V NAŠI DKŽAVI Knez namestnik, predsednik vlade in notranji minister na naših manevrih. Knez namestnik Pavle se je pripeljal na maneversko ozemlje in se je podal na opazovalni grič pri Radatovičih v Gorjancih. Kneza so pozdravili vojni minister, vodja manevrov in vsa tuja vojaška odposlanstva. Knez se je z vsemi prijazno razgovarjal. Kmalu se je zbrala tudi gruča okoličanov, ki je opazovala potek bitke. Knez namestnik je stopil med civilno prebivalstvo in se je razgovarjal z njim o letini in posebno še o stanju vinogradov. Ljudje so mu potožili velike težave, katere imajo z letošnjimi neprestanimi nalivi, kateri so uničili poljske pridelke in bodo še vinograde. Krog 12. ure se je visoki gost odpeljal. — Z brzovlakom 24. septembra zvečer je dospel v Zagreb predsednik vlade dr. Sto- jadinovič, ki se je odpeljal naprej proti Karlovcu, da si je ogledal glavne borbe obeh naših maneverskih armad. — Prav tako je prišel v Novo mesto tudi notranji minister g. dr. A. Korošec. V DRUGJH DRŽAVAH Izpopolnitev praznih mest v svetu Društva narodov. Tokratnemu zasedanju skupščine Društva narodov v Ženevi predseduje Indijec Aga Kan. Na skupščinski seji 20. septembra je šlo za ponovno izvolitev rdeče Španije in Turčije v svet Društva narodov, ker sta njuna mandata potekla radi triletne dobe. Izpraznjeno je bilo iz ravnokar omenjenega vzroka tudi še mesto južnoamriške republike Čile. Kandidirale so na izpraznjena mesta: južnoameriška država Peru, srednjeazijska država Iran, rdeča Španija in Turčija. Države članice Društva narodov so glasovale po abecednem redu držav. Radi zmag aacionalistov v španski državljanski vojai, ki so prav za prav gospodarji položa]a, Društvo narodov ni hotelo sprejeti na zpraznjeno mesto v Bvetu Društva narodov rdeče Španije, katere bo itak kmalu 'lonec. Rdeča Španija bi bila morala dojiti pri glasovanju dve tretjini glasov od :52. Španija je propadla, ker je za njo (rdečo namreč) glasovalo samo 23 dele^atov in ne 32, kakor bi bilo zadostovalo. Xz istega vzroka je doživela poraz tudi Turčija, ker je odpadlo nanjo samo 25 -jlasov. Popoldne 20. septembra sta zarjedli mesti Turčije in Čila v svetu Društva larodov Iran z 48 in Peru s 46 glasovi. Njuna mandata bosta trajala tri leta. Na nesto rdeče Španije so kandidirale: Beljija, Avstrija in Madžarska. Nadzorstvo nad Sredozemljem in nova x)morska konferenca v Parizn. Iz našega iadnjega poročila so čitatelji zvedeli, da :e je vršila v švicarskem mestu Nyon kon- erenca, na kateri je bilo sklenjeno, da H-evzameta Anglija in Francija s svojimi /ojnimi ladjami nadzorstvo nad Sredo- emskim morjem, kjer je bilo v zadnjem jasu od skrivnostnih podmornic torpedi- vanih in potopljenih več ladij, ki so pre- /ažale važni vojni rnaterial za španske "dečkarje. Po sklepih nijonske konference e priplulo 20. septembra v Sredozemsko norje sto angleških in francoskih naj- joljših in najhitrejših vojnih ladij. To ve- ikansko brodovje bo vršilo kontrolo in ikušalo iztrebiti roparske podmornice, o taterih velesile še niso razodele javnosti, jateri državi da pripadajo, dasi sta bili oaje že dve s posadkami vred zajeti. Ni- jonske konference se nista udeležili Italija n Nemčija, sovjetska Rusija pa je bila djub prizadevanju izključena od nadzoro- vanja. Istočasno ko so se pojavile v Sre- dozemskem morju kontrolne ladje, je pre- jela Italija od Anglije in Francije pova- oilo na ponovno pomorsko konferenco, ki 3e bo vršila v kratkem v Parizu. Ob tej priliki bodo spremenili dosedanji način nadzorstva v Sredozemlju. Italija se bo po tozadevnem sporazumu z Nemčijo udele- žila pariških posvetovanj treh velesil. Ugoden potek pogajanj med Malo zvezo in Madžasko. Pisali smo že, da se hoče Madžarska pobotati z državami Male zveze in so se vršila tozadevna pogajanja že dalje časa. O teh razgovorih, na katere je že zelo ugodno vplivala Italija, razglašajo, da je bil dosežen sporazum v dveh točkah: 1. Mala zveza prizna Madžarski vojaško enakopravnost in oborožitev. 2. Države Male zveze bodo vprašanje zaščite madžarskih narodnih manjšin pravično rešile. Pogajanja se še bodo nadaljevala in bo sporazum zaključen ugodno še pred novim letom. Mussolbii v Nemčiji. Do že dolgo napovedanega Mussolinijevega obiska Nemčije je prišlo 25. septembra. Mussobnijev vlak je dospel 25. septernbra zjutraj v Innsbruck, kjer je bil italijanski šef vlade pozdravljen od nekaterih zastopnikov avstrijske oblasti, s katerimi se je razgovarjal. Hitlerjev namestnik je pozdravil Mussolinija na, avstrijsko-nemški meji v Kiefersbadenu. Pravi in veličastni sprejem je bil prirejen na kolodvoru v Miinchenu, kjer sta se pozdravila Mussolini In Hitler s stiskom rok. V častni dvorani železniškega poslopja so pozdravili Mussolinija zastopniki nacionalističnih društev s petjem italijanske in nemške himne. Duce je sprejel zastopnike nemških oblasti, nato je stopil na trg, kjer so mu nazdravljale Ijudske množice, topovi so oddali častne strele, Mussolini je pregledal napadalne oddelke in vojaške enote, sedel v avtomobil in se je peljal s Hitlerjem pod slavoloki na grob 16 narodnib socialistov, ki so padli leta 1923, ko so skušali zavzeti Miinchen. Mussolini je poIožil na grob venec. Z omenjenega groba je krenil avto z obema državnikoma pred poslopje, katero je bilo odločeno za bivanje Mussolinija s spremstvom. Po kratkem odmoru se je odpeljal duce v Hitlerjevo vilo na prvi razgovor, ki je trajal pet četrt ure. Obeda, katerega je priredil Hitler, se je udeležilo 60 uglednih oseb. V Miinchenu je ostal italijanski zunanji minister grof Ciano z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Iz Miinchena se je odpeljal predsednik italijanske vlade in kancler Hitler s svojim spremstvom med navdušenimi nazdravi naroda na maneversko ozemlje v severni Nemčiji. Zaključek prvega dne bivanja Mussolinija na nemških tleh je bil ta, da je imenoval Mussolini Hitlerja za častnega kaplarja fašistične milice in mu je skazal s tern največjo čast, katero mu je mogel podeliti italijanski fašizem, Hitler pa je dal Mussoliniju zlat znak narodne socialistične stranke, katerega je posedoval doslej samo Hitler. Dvatisočletnica rojstnega dne rimskega cesarja Avgusta. 2000 letnico rojstva mogočnega rimskega cesarja Avgusta so obhajali 24. septembra v Rimu in po vseh večjih mestih Italije kot narodni praznik in so bila mesta v zastavah. Mussolini je otvoril ta dan veliko razstavo »rimstva«, katera obsega 64 dvoran. Italijansko časopisje je za ta dan ustvarjalo zveze enakosti med starim mogočnim rimskim cesarstvom in sedanjim italijanskim imperijem. Odstop tnrškega ministrskega predsednika. Kemal Ataturk, predsednik turške republike, je sprejel ostavko dolgoletnega rninistrskega predsednika in sodelavca Ismeta Inenija. Njegov naslednik je postal dosedanji gospodarski minister Jehal Bajar. Vzrok turške vladne krize je iskati v tem, ker Turčija ni dobila mandata v svetu Društva narodov, ki zboruje sedaj v ženevi. Vzdržuje se tudi mnenje, da turški zunanji minister Ruždi Aras, ki se udeležuje sej Društva narodov, po povratku v domovino ne bo več zunanji minister. Caristični rusld genera! ugrabljen in odpeljan v Rusijo. Dne 22. septembra je v Parizu zginil na prvotno zagoneten način caristični general Miller, predsednik ruskih beguncev na Francoskem. Leta 1931 je bil na povsem sličen način odpeljan in umorjen Millerjev prednik general Kutjepov. Miller je imel omenjenega dne razgovor s carističnim generalom Skoblinom, kateri se je tudi po sestanku liki vgreznil v tla z Millerjem vred. Pariška polieija je pridno poizvedovala, našla Skoblina in ga je zaslišala. General Skoblin je dal na zapisnik, da mu ni bilo ničesar znanega, kaj mu boče Miller zaupati. Takoj po zaslišanju že zopet Skoblina ni bilo nikjer. V noči na 24. september so pogrešili še Skoblinovo ženo; 24. septembra zjutraj je policija doznala, da je izigral general Skoblin tovariša Millerja ruski čeki ali tajni policiji v roke. Slaba vest ga je prisilila, da je po zaslišanju na policiji iz Pariza zbežal. Iz istega vzroka je pobegnila tudi njegova žena. Neizpodbitno je dokazano, da so videli 22. septembra ob štirih popoldne avto, kateri je peljal tri Ijudi iz Pariza v pristanišče Le Havre. Z istim avtomobilom sta se vrnila nazaj v Pariz samo šofer hi en potnik. Ker je ob 11. uri v noči odpeljal iz Le Havra sovjetski parnik »Marija Uljanska« s ciIjem Leningrad, je čisto jasno, da je odpeljala čeka s to ladjo Millerja v Rusijo, kjer bo deležen iste usode kakor pred njim general Kutjepov. Zadeva ponovne ugrabitve je vzbudila po Parizu in Franciji mnogo prahu. Policija skuša doznati ozadje zločina. JAPONSKO-KITAJSKA VOJNA Bombardiranje Nankinga in Kantona Zadnjic smo poročaii, kako so napovedali Japonci, da bodo dne 21. septembra z bombnimi letali prileteli nad kitajsko prestolico Nanking in jo bodo obsuli z bombami. Napoved so Japonci 21. septembra izvršili trikrat in je sodelovalo pri napadih okrog 150 letal. Kitajski letalci so bili veliko preslabi, da bi bili zavrnili napad, ki je prihrul nad mesto s severne strani ter iz velike višine. Prve bombe so padle na palačo Ming, naslednje na letališče in na kolodvor, katerega so čisto razdejale. Japonska letala so z izredno težkimi ter učinkovitimi bombami uničila nankinško vseučilišče in so zanetila požar na več krajih. .Dne 22. septembra je bil Nanking od Japoncev zopet dvakrat bombardiran. Prvič se je pojavilo 42, drugič 50 letal. Bombe so razdejale poslopje zunanjega ministrstva. Japonska letala so že trikrat napadla Kanton in so uničila z bombami vojaške naprave. Kitajci so sestrelili 18 sovražnih letal med bombardiranjem Kantona. Bilanca dosedanjega bombardiranja kitajskim mest Japonci so dosedaj bombardirali iz letal 65 kitajskih mest. Napadi iz zraka se vrstijo kar drug za drugim, tako da preneha en napad in letala odletijo, na drugi strani pa se prikaže nova skupina letal, ki napad takoj ponovi. Posamezna mesta napadajo kar po večkrat na dan in prebivalstvo je v stalni smrtni nevarnosti. Največ so trpela od bomb mesta Šangaj, Nanking in Kanton. Porušenih je bilo bogznaj koliko vojaških, uradnih in največ zasebnih poslopij. Po japonski cenitvi je zahtevalo bombardiranje dosedaj 6000 žrtev. S sevemega kitajskega bojišča Kitajske čete so že na umiku na železniški progi Peking—Hankov in na progi Tiencin—Hankov. Japonci so prodrli na prvi progi 150 km od Pekinga proti jugu, na drugi 100 km. Japonske čete si prizadevajo, da bi obkolile Paoting, ki leži 145 kilometrov južno od Pekinga bi je tamkaj ;brana glavna redna kitaiska vojska. Kitajsko armado pri Paotingu cenijo na 12 divizij ,ki so dobro izvežbane ter oboro- žene in bo ta postojanka zelo trd oreh za japonske napadalce. Padec Paotinga v japonske roke Po hudi in krvavi bitki so zavzeli Japonci 23. septembra zvečer Paoting, glavno mesto pokrajine Hopej. S tem je zgubila kitajska severna armada svoje oporišče. Boji za to trdnjavo so bili tako hudi, da so se morali Japonci večkrat umakniti radi neznosnega kitajskega topniškega obrambnega ognja, ki je preveč redčil njihove vrste. Šele tedaj, ko so dospela ojačenja, so zasedli mesto, katero je domr la v razvalinah radi obstreljevanja iz ' pov in bombardiranja iz zraka. Prebiv Btvo je pobegnilo pred vkorakanjem zmagovalcev. Strašna morilka kolera v Šangaju Pri Šangaju so se junaško boreči Kitajci morali japonski tehnični premoči umakniti v drugo obrambno črto, kjer jim ne morejo težke granate japonskih ladijskih topov toliko do živega. Žilavosti kitajske ob- rambe pri Šangaju so se ustrašili tudi japonski napadalci in so v minulem tednu prenehali z napadi. Ker so se umirili Japonci, pa tem hujše napada in mori kolera, ki se je razpasla tudi po mestu Šangaj samem. V mednarodnem oddelku mesta beležijo doslej 1500 žrtev, katere je pobrala kolera. V francoskem delu Šangaja so pokopali 979 na koleri umrlih. Koliko kitajskih bi japonskih vojakov je že padlo pod koso te grozne morilke, ni znano, !" molčijo o tem Kitajci in Japonci. Kitajska nesloga Na železniški progi Tiencin—Pukov so ^* kitajski generali med seboj sprli. Vrhovni poveljnik 28. kitajske divizije general Vanfulin je odrekel vojaško pomoč poveljniku 29. divizije, ki je v bojih hudo trpela in je bila zdesetkovana. Ta brezmiselna odklonitev je upravičeno hudo razburila poveljnika 29. kitajske divizije Sunčejuana, ki že tudi nima v objasti posameznih oddelkov svoje vojske.