rib pač ne moremo zahtevati, da bi že v Pričetku svojega odrskega udejstvova- nja podali dovršeno izoblikovane tipe. To pa bi morala upoštevati režija in se nekoliko Intenzivneje pobaviti z individualno Igro posameznih igralcev, da ne bi prišlo do tako izrazitega deklamiranja vlog ali tako brezizraznih ali pa obratno grotesknih kretenj, kot smo jih imeli priliko opaziti pri uprizoritvi. Režiser bi se moral zavedati, da je pri začetnikih potrebno mnogo več vaj, kot jih je v resnici bilo, da bi si pridobili sigurnost, katera je potrebna pri nastopanju >n katera bi jim omogočila večjo poglobitev v igro samo. Igro je režiral tov. Seme, ki je igral tudi naslovno vlogo. Pri pri- hodnjih uprizoritvah bo moral upoštevati navedeno >n popraviti vsaj najbolj grobe napake, da sc bo igra približala oni višini, ki jo zasluži. Pohvaliti pa je treba vsekakor prizadevanje tako režiserja, kot igralcev prosvetnega aktiva elektrarne, ki se u>o ustrašili truda, da dokažejo trboveljskemu prebivalstva, da tudi oni doprinašajo napore za kulturno prosvetni dvig naših množic. Tiwfi naši najmtajši so nastopali V sredo 21. aprila je uprizorilo vodstvo trboveljskega DID-a otroško akademijo, na kateri so sc nam predstavili naši naj-mlajši. S svojim nastopom so dokazali, da se tudi oni trudijo za vstop v resnejšo šolsko dobo. V mnogih kratkih nastopili so z. otroško ljubkostjo prikazali svoje došolaj pridobljeno znanje, ki jih bo z nadaljnjim usposabljanjem vzgojilo v bodoče deklamatorje, pevce in igralce. Vseh točk je bilo nekako preveč in bi bilo bolje, da bi jih prireditelji nekaj izločili v korist preostalim, ki bi se dale še boljše izpiliti. Nekaj točk, ki so primernejše za pionirje kot za malčke, bi hez škode lahko izostalo. V točke, kjer so potrebni kostumi, bi bilo mogoče vnesti več fantazije. Kljub tem malenkostnim nedostatkom pa so nastopajoči popolnoma zadovoljili gledalce, ki so skoraj napolnili dvorano in med katerimi je bilo največ šoloobvezne mladine Boj proti pijančevanju Da je alkohol strup, to vsak ve. saj se je vsak že v mladih letih naučil tega v soli. Alkohol uničuje človeško telo in zahteva mnogo žrtev vsako leto. Kdor uživa alkohol ne more hiti do-lier fiakulluraik aK celo rekorder. — Mnogo milijonov se porabi vsak« leto za pijač«. Ce hi jioraldli la denar v drage svrhe. človeku karistu«. hi se marsikaj izboljšalo. Nešteto tovarn in dragih objektov tii se lahko zgradilo s lem denarjem, tako pa steče ps grlu. Žal veljajo gornje ugotovitve v veliki meri za mladino. Restavracije, kavarne in Se druge gostilne so vsak dan polne mladih gostov. Vin« se pije koč voda. akoravno je cena precej visoka. To jih ne moli. V poznih večernih nrah pride tildi večkrat d« pretepa in razgrajanja po eesti. »Kdo je temu kriv?« Prvič gostilničar. ker daje že vinjenim pijačo, drugič pa slaba mladinska organizacija. ki ne rna jiritegniti mladince v svojo sredino. Kako to odpraviti? Mladinska organizacija mora nuditi mladincem kulturno izobrazbo. Navajati jih mora na čitanje knjig in dnevnega časopisja. Pripraviti jih mora, da bodo drugače izrabili svoj prosti čas. ki ga sicer porabijo za popivanje. Posebno rudarska in kovinarska šola sla tu najbolj prizadeti. Torej vse organizacije, učiteljstvo na šoli in sindikalna podružnica na del«, da se prepreči pijančevanje, da se mladina vzgoji v naprednem in zdravem duhu. ker so nain potrebne zdrave moči. T. J- Fizkulturniki morajo stopati v prvih vrstah borcev za izgradit jo in procvit ter svobodo nove Jugoslavije ,,Kje je posredovalnica za delo?” Na cesti nre ustavi tovarišica. Vpra. ša me zelo prijazno, kje je posredovalnica za delo? Takoj sem videla, da imam pred salto dekle iz ene izmed bratskih republik. Po precej nerodnem tolmačenju in razlaganju ji opišem jtot iz Vod do okrajnega simii-kalnega sveta. KeT me je dekle zanimalo, sem vprašala če išče službo. Precej nri je pričela zaupno pripovedovale, da bi rada prišla na delo v rudnik. Pritrdila sem ji, da je rudniku delovna moč IKilrelma, nakar me je vprašala, ali bo lahko prišla na delo v jamo. To vprašanje me je zelo iznenadilo. Pri. čela je pripovedovati, da je sta ra že 19 let, ter da 6i zelo želi delati v ami. Zvedela je, da v Trbovljah delajo ženske pri lažjih delih v jami. er se je odločala za to delo. Ker 6em ji pritrdila, mi je z veseljem segla v roko ter odhitela po poti. katero -etn ji, preje opisala. Zlil rili je bilo. da je odšla tako hitro. Nisem še videla mladinke, ki bi s tolikšnim navdušenjem želela priti la delo v jamo, kjer bo lahko sprostila moško delovno silo za bo4j na_ l>orna in težka dela. Prepričana sem, la bo la mladinka mnogo doprinesla k izgradnji domovine in petletnega dana ter se lio dobro počutila med našimi delavkami . domačinkami ter skupno z njimi stala v borbi za plan. Odlomki Iz dnevnika NOB iz Špani e Hunta - Rtirgos s kolovodjem Frankom "a čelu so bili jirimoranl izvesti reorganizacijo svojih od zmage pijanih čet. Ti divjali z najhujšim terorjem, ki ga ^Rodovina do tedaj ni poznala. V svojih zasedenih vaseh In mestih so izvajali 'eror, kakor pozneje Gestapo v drugi *vetovnl vojni. Prebivalce republike, kateri se niso umaknili, bolnike, otroke in *tare ljudi, so množično zapirali v zloglasne mučilnice, zgrajene v 18. in 19. otočju, ter v dobi diktature klerofašista Gil-Rohlesa in monarhije. Inkvizicijske “učilnice so bile zidane v podzemlja v okroglem formatu, stopnice od znotraj so kbe v obliki vijaka. Vidne so bile tudi “učilniške naprave s pritrjenimi verigami n s težkimi kroglami iz železa,' v katere so vrgli In zaklepali svoje žrtve za noge. Ji« tak način še danes zapirajo svoje žrtve v Španiji in drugod, kjer se sveti ,£sk ameriškega dolarja. V takih niučil-n,vah umirajo ljudje, ki so se borili in ** hoče za dobro svojega naroda proti “račnim silam buržoaznega družbenega •eda. Meje Katalonije so bile zavarovane od ■meške do Pirenejev s prirodno zaporo, ° 1* z visokim hribovjem na eni strani, 1 reko Ebro na drugi strani za naše čete Ugodne položaje, katere so republikanske te ponovno zavzele in utrdile za na-"a,injo obrambo Katalonije. 27. apr. 1938 bil« evakuacija Aragonske fronte za-Tršena. Franku se ni posrečilo rovariti po . ■krnskih vrtovih. Na tisoče lu. tisoče lromašnih kmetov je s svojo imovino be-galo, zapuščalo svoja ognjišča in sprem-borce republike, za katere so bili Pripravljenl rajši umreti in deliti usodo svojih sinov, kakor pa biti ponovno sužnji fašizma. Špansko ljudstvo se je dobro zavedalo kaj nudi duhovščina s svojim absolutizmom, tudi kaj mu bo nudil Franko, hlapec svetovnega imperializma. Prebivalstvo v goratih planinah je bilo prisiljeno životariti v bedi, katera je bila v Evropi neznana. Po večini so bili ti prebivalci planin 100 */• nepismeni, oblečeni v ovčje kožuhe ali v raztrgane cunje. Čevljev in denarja niso poznali do leta 1938 to je do prihoda ljudske oblasti. Ba-vili so se z poljedelstvom ln ovčjerejo. Vse je pa bilo last zemljiške gospode in samostanov, ter so gospodarji teh posestev živeli razkošno Naši kovači« od tov. Zahrastniikove. Občinstvo je burno aplavdiralo tem majhnim fiizkullurnikom, ki so se malo zmedeni h koncu kar znašli. V tretji točki so se predstavile najmlajše pionirke e punčkami, ki so ravno tako uspele kot prejšnji. Nato so starejši pionirji prav strumno odtelovaddj ob-vezne proste vaje z palicami, ravno talko tudi starejše pionirke obvezne vaje z venčki. l’rav dobro je tudi uspela točka starejših pionirjev, ki jo je sestavil tov. Plevel. Člani so nastopili z obveznimi prostimi vajami. Prav 'posrečene so bile tudi piionirke v točki »Kuharice in peričet. Najbolj skladno izvedena je pa bila ločita članic z obvoznimi prostimi vajami. — »Turkinje« točka, iti so jo izvajale sta- Juniorskl prvak države Ta časten naslov si je priborila dijakinja Dolanc Nevenka, ki obiskuje sedmi: razred gimnazije v Trbovljah/ na državnih sa bi.jaških tekmah v Ljubljani. Nevenka se je začela aktivno ba-yiti s fizkultur© že v zgodnji mladosti, kar ji je omogočilo zelo liter napredek v sabljanju Samo sabljanje je Nevenka Dolanc juniorskl prvak države začela vaditi novembra 1945 v Ljubljani, pod vodstvom učitelja Cvetka in že takrat v medklubski tekmi med nioskiumii zasedla četrto mesto. Ker je mapi 19411. zapustila Ljubljano in začela obiskovat, gimnazijo v Trbovljah, je s sistematičnim treningom prekn-mila. Ponovno je zopet začela vaditi oktobra 1947, kajti učitelj Cvetko se je po službeni potrebi preselil iz Ljubljane v Trbovlje. Čeprav je bil rok do tekmovanja za državno prvenstvo zelo kratek, je z marljivo vadbo in pod dobrim tehničnim vodstvom učitelja Cvetka uapela, da je na državnem prvenstvu med juniorjii zasedla rejfie članico ih z ozirom na dobro-kostumi ran je še bolje usipala, če bi bila kombinirana z manjšo skupino moških, ki bi ob ist; spremljavi starejših članic z močnimi, temperamentnimi [Kvkreti prikazali azijsko kri, kar je pri tej točki manjkalo. V naslednji točki so mladinke prav dobro izvajale obvezne proste vaje. Člani so dol prašičih vaj delal; skladno, vendar je pa to ločko motila neprimerna glasbena spremljava. Nato so se predstavili na bradlji člani in članice, ki so svoje vajo kar dobro odtelovadili. V splošnem moramo reči, da je akademija FD Radeče prav dobro uspela, posebno še če pomislimo, da društvo nima primerne telovadnice, niti telovadišča, isto je tudi brez najpotrebnejših rekvizitov. Vsi, ki so sodelovali na akademiji, predvsem pa vodniki, ki so mladino naučili vse te točke, za-sl liži jo vse priznanje. Ob tej priliki marljivemu FD Radeče čestitamo s Pozivom še k vztrajnejšemu delu za dosego fizkulturnega plana, k delu za im večjo in kvalitetno udeležbo na okrajnem, republiškem in praškem zletu. Na vse tiste pa, ki so v svojem irganizacijskcm delokrogu dolžni militi vso moralno in materialno pomoč temu društvu apeliramo, da to tudi v polni meri izvršijo, kajti samo na ta način bo društvo moglo izpolnjevati vse obveznosti, ki so mu dane v izvršitev od merodajnih faktorjev. Fizkuilturniki in tizluilturnice v Radečah še enkrat, le tako naprej, u»|*cli vašega idealnega prostovoljnega dela ne bo izostal. Prebivalstvo vašega mesteca v polni meri razume vaše idealno delo, kar je dokazalo z do zadnjega količka zasedeno dvorano, istočasno [m je to dokaz iskrenega zanimanja za fizUulturni pokret. prvo mesto in s tem [»osla!« ženski joniorski prvak države. V tekmovanju za Hanžičev memorial je 14. marca 1948 v Ljubl jani med članicami zasedla tretje mesto. Nevenka je primer današnjega dii-laka. Dolila učenka, aktivna članica liizlkuUure, kulturno prosvetnj referent na gimnaziji in član okrajnega mladinskega kulturno prosvetnega odseka. Vsega tega ona ne bi mogla izvrševati brez glolioke zavesti im močne vol je do dela za korist skupnosti. Želimo ji, da bi še naprej marljivo vadila in v liodočo častno zastopala naš okraj na državnih prvenstvih v sabljanju. Vinko. Cros motoristov Avto-moto društvo Trbovlje je priredilo v nedeljo dne 18. aprila cross motoristov. Cilj in start je bili pred Delavskim domom. Vsega skuipaj je startalo ‘29 vozačev, od katerih jih je prišlo 23 n* oilj. Proga je merila 25 kilometrov im je bila ena najtežjih prog, katera je zahtevala veliko si>o-sobnosl vozača v obvladanju vozila in iznadlljivesti na terenu samem. /zanimanje za to prireditev je bilo zelo veliko, tako med vozači samimi. Kakor med publiko. Eno uro pred pričetkom so odhaja 1 i ljubitelji moto-športa proti Sv. Katarini, odkoder je bila proga daleč naokrog vidna. Na samem startu in ob vsej progi .je bilo polno publike. Iz tega lahko sklepamo, kako priljubljena je vsaka prireditev motoristov. Proga je potekala od Delavskega doma proti Petelinovi vasi,- Tereziji, Posetju, navzdol proti gostilni Fric, sv. Katarina, Čeče, Goveji potok. Ravne, Roben, sv. Marko, Svinje, Gabersko do bivše trgovine Dežman, od to po koloniji »Njiva« zadaj za klavnico — Crnkovič ter ob potoku nazaj do Delavskega doma. — Prva faza vožnjo se je razvila v obliki »crossa«, druga faza pa preide iz čisto neznanih vzrokov od pretežno vseh vozačev v hitrostno vožnjo, kar je imelo za posledico, da je več vozačev padlo, a vendar do resnih (tuškodb ni prišlo. Komisija je ugotovila pravilnost vožnje le prj nekaj vozačih. Najtežja proga je bila od sv. Katarine daljo, ki je imela nenadne vzpone, kakor tudi v Ravnih, kjer je bil kolovoz več sto metrov dolg z velikim padcem. Slične prireditve mora društvo večkrat izvesti, ker s tem vzbuja pri mladini zanimanje za motorizacijo in š|X>rt. Pri teh prireditvah se pa apelira na javnost, da se pokorava rediteljem in se drži cestnega reda. ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do kakšnih nesreč. SFD Folet: SFD Rudar V nedeljo 2. maja 1948 je bila odigrana na igrišču Poleta, v Mariboru, nogometna tekma za prvenstvo Slovenije. Trboveljski Rudar se je zavedal važnosti tekme in je dal vse iz sebe. Vkljub svoji premoči in požrtvovalnosti je moral pustiti obe točki v Mariboru in je s tem ostal na predzadnjem mestu pred ljubljanskim Krimom, ki je zadnji v tabeli. Rudar je nastopil v sledeči postavi: ličar, Buitkovec, žaubi, Blatnik, Vodišek^ Kos, Krasnik, Koncilija, Ameir-šek, Opnosmk in Princ. Tekma bi sc morala pričeti! ob 10 dopoldne, vendar še do pol 11. ure ni bilo sodnika, kii je bil določen. Po sporazumu obeh moštev je sodil tekmo sodnik Jančič, na splošno presenečenje, prav dobro. Ijgra se je pričela z ostrim tempom, vendar je prevzel iniciaiUrvo Rudar ter bil ves prvi polčas v premoči, ni pa znal tega izkoristiti. Lepi streli napada Rudarja so ostali plen dobrega vratarja Poleta. Polčas je ostal brez gola. V prir četku di-ugega polčasa prevzame tab daitivo Rudarr in doseže po Princu prvi gol, Rudar oodi 1:0 do 25 min. drugega polčasa, ko je dosegel Polet izenačenje po Toplaku, kateri n| bil pokrit. Polet je stalno napadal ter se mu je posrečilo, da zaradi nesporazuma igralcev Rudarja v kazenskem prostoru doseže v 40 min. drugi gol. Polet vodi 2:1. Rudar ni popustil do konca, vendar se rezultat ni dal več spremeniti. Po igri, ki jo Je dal Rudar v Mariboru Je zaslužil zmago Rudad no Pa Polet, ki je dal zelo slabo igro. Upajmo, da bo Rudar v zadnji tekmi proti železničarju iz Maribora častino izvršil svoje naloge. Pravilnik tekmovanja Sizkulturnik aktivov 5. maja 1948 se pričenja nogometno in šahovsko prvenstvo fizkulturnili aktivov Trbovelj. Nogometno prvenstvo: sodelujejo vsi aktivi posameznih revirjev, a Igra se v dvojnem bod sistemu. Prvoimenovani aktiv ima blagajno, mora izobesiti lepake in skrbeti za red na igrišču ter postaviti 6 rediteljev za čas nogometne tekme. V primeru nereda na igrišču bo kaznovan oni aktiv, kateri bo imel ta dan organizacijo, In sicer: z denarno kaznijo ali suspenzom nadaljnjega igranja v prvenstvu aktivov. Nogometne tekme se morajo izvršiti po vseh pravilih FISAJ-a. V soglasnosti drug z drugim lahko na svoje stroške pozovejo sodnike za njihove tekme iz Okrožnega fzkulturnega odbora Iz Celja. V postavi moštva fizkulturnih aktivov lahko igrajo igrači prvega tima- in sicer: Vodišek, Krasnik, Kos, Blatnik, Koncilja, Žaubi, Mlakar, Opresnik, Ameršck II., Itutkovec, Princ, Florjane samo v golu kot vratarji za svoj aktiv. V primeru, da bodo navedeni igrači nastopili v time Izven golmanskega prostora, bodo odstranjeni brez nadaljnjega iz IgTišča. Pred začetkom nogometne tekme mora vsak igrač prinesti sindikalno legitimacijo kot dokaz, da je v resnici član do-tičnega aktiva. In se z isto legitimirati sodniku ali odrejenemu funkcionarju za to tekmo. Ako se ugotovi, da je igrač iz drugega revirja igral za dotlčni aktiv, se taka tekma anulira in verificira v korist nasprotnika. Člani vsakega aktiva morajo biti pravilno oblečeni, niti en igrač ne sme igrati brez čevljev ali dresa, v nasprotnem primeru bo brez nadaljnjega odstranjen z Igrišču. Vsak aktiv mora imeti upravni odbor, v katerem naj bodo: Referent a k - SFD Rudar: SFD Železničar Ljubljana V nedeljo 20. aprila je predstavnik revirjev. Rudar odigral svojo četrto teku so |K>mlada.n«kega prvenstva I. slovenske lige. Vreme je bilo prav lepo in teren odbičen. Gledalcev 5tX), kar jč zelo malo za Trbovlje. Vzrok malemu obisku pa je neprimeren čas, ker je še marsikdo ob 14. uri v službi. V bi«loče bi bilo želeti, (la se čas od igran ja tekem d oloči S|H>razuimno med obema moštvoma. V nedeljski tekmi proti Železničarju je Rudar, ki' je nastopil v postavi: Orač, Rutkovec, Žaiuibi, Blatnik, Vodišek, Kos, Koncilija, Ferjane, Krasinik, Opresnik in Prtinc, (lail eno izmed najboljših iger v apoeniada ruskem prven- stvu. Skozj vso igro je prevladovalo moštvo Rudarja, ki se je v tem sestavu zelo dobro ujemalo. Igra je bila vseskozi ipirna tor sodnik Dorčeč iz Ljubljane ni imel težkega posla. Sicer je naredil par napak, k* pa niso imele vpliva na potek tigre. Rezultat 4:1 za Rudarja je zaslužen, vendar bi (*> igri, ki jo je pokaizal Rudar, bil rezultat lahko še večji. t i v a, tajnik, blagajnik, gospodar ter posamezni referenti ostalih panog. Vsak aktiv mora s svojimi izvršujočimi člani tekmovati za fizkulturnl znak, a tisti aktiv, kateri bo na koncu prvenstva imel največ tizkulturnih značk, dobi denarno nagrado 2000 din. Nogometno in šahovsko prvenstvo Ima svoje zmagovalne trofeje (darila), katere bodo predane zmagovalcem na koncu prvenstva. šahovsko prvenstvo se vrši istotako po dvojnem sistemu tekmovanja, in sicer: do nadaljnjega vsak aktiv po 7 tovarišev in ene tovarišice, a Igra se v Fizkultumem domu v prisotnosti sodnika, katerega bo odredila šahovska sekcija SFD Rudarja. Oba aktiva morata prinesti s seboj osem kompletnih šahov, a tekmovanje se prične po zaključku nogometnih tekem. V sporazumu lahko oba aktiva šahovsko tekmovanje preložita na kateri drugi dan, vendar morata v tem primeru predhodno obvestiti začasni upravni odbor najmanj tri dni pred tekmovanjem, da bi isti mogel obvestiti zautereslrano občinstvo. Oni aktiv, kateri Ima ta dan organizacijo, mora poskrbeti, da bo dvoran« pripravljena za odrejeni čas. Niti en aktiv ne more nastopiti z osmimi šahisti-člani, temveč samo s sedmimi člani In eno članico, a v kolikor ta ne bi nastopala, izgubi dotičnl aktiv eno točko. Istotako sc morajo vsi igralci šaha legitimirati sodniku, da so resnično člani dotlčnega aktiva, v nasprotnem primeru veljajo ista pravila kot za nogomet., t. j.t dotični aktiv izgubi vseh osem točk, katere se štejejo nasprotniku kot 8:0. Posamezne igralce sc ne bo obveščevalo pismeno, pač pa bodo vsa obvestila Izstavljena na razglasni tabli »Obvestila tizkulturnih aktivov«, katera bo Izobešena pri Mestni restavraciji. Za republiko naprej! Fizkultura mora postati v novi Jugoslaviji last milijonov delavcev mest in vasi Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih piemogovn likov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane