270. štev.
V Ljubljani, petek dne 27. septembra 1912.
te**
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vaak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; v ponedeljkih pa ob •8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v 'npravništvu mesečna K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se
m
:r
pošilja npravništvu. Telefon številka 118.
m
Delo in denar v narodni obrambi.
Na občnem zboru Ciril - Metodove družbe so poročevalci konstatirali, da so se dohodki družbe v 1. 1911 skrčili proti onim v 1. 1910 za okroglih
45.0000	K.
Pri nas se pogosto govori o takozvanem delovanju za narod in o žrtvovanju za narodne namene. Resnica je, da je obojega mnogo.
Vendar se nam zdi z ozirom na gornjo notico nekaj pripomniti.
BOJ IN DENAR.
Pri nas je postala navada, da je celo narodno delo prešlo v denar. Slovenski rodoljub si misli, da je izpolnil svojo dolžnost, ako je dal svoj groš za C. M. družbo. To mu je že skoraj izgovor, da mu ni treba dajati za druge kulturne stvari: Za knjige, časopise, za »Matico«, za umetniško razstavo itd. Tisto žrtvovanje se vrši brez pravega navdušenja, nekako prisiljeno, toliko da se more reči: »jaz žrtvujem...« Ako je kdo poleg tega izvoljen še v kak odbor. potem »deluje«, in s tem delovanjem je izpolnjena vsa narodna dolžnost.
Ako bi pa pogledali, kako je zadaj za tem narodnim žrtvovanjem in delovanjem — bi videli pogosto zelo malo narodnega — premalo tistega narodnega dela, ki pogosto tako dobro nadomestuje denarne »žrtve.«
Za vsak boj je treba denarja — to je povedal že stari Montecuccoli — in tudi za naš narodni boj je treba denarja, denarja in zopet denarja. Zato potrebujejo naša narodna društva denarja.
Toda vsako podjetje raste z denarjem, delo je podlaga življenja, razvoja in napredka. In ko bi primerjali one denarne narodne žrtve s svotami, ki se pomečejo pri nas proč za pijačo, za krokanje, za luksus, za parado itd. bi videli, da so oni groši prava malenkost v primeri z nepotrebnimi izdatki.
Ako bi pa primerili delo naših takozvanih narodnih inteligentnih, naprednih itd. ljudij, s časom, ki ga zapravijo po nepotrebnem, bi videli, kako malo se razmeroma narodno dela.
Ako kdaj, je postal v sedanjih časih na Slovenskem resničen Prešernov stavek: da človek toliko velja, kar plača. In tako vse merimo po denarju, podcenjujemo pa zmožnosti in delo.
Izkušnje let so nas izučile, da ni dovolj, ako na meji samo zidamo šole — pokazalo se je, da te šole potrebujejo tudi navdušenih mladih moških sil, ki skrbe za to, da se po celi okolici okoli slovenske šole — torej v vsej javnosti in v družinah goji slovenski duh. Le tedaj je mladina stalno rešena za narodno stvar.
Do danes tega nismo hoteli spoznati — in je šio mnogo slovenskih grošev — v nič. Otroci iz slovenske šole so se zopet potujčili. Naši mladi ljudje, vsi silijo v središča na Kranjsko, v Ljubljano, in na jug ter se izogibljejo bojnih tal na štajerski in koroški meji. Tam bi bilo treba dela. Tako delo bi bilo več vredno, neog več tisoč grošev — toda mlad rodoljub se umakne boju in delu — in žrtvuje v groših. Tam na meji pa naj se narod sam bori, kakor ve in zna.
Po naših obmejnih mestih najdemo rodoljube, katerih družine so v notranjosti popolnoma tuje, nemške. Celo svoje otroke pošiljajo v nemške šole — le ta »narod« naj bi bil tako
k.
s:: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ta	Uredništvo in npravnlStvot	a
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu, Nefranklrnna pisma so ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: potit vrsta t5 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pora pust. — Za odgovor je priložiti znamko, a
• •• •••
Telefon številka 118.
zaveden, da se ohrani in izpolnjuje vse narodne dolžnosti. Koliko boljše bi bilo, ko bi rodoljub doma in v javnosti živel res narodno življenje in z delom krepil narod v boju.
Vemo, da je komodnejše, plačati narodni davek in se s tem nekako oprostiti narodnih dolžnosti. Boljše pa bo potem, ko bo vsak bolje vršil svojo narodno dolžnost — potem ne bo treba toliko denarnih žrtev.
Ponavljamo še enkrat: podjetje potrebuje kapitala in dela: toda tudi ubožen trgovec si opomore, ako je priden in delaven, najbogatejši trgovec propade, ako — ne dela.
DREVO NARODNE OBRAMBE.
Piše se, da so padli dohodki C. M. družbe. Zakaj? Pravimo, da je požrtvovalnosti dovolj — in da narodna društva zahtevajo podpore — tako da se žrtvovanje deli. To je deloma res. Le premislimo, kolikokrat bi denar lahko nadomestili z delom, koliko šol bi si priboril lahko narod sam, ako bi ga naše prosvetno delo povzdignilo, koliko več pravic bi si priborili ako bi uredili svoje delo na meji.
Namesto opomb, nasvetov in fraz, bi rajše napisali basen »o nemškem hrastu in slovenski Upi.«
Nemški »Schulverein« je namreč izdal velik plakat, na katerem je naslikan velik in mogočen hrast, na hrastu pa je 100 slik, ki predstavljajo nemške šulverajnske šole v Avstriji. Na deblu hrasta je zapisano »100 Festungsbau-ten« t. j. 100 trdnjav. Nemški hrast, ki senči tudi naše sovensko ozemlje, obsega torej 100 nemških šol-trdnjav. Te šole se nam zde, kakor sto mogočnih zapestij, iz katerega se množi nemško cvetje in sadovi padajo na naša tla, kjer se množe naprej. Ta letak je poslal »Schulverein« po vseh nemških deželah in je spodaj pridejal sledeče pozive, ki veljajo tudi za vse, ki hočejo delati za C. M. Družbo.
1 Nabirajte člane!
2. Ustanavljajte podružnice in omizja.
3. Obiskujte shode!
4. Prirejajte veselice!
5. Zbirajte nabiralnike!
6. Rabite žveplenke, kolke in razglednice!
7. Naročajte društveni koledar*
8. Širite glasilo: Zvesti Ekart!
Poleg teh pozivov stoji zapisano:
Stanje društva 1904: 700 podružnic, 70 tisoč članov, 418.542.32 kron dohodkov.
Stanje društva 1. 1910.:	2000	podružnic,
160.000	članov, milijon kron dohodkov.
Roseggerjeva zbirka je znesla do 30. dec. 1910. — 1174 kamnov, to je, 2,789.000 kron.
Tako torej raste nemški hrast, ki hoče zrasti čez vse slovanske zemlje in nas pokriti s svojo hladno senco.
Kaj pa naša lipa. Majhna je in slabotna. Naša družba še ni izdala kakega takšnega lepaka, dasi bi bilo umestno. Pokazalo bi se. da gojimo in negujemo šibko lipico, ki pa mora vzrasti v mogočno lipo, ako hočemo, da bo ob nji vzrastel krepek slovenski rod. Več reklame!! Naše obrambno delo še ni tam, kjer bi moralo biti. Naša »obrambna razstava« nam v marsičem odkriva oči. Na razstavi lahko vidimo tudi sliko nemškega hrasta, ki nam kaže, kako delajo Nemci. Naj bi se tudi pri nas v teni oziru našlo pota. da bi naša požrtvovalnost imela več uspehov. Treba nam je še mnogo takih manjšinskih delavcev, kakor se jih je nekaj vzgojilo med našim dijaštvom. Obramba je čim bolj potrebna in treba je vedno več
sil in sredstev. Nove naloge se nalagajo naši družbi na severu in jugu. Naša dolžnost je, zidati trdnjave na naši meji in vzgajati zaveden zarod, ki bo čuval našo narodno mejo.
POSNEMAJMO CEHE.
V delu je treba načrta — v gospodarstvu je treba preračunjenosti — sistema.
O	narodnem davku se slišijo tožbe tu in tam — nazadnje se pokaže, da zmoremo več, ako se več zahteva. Za zgled je »Češka šolska Matica«. — Na dan 27. septembra slavi češki narod svojega narodnega patrona sv. Vaclava. Že celo vrsto let plačujejo češke občine, kraji, mesta takozvani »svetovaclavski dar.«' Ob tej priliki se zbira po vseh čeških krajih za «Matico« in tudi češke občine na ta dan pošljejo svoj prispevek. Svetovaclavski dar obsega vsako leto do stotisoč kron.
Letos ga je zahtevala »Češka Šolska Matica« »P°l miljona kron«. Poziv so prinesli vsi listi in se glasi: (na kratko) Ko smo lansko leto vas (namreč narod) prosili, da pomagajte Matici rešiti 10.000 šolskih otrok, se naše nade niso popolnoma izpolnile. V čeških manjšinah se kaže propad narodnosti in duševna smrt. Čehi, mislite na usodo čeških otrok: 16.000 učencev v 80 ljudskih šolah in 70 otroških vrtcih čaka na našo pomoč. Potrebujemo do 30. novembra pol miljona kron, ako hočemo rešiti, kar ie potrebno rešitve.
’ Tako se glasi poziv, ki bo gotovo dosegel
svoj namen.
Pri nas takih oklicev nismo vajeni (natančno glej češke liste z dne 22. septembra) in tudi svetovaclavskega daru ne poznamo. Povedali smo že zadnjič o tem svoje mnenje. Treba bi bilo več agilnosti — pa tudi več sistema v nabiranju. Tako delo bi doueslo več uspehov.
Ne smemo pa pozabiti, da je družba drevo,
—	slovenska lipa — ki jo gojimo vsi, in da zato tudi javnost — s te ali one strani — stavi svoje zahteve. Zato se tu in tam pojavlja nezadovoljnost. Naša želja je, da se dela za dobro stvar v skupni ljubezni, da v tem ne sme biti osebnosti — da imamo pod domačo lipo enake pravice in enake dolžnosti.
V tem znamenju naj se vrši delo za našo šolsko družbo, tako naj raste naša slovenska lipa. da ob nji vzraste rod, ki bo znal braniti svojo last.
Zadnji čas je, kdor h«če Se dobiti ,.I)an“ z romanom „V senei jezuita44 brezplačno za nazaj, da sc takoj na „!)an4‘ naroči!	-
POL1TIŠKA KRONIKA.
Padec ogrske vlade.
Po dogodkih na Dunaju se vedno bolj razširjajo vesti, da bo ministrski predsednik Lu-kaes po delegacijskem zasedanju podal ostavko celokupnega kabineta in izročil vlado zopet v roke pretkanemu grofu Khuen- Hedervaryju. Vladna stranka sicer nikakor noče, da sedaj izgubi Lukacsa, toda v slučaju, če tudi z volilno reformo ne bo dosegla sporazuma z opozicijo, bo hočeš nočeš morala privoliti na spremembo vlade. V tem slučaju po naslednik Lukacsa samo grof Knhuen Hedervary, ki je pri kralju v naj-
večji milosti in uživa tudi zaupanje stranke, posebno pa med onimi poslanci, ki so odločni nasprotniki prehudega postopanja proti opoziciji. Splošno se povdarja, da se je celo poljedelski minister grof Szereny sam izrazil, da se tako dalje s policijo in orožniki ne more delati. Ako bo pa opozicija pripravljena skleniti kompromis pod tem pogojem, če poda Lukacs ostavko, bo vladna stranka prisiljena privoliti v to. Splošno se opaža, da se grof Hedervary hoče kolikor mogoče izogniti vsem tem dogodkom. Če pride grof Khuen na površje, bodo od sedanjih ministrov ostali v novem kabinetu le naučni minister grof Zichy, poljedelski minister grof Szereny in hrvaški minister Geza Josipovič.
Vprašanje nemškega poslanika v Londonu.
Vsled smrti poslanika Marschalla je izpraznjeno nemško veleposlaniško mesto v Londonu. Vlada hoče to mesto popolniti kolikor mogoče hitro, da tako važno mesto ne ostane dolgo prazno. V prvi vrsti pride v poštev kot Marschallov naslednik knez Lichnovsky, ki je bil dolgo časa poslaniški svetnik na Dunaju, pozneje pa prideljen berlinskemu centralnemu uradu. V zadnjem času se je umaknil iz diplomatskega pozorišča in se posvetil le upravi svojih zemljišč. Državni kancler Bethmann-I1ollwcg je na svojem povratku iz Bohlovica obiskal kneza Lichnovskega. Dalje se govori, da prideta kot Marschallova naslednika v poštev tudi državni tajnik Dernburg in sedanji nemški poslanik v Washingtonu grof Bernstorff.
Grigorovič in Sazonov v Parizu.
Vesti, da prideta v kratkem v Pariz ruski zunanji minister Sazonov in ruski mornariški minister Grigorovič se potrjujejo. Govori se, da bo v Parizu pri tem obisku definitivno sklenjena rusko-francoska pomorska konvencija. Vsekakor pa bo obisk obeh ruskih ministrov
v	Parizu velikega političnega pomena in to tembolj, ker se Sazonov sedaj nahaja ravno na Angleškem.
DOPISI.
Iz Radovljice. (Večni Ahasvcr ljubi humor.) Zato obišče večkrat radovljiške mogotce, ki so že samim sebi v zabavo. Zvečer na kvaterno nedeljo se je sprehajal po trotoarju, s katerim si je naš c. kr. okrajni glavar pridobil nevenlji-ve slave. Pod Klemenovim salonom se ustavi. Posluša. Godba in vriski so doneli mogočno v noč, sc razlegali po krasni dolini in razglašali češčenje cerkvenega praznika od strani katoliškega gostilničarja in druge klerikalne gospode. Hej, kako so se vrtele pridne katoliške gospi-ce in naši mladeniči niso zaostajali. Pozdravljena, mamica Klemenova, tudi Vas je videl Ahasver, ko ste šla po vrtu s sladkim obrazom, da pozdravite sukajoče se pare. Pojte se solit,
vi	liberalni gostilničarji, ki praznujete take cerkvene praznike; poglejte praktične katolike, kako se vesele. Kaj ne, g. cerkvenih orgelj popravljavec, lepo je veselje; nič nas ne briga dolgovezno cerkveno praznovanje. »Pepelin dan je za nas vstajenja dan...« Pod oknom sloni Ahasver in posluša: »Kaj nam pa morejo, če smo vesel’... Nič!« In zopet se oglasi harmonika, tega plesa zvesta spremljevalka, in veselje pretresa temelje do kosti katoliške hiše. Ni jc nad slovensko kvauto Tudi ona obišče vesele pare, krepki vriski zadone in Ahasver spleza po zidu, skoči v salon in zavrti katoliško mamico v urnem kolobarju ... Zahvaljen, Za-
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Sir!« je vzkliknila Žileta z močjo, »upam, da vaše Veličanstvo ne misli pozabiti besede, ki ste mi jo dali kot plemič in kralj: da se mi boste približali samo takrat, kadar bom želela!«
Kralj je obstal.
In reči moramo: kar je čutil v tem trenot-ku, ni bilo ponižanje —* bila je perverzna nejevolja pokvarjene duše.
Kdo ve?
Morda je hotel Franc I. pozabiti, da je on Žiletin oče?
Nasmehnil se je z bridkostjo.
»Ne govoriva več o tem ...« je dejal hladno.
>Sir,« je ponovila ona s prejšnjo trdovratno kratkostjo, »kdaj me vrnete mojemu očetu? Kdaj ga bom zopet videla?«
»Vrnem mu vas nikoli ne! A videli... videli ga boste v par trenotkih!«
In v teh poslednjih besedah je bila takšna zlobna grožnja, da je Zileta nehote vztrepetala.
Kralj pa se je obrnil, položil svoj baret z belim peresom na mizo in udaril na srebrn zvonček.
Vstopile so častne dame.
In zdaj je Franc I. pristopil k deklici:
»Dajte mi roko. vojvodinja, da vas povedem v slavnostno dvorano . ..«
Drhteči Žiletiui prsti so se rahlo naslonili na kraljevo roko...
Ko sta se premeknila, so se odprla vrata na stežaj...
Val harmonij, šepeta in smeha je pozdravil Žileto, ki ie mrmrala vsa bleda sama pri sebi:
»Kraljeva hči... Gorje mi, da je tako!«
XIII.
Veselična noč.
Ogromna dvorana se je iskrila in lesketala v luči šeststo voščenic. Orkestri z violami, goslimi, mandolinami in hoboami so dajali takt dvojicam, ki so se držale za roko, vrtile se in se priklanjale v umetnih plesih ...
Od zunaj, v drobnem dežju, ki je padal neprestano, se je gnetlo v temi pariško ljudstvo in gledalo žarko razsvetljena okna: to je bil njegov delež pri kraljevi veselici.
Znotraj pa je mrgolelo plemičev in dvornih dam. in v tem blestečem vrvežu, omamljenem po parfumih in po godbi, šumečem v dragoceni svili in bogatem baršunu, je hodil od skupine do skupine Tribulet, porogljivih besed in mračnega obličja...
Na koncu dvorane je stal naslanjač pod baldahinom: bilo je kraljevo mesto.
Ob vsaki strani baldahina so stali nepremični možje s halepartami v rokah.
Mlad mož v družbi večih gospodov je hodil semtertja z obrazom polnim dolgočasja in otožnosti; tuintam je zabobnal s konci prstov koračnico na steklih v oknu in se ozrl nato z mračnimi očmi na vrvenje in šumenje veselice.
Bil je prestolonaslednik Henrik.
Ko je prišel neki oficir mimo njega, ga je poklical s svojim zateglim glasom:
»Gospod De Mongomeri...«
»Visokost!«
»Davi sem čital, da je znal Amadij Galski
takšen sunek s sulico, ki je z gotovostjo ubil človeka... Pravili so mi, da znate vi nekaj sličnega ... Naučili boste še mene ...«
»Kadarkoli mi visokost ukaže, ji je na razpolago moje uborno znanje ...«
Poznejši Henrik II. je zamahnil dolgočasno in odslovil oficirja.
Na levico kraljevskega prestola se je bila vsedla ženska veličastne lepote in se ozrla vi-sokomerno na drugo žensko, ki je sedela že prej nedaleč od nje ...
Bila je Diana Poatjčška, prava in proglašena metresa prestolonaslednikova.
In tista, ki jo je izzivala s pogledom, je bila Ana De Pislč, vojvodinja Etanpska, prava in proglašena metresa kraljeva.
»Človek se kar čudi, kako stara je videti ta uboga vojvodinja pod svojim ličilom!« jc rekla Diana De Poatje plemičem, ki so stali okrog nje.
»Madam Diana se debeli,« je razlagala vojvodinja Etanpska svojim zvestim. »Včasih je bila kip od mramorja — zdaj je kip od loja!«
»Ali je zrela!« se je porogal Tribulet in pokazal nekemu plemiču Diano de Poatje.
Vojvodinja Etanpska se je nasmehnila.
»Ali je vela!« je dodal norec in pokazal nanjo.
»Kaj blebeče ta nesramnež?« je vzkliknila vojvodinja, ki je bila dobro slišala njegove besede.
Toda Tribulet se je bil že izgubil nied družbo ...
In sam pri sebi je premišljal:
»Ali naj pobegnem? Ali naj skočim skozi okno in si razbijem glavo na dvoriščnem tlaku? Vsak tranotek pride ona! Videla me bo!«
»Dragi Žarnak,« je dejala Diana Poatješka,
»kaj slišim? Nekaterim vašim prijateljem se je baje pripetila nesreča?«
To rekša je pomežiknila na La Šatenjreja, Eseja in Sansaka. Rane se jim še niso zacelile, in njih obraze je pokrivala še bledica, toda vseeno so bili tu, ker niso marali, da bi se razvedelo kaj zaradi njihovega poraza.
Stali so okrog stare vojvodinje, v družbi nekaterih drugih plemičev, tvorečih kraljevo stranko.
Žarnak si je zavihal brke in odgovoril:
»Pravijo, madam, da zlaga pesnik Maro balado, ki ji bo naslov: Trije opraskanci...«
»Ali veste, madam,« je rekel La Šatenjre na glas, obračajoč se k vojvodinji Etanski, »kaj pravi najnovejša govorica?«
»Povejte, dragi moj!« je dejala vojvodinja, izpodbujaje plemiča s pogledom.
»Pravijo, madam, da se hoče kralj iznebiti svojega norca Tribuleta.«
»Iznebiti se mene!« se je vmešal Tribulet. »Ves dvor. vse mesto in vsa Francija se mi smili, če je res tako. Če ne bo več norca, ne bo več kralja! In če ne bo več Tribuleta ne bo več Francozov!«
»Eh. norec, kdo ti pravi, da ne bo več norca? Saj dobiš namestnika!«
»Kdo bo njegov namestnik?« je vprašala vojvodinja, sluteča pripravljeni udarec.
»Gospod De Žarnak v svoji lastni osebi!«
Hrupen smeh se je razlegel okrog gospe Ane, dočim so se zaslišale pri Diani razne krepke besedice.
Rivalki sta pomerili druga drugo z žolčnim usmevom.
»Protestiram!« ie bevsknil Tribulet. »Zahtevam pravico, da določim sam svojega naslednika!«
(Dalje.)
Hražnik, Tvoja harmonika naj živi še mnogo let Cerkvene zapovedi si naj pa i rivošči suhi kanonik in veseli fant, Martin kaplan, da bo stvar v redu. Živela kvaterna nedelja! Juhe! Uuhe! Opomin radovljiškim volilcein: Komur Je kaj na tem, da dobra stvar našega iski ega kaplana popolnoma zmaga, naj pri prihodnjih volitvah voli može S. L. S., ki se zvesto drze naukov matere sv. Cerkve in naj hodi že sedaj na velike cerkvene praznike plesat v katoliške gostilne.
Iz Lamovega: Lahko se postavimo s svojim županom, ki je mož razumen za vse. V prvi vrsti se seveda razume na krmilo, da pelje tako, kakor nese. Ko je bil prvič voljen za župana, se je celo pisalo, da je občina dobila naprednega moža na krmilo. Toda na ta način bi se ne prišlo do klerikalnega korita. In naš modri in še bolj ošabni župan je obrnil. Klerikalci pa so mu dali otrobov. Je pa vse, kar mu prineso, To se pravi, delo podvzame vsako, ali se malo razume na stvar ali pa nič. Da je le denar. In kako solidno in vestno dela, bi samo omenili ono kislo tepko okrog Begunj, ko je mislil, da se da tako kar približno in je potem moral ugrizniti. Vprašali bi ga, koliko pojma ima o zidarskih stvareh in kje ima kako izpričevalo. Misli, če se je učil tesarsko in brusiti sekire in žage, da Je druga modrost sama zlezla v domišljavo glavico. To je nečuveno, da tak človek odjeda kruh zidarjem veščakom. Seveda vrana vrani ne izkljuje oči. In deželni odbor, ki ima tudi mnogo takih strokovnjakov, mora podpirati domačo obrt. Saj je »Slovenec« poagitiral za takega strokovnjaka. Pa če že prevzame delo, naj potem izvrši, kakor je treba. Ce ne zna sam, naj poprosi kakega boljšega zidarja, da mu svetuje. Prepričani smo, da njegova modrost kamenja ne prenese. Saj je še lesu jedva kos, ko se je vendar učil nad njim krhati sekire. Svetovali bi, da se malo preišče oni cement pod Radovljico na cesti, če je po pogodbi. Bojda se je me-5a1o pesek v večji množini, kakor je bilo predpisano. Za enkrat toliko vrlemu županu. Briga naj se za tesarska dela, v katerih se mogoče malo več razume. Malto naj pa pusti. Se lahko sgodi, da se tako zamalta, da ga niti klerikalci ne bodo mogli izvleči. Prilično se pa pomenimo bolj podrobno, če bo treba. So še drugi taki strokovnjaki, ki sede v cestnem odboru, ki jim zidanje diši. Na svidenje, ko bo kaj več prostora.
„Dnevova“ zbirka za Ciril - Metodovo družbo.
Vsem našim či tat el jem in prijateljem;
Narodni izdajalci okolu »Slovenca« so si izmislili v zadnjem času nov načrt, kako bi občutno škodovali instituciji C. M. družbi. Prenehali so z direktnimi napadi na C. M. družbo, ki so se vedno izjalovili, zato pa so se sedaj t vso silo vrgli na one elemente, ki družbo vtdržulejo. Na podlagi računskih zaključkov le 1. 1911, ki Izkazujejo prvič po dolgih letih zmanjšanje dohodkov in naraščanje stroškov, skušajo dokazati, da so naprednjaki nesposobni za narodno obrambno delo in trosijo širom Slovenije vesti, da se nahaja C. M. družba v veliki nevarnosti. Jasno je, da skušajo s tem satansko zvitim načrtom napraviti v naprednih vrstah zmešnjavo in ohladiti med naprednjaki navdušenje za C. M. družbo, ki jim je pravi trn v peti.
»Slovencu« je treba enkrat za vselej prekrižati te zlobne načrte. Naj se nihče ne da premotiti!
Pokažimo narodnim izdajieam, da znamo ceniti veliki pomen C. M. družbe za slovenski narod, pokažimo tudi, da hočemo to, česar smo Se lotili, tudi vzdržati. Če so lansko leto dohodki padli se to ne sme zgoditi letos.
»Slovencu« pa kličemo: Ce nočete delati Vi, pustite vsaj nas pri miru. Zato roke proč od nas, roke proč od C. M. družbe.
Od več strani smo dobili poziv, da otvo-rimo kot odgovor na napade narodnih izdajic v »Dnevu« Javno zbirko za C. M. družbo, da tako obenem tudi vzpodbujamo vse narodno-Cuteče ljudi k vztrajnemu delu za C. M. družbo.
Željam naših čitateljev z veseljem ustre-zmo in upamo, da bo tudi vsakdo storil
svojo dolžnost. Naše čitatelje opozarjam, naj se zlasti začetkom vsakega meseca, ko pošljejo naročnino za list, spomnijo obenem tudi naše šolske družbe. Darove bomo vedno objavili javno v listu in jih začetkom vsakega meseca izročili C. M. družbi. Sprejemajo se tudi najmanjši- prispevki.
Pošilja naj se na naslov:	Uredništvo
»Dneva« za Cirll-Metodovo družbo!
Dosedaj smo prejeli:
Narodnjak iz Trsta: 3 K. Neimenovan: 2 K. Uredništvo »Dneva«: 5 K. Skupaj 10 K.
"dnevni pregled.
»Srbijanstva« se je nalezel v zadnjem času že tržaški dopisnik »Slovenca«. Kot kuga se širi veleizdajalsko denuncijantstvo med klerikalci a največ veselja imajo, če denuncirajo vladi Slovence. Če nastopajo kot vladni psi na podlagi podlih podtikanj, pa so veseli. Včerajšnji »Slovenec« prinaša članek »Še enkrat tržaške razmere«, v katerem ostudno zopet de-nuncira tržaške Slovence ter izrablja njih narodnost za veleizdajalske denuncijacije. Naravnost podla je taktika klerikalcev, da se bore proti narodnemu čuvstvu s tem. da vse-kako slovensko narodno gibanje razkriču-jejo kot veleizdajalsko in na podlagi njega denuncirajo. Včerajšnji »Slovenec piše:	»Pisec
teh vrstic, ki živi že leta in leta v Trstu in pozna dobro tržaške razmere, ve tudi, kakšen duh se je umetno širil in gojil zlasti med mladino ter med Sokoli ob času aneksije in romanja v Belgrad.« — Za pisca teh vrstic imamo mi samo eno besedo na razpolago, »šuft«, pa še ta je zanj preplemenita, za take podle, črne duše.
»Slovencu« v pomirjenje. »Slovenec« se neznansko veseli, da so lani nazadovali dohodki C. M. D. ter deli škodoželjne nasvete. Jedro vsem tem člankom pa je, da pri naši šolski družbi ni božjega blagoslova, odkar se je reformirala na skupščini v Bohinjski Bistrici. Sicer je pogrevana laž, da bi bili takrat vrgli klerikalce iz odbora, zakaj voljenih je bilo v odbor celo pet duhovnikov, ki pa razun enega niso imeli volje za intenzivneje delovanje ter so se polagoma sami izmuzali iz odbora. Da je bila reformacija v družbi potrebna in koristna, o tem pričajo številke. Ko so družbo vodili klerikalci ter se je delovalo složno, je dosegla najvišjo letno svoto 64. 328 K (1. 1904). Leta 1907 so že učinkovali vplivi bohinjskega razdora, zato je bilo dohodkov 85.844 K (leto poprej le 65.718 K). In kako je družba nazadovala odkar so ji obrnili klerikalci hrbet ter začeli divjo gonjo proti njej) povedo tele Številke: 1. 1908 je bilo dohodkov 136.268 K, leta 1909 že 187.087 K, leta
1910	brez volil 265.698 K (z volili pa celo 1,080.300 K).leta 1911 smo imeli 297.173 K, ali brez volil 184.000 K, torej še vedno trikrat več kot leta 1906, ko je bila družba v klerikalnih rokah. Le onemogla zavist more trditi, da more narodnoobrambno delo uspešno voditi le stranka, ki ima politično moč v deželi. To svojo politično moč ste pokazali klerikalci nad vseuči-liškim fondom, po družbinem premoženju pa se vam zaman sline cede.
Kranjski deželni odbor je glasom »Slovenca« ponosen, da ne podpira D. C. M. Denarne podpore od take strankarske korporacije za narodne namene ni pričakovati, resnica je celo, da družba podpira deželni odbor, ker pomaga graditi kočevskim obmejnim občinam šole, kar bi sicer zadelo deželo. Ako pa je v deželnem odboru kaj slovenskih mož, bi^ morali družbo vsaj moralno podpirati, ako so že brez cvenka, oziroma bi je pri njenih plemenitih stremljenjih vsaj ovirati ne smelo. Deželni odbor naj vrši le svojo prokleto dolžnost ter prisili zanikarne občine, da grade šole, ne pa da jih povsod prehiti nemški »Schulverein«, ki ima pri kranjskem deželnem zboru dosti več zaslombe, kakor D. C. M.
Iz polpretekle dobe zgodovine nekega Slomškarja. V nekem arhivu je ležalo tole originalno pismo. Ljubi moj prijatelj! Pišem Ti te vrstice v veliki zadregi. Za jutri je napovedano, da imam v naši šoli očitno spraševanje in jaz in moji učenci nismo še kar nič zanj pripravljeni. Bodi tako dober in posodi mi iz svoje šole kakih 15—20 najboljših dečkov in deklic; le 3 ure jih bom imel na posodif?) in jih gotovo ne bom
nič pokvaril, saj me poznaš, da sem ves TvojC?)
I. I., krščanski učitelj.
Velikansko navdušenje na Dolenjskem je povzročila narodno-napredna zmaga v Ljubljani. Na večer volilnega dne so narodnjaki v Novem mestu z veliko nestrpnostjo v kavarnah čakali večernih listov. Splošno se je že čez dan govorilo, da pride najbrže do ožjih volitev. Vpoštevalo se je pač, da se klerikalci, ki so ravno glede teh dveh mandatov vse storili, ne bodo vstrašili tudi najpodlejših sredstev, da pridejo do cilja, oziroma vsaj povzroče ožjo volitev. Zato poročilom o častni zmagi naprednjakov, katera so prinesli nekateri z nočnim vlakom iz Ljubljane se vračajoči Novomeščani, kar nismo mogli verjeti. Šele številke v večernih listih so razblinile vsak dvom. In tedaj je zavladalo nepopisno veselje, ki se je kakor velika reka širilo od kraja do kraja po celi Dolenjski. Klerikalci pa so pobiti in sami prorokujejo konec
—	samim sebi.
Napredna zmaga. Pri okraj, učiteljski konferenci za litijski okraj je zmagalo pri volitvah napredno učiteljstvo nad klerikalnim z ogromno večino glasov. V okrajni šolski svet sta bila izvoljena napredna učitelja Zajc iz Vel. Gabra in Andolšek iz Litije. Po konferenci se je klerikalno učiteljstvo ločilo k obedu v svojo gostilno, napredno učiteljstvo zase in g. »c. kr.« okr. šol. nadzornik Stijasny je šel v svojo gostilno — sam.
Nezaslišana klerikalna brezsrčnost. Naše poročilo o obsodbi kandijskega župana ker isti kot član cestnega odbora ni prijavil nesreče delavca, ki je v kamnolomu izgubil oko, je vzbudilo še več takih slučajev na dan. Za malo plačo se je jemalo delavca v službo cestnega odbora, če je pa kdo ponesrečil, so ga pa odpravili ali s surovostjo, ali pa s praznimi obljubami. Tako se je med drugimi pri dr. Slancu kot za^ stopniku zadnjič omenjenega ponesrečenca oglasil tudi neki delavec, ki je bil ravno v tej službi težko poškodovan. Prosil je Zurca naj mu preskrbi kako podporo. Toda župan ga je odpravljal s praznimi obljubami, ki so se vlekle skozi 3 leta. Nesrečen slučaj je hotel, da se je delavec zdaj priglasil za en mesec prepozno. Zdaj ne kaže druzega, kakor da se župana toži na odškodnino zaradi neizpolnjenih obljub. Glede slučaja ponesrečenega Kumlja pa se nam iz zane-Ijivega vira še poroča: Kandijskemu županu se Je dalo od strani prizadetega delavca večkrat na razpolago, da se stvar glede odškodnine za oslepelo oko mirnim potom poravna. Pa on, ki beračem vbogajime daje s palico po hrbtu, ki je svojemu tovarišu Vintarju naročil, da ne sme cigana pokopati, češ, naj cigani svoje ljudi pokopujejo sami kjer jih hočejo, ta katoliški mož se ni zmenil prav nič za vse lepe opomine. Računal je s tem, da ne more biti obsojen, ker sahajajo večinoma vsi sodniki v njegovo gostilno. Še tik pred razpravo se mu je ponudila prilika, da zadevo lepo poravna. Pa on se je za-"ašal, da ne bo obsojen. Nalašč ni prišel pravočasno k obravnavi. Ko je prišel za razpravo določeni čas, le zastopnik ponesrečenega delavca predlagal, da se razprava vrši in obtoženi župan kontumacira, kar se je tudi zgodilo. Taki torej so klerikalci v praksi napram ubogim delavcem, za katere imajo polna usta obljub, seveda praznih.
Delo pri zgradbi belokranjske železnice. Slabo vreme tega meseca zadržuje delo na celi progi. Zato so podjetniki primorani, pohiteti z delom ob vsaki ugodni uri. V bližini novomeškega kolodvora se sedaj pričenjajo zanimiva dela. Nasip i>od kolodvorsko cesto je za silo dovršen. Na takozvani galeriji nad Krko so postavljeni že trije oboki, ki bodo služili kod vhod h predoru, ob enem pa kot opora železniškemu nasipu. Zdaj pripravljajo k zgradbi še nadaljnih treh takih obokov pod cesto. — Onostran ceste se hrib še odkopava dalje. Pridobili so že lep kos ravnega prostora. Ker se vodovodna cev iz rezervarja proti Bršlinu nahaja zgoraj počez hriba, bodo morali cev premestiti nižje in v to svrho kopljejo tik ob cesti globok jarek, v ko-jega polože vodovodno cev. — Delo v predoru napreduje zelo počasi. Predor bi moral biti že začetkom tega meseca skozi navrtan, pa imajo še sedaj blizo 30 metrov navrtalnega dela. Temu zakasnenju je deloma kriv slab materijal pod zemljo, deloma pa slabe plače delavcev. — Nekoliko več uspeha je videti onokraj predora pod mestnim parkom. Velika škarpa pod njim je že geB*"T-	1 - - - —	'	-	'	"	——
gotova, zdaj so pričeli že z obokanjem v!:.\!a oziroma izhoda prvega predora. — Glavno in najzanimiveje delo je osredotočeno doli ob Krki na obeh bregovih. Dcdelujejo se veliki kameniti podstavki za železnični most to in onostran Krke. Prvi podstavek doseže kmalo visočino izhoda do predora. Delo ovira še vedno narava Krka. Na oni strani Krke postavljajo zadnji podstavek tik v bregu Krke, pri tako narasli vodi jako težavno delo. — Dobili so tudi že priprave za podstavek sredi Krke. Za poskušnjo sestavljajo zdaj na levem bregu takozvani kason, lci ga pozneje postavijo sredi Krke in ki bo omogočil tam zgraditi sredi vode stoječo oporo za most.
Novi grobovi v Novem mesta. V sredo popoldne so na novomeškem pokopališču pokopali mater profesorja g. Grma. V četrtek so ondi pokopali tudi 13 mesecev staro hčerko kavar-narja g. Splihala. Naše sožalje obema družinama.
Iz cerkve jih izganjajo. Pod tem naslovom je prinesel »Dan« dopis iz Novega mesta, v katerem dopisu popisuje čudne razmere, ki vladajo na novomeški gimnaziji glede šolske maše. Isto se vendar godi tudi na moškem učiteljišču v Gorici. Vendar pa je tu atmosfera drugačnega pritiska. Namesto Marijinih družbarjev, kakor v Novem mestu, stoji pri vratih kljukasti paragraf v koži »gracijoznega« mežnarja, ki odvrača vernike s pripombo, da je maša samo za študente. Nad ravnateljem stoječi katehet dr. K. pa pazno zasleduje s klicanjem učiteljiščnikov, če ni morda med njimi kak »abstinent«. Do tu vse prav. Toda, da se pusti čakat po dva tečaja pred velikim altarjem vpričo vsega ljudstva v cerkvi, ki pazno zasleduje dijaško obnašanje po cel četrt ure, dokler se prekomodni dospod katehet blagovoli preobleči, to je vse graje vredno. Posebno pa še radi tega, ker smatra črni del Goričan tamkajšnje učiteljiščnikc le za brezverske in ker dopisniki njihovih cunj vedno stikajo za njimi. Ker so ti naprednega mišljenja, zato so jim napoti »dolgi lasje«, cigarete, ples. čitalnica, knjižnica, Sokol, sploh vsako prosto gibanje. Kakor Ažman, tako ima tudi tu glavno in važno besedo dr. K. Ravnatelj stoji za njim kakor mal kužek in na vsako katehetovo povelje molče prikima. Večkrat so se dijaki radi zadeve v cerkvi pritožili, toda pomagalo Je toliko, kot bi vrgel bob v steno. Tudi. da se šopiri klukasti paragraf - mežnar nad dijaki glede njihovega obnašanja v cerkvi brez vsakega povoda, da ne odpre vrat, ako pridejo par minut po 8. k cerkvi, da jih toži pri dr. K. brez ravnateljeve vednosti, kriči po odpravi takih razmer. Dr. K. pa naj izbira boljše teme za svoje govore. Nikar naj ne misli, da bo s svojo agitacijo spravil učitelji-ščnike v »Zvezo« v ulico G. Carducci! Kaj je dal morda zapreti cerkvena vrata radi tega, da bi ne slišali ljudje? Ce tudi je odbornik one zloglasne »Zveze« naj se le nikar ne trudi preveč, učiteljiščniki ostanejo vkljub njegovi vsemogočnosti na tem zavodu kar so bili in ostali bodo tudi za naprej, kajti le kot značajneži in ne-omahljivci smeio stopiti v učiteljski stan. Dr. K-pa naj komandira tiste štiri otročale v Zvezi in spravi naj v nebeško kraljestvo svoje device v »Centralu«!... Drugič pa posvetimo v bolj temne kotičke zavoda s samoslovenskim učnim jezikom v Gorici.
Ljudsko vseučilišče v Gorici. V Gorici se je pred nedavnim začelo živahno gibanje. Poročali smo pred mesecem, da je »Soča« prišla 1 v roke agilnega konzorcija samih mlajših močj. Sedaj so pričela v »Trgovskem domu« predavanja »Narodne Prosvete«; za enkrat jih je določenih 12, »Soča« pa obljublja, da nastane iz tega cikla prvo slovensko »ljudsko vseučilišče«, če bo obisk dober. Začetek obeta mnogo.
V	petek 20. t. m. je predaval pred več ko 450 poslušalci dr. Ilešič, predsednik »Matice Slovenske«, o problemu malega, t. j. našega malega naroda. Analiziral je naše neuspehe, trdeč, da ne moremo všteti svojo individualnost, če se ne naslonimo na Hrvate. Bolestno njegovo slikanje je zapustilo pri poslušalstvu globok utis, kar se dotlej ni zgodilo niti v Ljubljani, se je zgodilo v Gorici. O predavanju se debatira po vsej Gorici z velikim zanimanjem še sedaj, pet dni po njem. Nekateri ga ostro obsojajo in zavračajo, drugi pa navdušeno pritrjujejo. Prav pa nima — nikdo. Jugoslovansko vprašanje obstoji v tem, da se mi 1. borimo za zedinjeno Slovenijo, 2. da delamo za jezikovno, kulturno
ujnm.mv
CONAN DOYLR:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Krčmar se je praskal za ušesi in me gledal obupno; meni pa je bilo čisto jasno, da te ženske ne skrbi niti Francija, niti Belgija in da ji je pri srcu le varnost lastne hiše.
»Madame,« Ji pravim zatorej trdno in dostojanstveno, »cesar bije Angleže, in preden se stori večer, bodo Francozi tu. Ako ravnate z mano dobro, boste poplačani, ako me pa izda-ste, se boste morali pokoriti, in generalni pro-fos bo gotovo požgal vašo hišo.«
To jo je oplašilo jaz pa sem naglo izrabil prilik in jo pregovoril po drugem načinu do jkraja.
»Čisto nemogoče se mi zdi, da bi bila tako lepa gospa tako trdosrčna. Zdaj mi vendar ne morete odreči zavetišča.«
Ozrla se je na moje brke, in videl sem, kako postaja krotkejša. Prijel sem jo za roko, in jčez par minut sva bila takšna prijatelja, da je izjavil njen mož naravnost, da me postavi pred prag, ako ne odnehava.
»Sicer pa — cesta je polna Prusov!« krikne zdajci. »Naglo! Naglo na podstrešje!«
»Naglo! Naglo na podstrešje!« je ponovila njegova žena, rineč me na lestvico, ki je vodila k zatvoru v stropu. Že je trkal nekdo glasno la hišna vrata; lahko sf torej mislite, da ni rajalo dolgo, da sem potegnil ostroge skozi itvoro in jo zaprl za sabo. Hip nato zaslišim spodnjih prostorih glasove Nemcev.
Nahajal sem se v nerazdeljenem velikem prostoru, čigar strop je tvorila streha. Razpro-
stiral se je nad celo polovico hiše, in skozi špranje sem gledal lahko poljubno v kuhinjo, v gostiniško sobo ali v točilnico. Podstrešje sicer ni imelo okenj. toda vsled še ne zaključenih popravil in par opek, ki so manjkale, je padala vanj svetloba, tako da sem 'ahko or-a-zoval z vso udobnostjo. Prostor je bil poln raznovrstne šare — v kotu je ležal kup sena, na drugi strani pa so bile stare steklenice. Razen zatvore, skozi katero sem bil prišel, ni bilo niti vrat, niti okna.
Sedel sem par minut na senu. da se zberem in nasnujem načrtov. Zelo fatalno se mi je zdelo, da pridejo Prusi na bojišče pred našimi rezervami; toda bil je menda le osamljen zbor, in takšna peščica več ali manj je bila kaj malo proti možu, kakršen je bil naš cesar. On je bil zmožen trpeti mirno, da dobe Angleži to pomoč, in jih poraziti kljub temu. In zdaj, ko je bil Grouchv vendarle zadaj, mu nisem mogel storiti boljše usluge, kakor to, da jih pustim oditi mimo in nadaljujem nato svojo pot, poiščem maršala in mu sporočim cesarski ukaz. Vse bo dobro, ako napade zadnji voj Angležev, namesto da bi preganjal Pruse. Usoda vse Francije je zavisela od mojega razsodka in mojih živcev. To ni bilo prvikrat, mes chers amis — znano vam je dovolj — in tudi to mi lahko verjamete, da sem se zanašal opravičeno na svoj razsodek in na svoje živce, da mi ne uidejo nikoli. Cesar si je bil izbral vsekakor pravega za svoje sporočilo. »Slavnega sla« me je imenoval; hotel sem se izkazati vrednega tega odlikovanja.
Bilo je jasno, da se ne morem lotiti ničesar, dokler so Prusi tu; porabil sem torej svoi čas
v njih opazovanje. Ni mi posebno simpatičen ta narod, toda reči moram, da so imeli izborno disciplino, zakaj niti eden ni šel v krčmo, dasi so bili gotovo žejni in so skoraj padali od upe-hanosti. Tisti, ki so trkali prej na vrata, so bili prinesli onesveščenega tovariša; položili so ga in se vrnili nemudoma na svoja mesta. Prinesli so jih še več in jih položili istotako v kuhinjo; golobrad asistenčni zdravnik, ki mu je komaj poganjal mah pod nosom, je ostal pri njih za postrežbo. Ogledavši si jih skozi špranje v stropu, sem šel k luknjam, ki so bile v strehi, odkoder sem videl natanko, kaj se godi na cesti. Pruski voj se je še vedno pomikal mimo. Ljudem se je poznalo, da imajo za sabo strašen pohod in da so malo jedli, kajti bili so videti jako izčrpani in blatni od nog do glave: morali so padati na spolzkih gozdnih potih. Toda kakor so bili utrujeni, njih pogum je bil čudovit, in rinili in vlekli so kanone, kadar so se pogreznila kolesa v blato do osi in jih trudni konji, ki so sami gazili blato do kolen, niso mogli spraviti dalje. Oficirji so jahali semter-tja in priganjali marljive s pohvalnimi besedami, lenuhe pa s plosko sabljo. Ves ta čas pa jim je donel iz gozda strašni bojni grom, kakor da so se zlile vse reke na zemlji v eno samo mogočno reko, ki pada buče in treske-taje v globino. Kakor pene tega velikanskega slapa se je zdel dolgi oblak dima, ki se je vlekel nad drevjem v višavi. Oficirji so kazali nanj s sabljami in gonili blatno moštvo s hripavimi klici iz svojih osušenih grl naprej, v bitko. Celo uro sem jih že gledal korakati mimo in izračunal sem bil, da je moral njih sprednji voj že zadeti ob Marbotove prednje straže,
in da mora cesar že vedeti o njih prihodu. »Naglo marširate, prijatelji, naglo, a nazaj pojde gotovo še hitreje,« sem govoril sam pri sebi in se tolažil s to mislijo.
Monotonost tega dolgega čakanja je prekinila majhna aventurica. Sedel sem pri svoji kukalnici, veseleč se, da bo pruski zbor kmalu mimo in pot za mene prosta; takrat pa zaslišim zdajci francosko prerekanje v kuhinji.
»Na podstrešju nimate ničesar opraviti!« je kričal ženski glas.
»Povem vam, da pojdem kljub temu gor!« je odgovoril moški, in nato se je slišalo kakor ruvanje.
Takoj sem pokukal skozi špranjo v kuhinjskem stropu. Spodaj, pri lestvici, je stražila vrla krčmarica kakor zvest pes, a mladi nemški zdravnik, bled od jeze, je hotel po vsej sili gor. Več nemških vojakov, ki so se bili že zavedli po omedlevici, je sedelo na tleh, gledaje ta prepir s bedastimi, a pozornimi obl azi.
»Saj ni žganja zgoraj.« je dejala zena.
»Zganja niti nočem; slame potrebujem ali sena, da položim nanj te vojake. Zakaj bi ležali na trdem kamenju, če Je pa slama na
podstrešju?«
»Tudi slame m.«
»Kaj pa je potem?«
»Prazne steklenice.«
»Nič drugega?«
»Nič.«
Za hip se mi je zazdelo, kakor da hoče zdravnik opustiti svoj namen, toda eden izmed vojakov je pokazal proti stropu. Po njegovih besedah sem posnel, da gleda seno skozi špranje stropa.
itd. vsevprek in vsakega posameznika dcnun-cirajo, — da ni volil klerikalno. Zelo slab odgovor je denuncijacija za klerikalne poraze, ki so jih doživeli pri zadnji volitvi. Pripravljeni pa naj bodo klerikalni denuncijanti, da jim v prihodnje preskrbimo še hujše poraze kakor so ga doživeli zadnjič. Po klerikalnih listih pa posnemamo, da klerikalce silno boli, ker niti polovica kmečkih volilcev ni hotela voliti klerikalno.
— Pritožba iz občinstva. Prejeli smo: V sredo ob pol 8. uri zvečer je peljal neki izvo-ščck neko gospo v Spodnjo Šiško ter zahteval za vožnjo 2 K. Ker mu je pa gospa plačala, kakor navadno 1 K 20 vin. in mitnino, to je po ta-rifu, je začel razgrajati in zmerjati z imeni, ki jih ni mogoče tu navesti, da se je občinstvo zgražalo nad surovostjo izvoščka. Seveda ga bode sedaj policija naučila olike. — Op. ured. Številka dotičnega izvoščka nam je dobro znana, a je za enkrat nočemo priobčiti, ker upamo, da se slični dogodki ne bodo ponavljali.
— Splošna nejevolja vlada med revnimi sloji, ker je letos zabranjeno pobiranje kostanja v tivolskem gozdu. Kakor čujemo, je dovoljeno pobirati samo to, kar je ravno ob potu. Čemu je to ravno dobro, res ne vemo. S tem so reveži zgubili še tistih par krajcarjev, katere so dosedaj v jesenskih časih zaslužili s pobiranjem kostanja.
— Od 8. do 15. septembra so zaklali v mestni klavnici 65 volov, 4 bike, 7 krav, 221 prašičev, 170 telet, 29 koštrunov in 3 kozliče. Od zaklane živine se je vpeljalo 22 telet in dva prašiča.
— Na šipe ima Piko. Delavec Josip Logar iz Prema je te dni popival v neki gostilni na Radeckega cesti. Plačal je * krono, Ker mu gostilničarka ostanka ni prinesla takoj nazaj, je pričel z vso silo razgrajati. Zaletel se je v zrcalo, ki se je takoj razbilo. Ker so ga tudi šipe na steklenih vratih silno bodle v oči, je vse pobil. Sedaj sedi v ječi.
_ Knialu bj se bila pripetila velika nesreča. Včeraj zvečer je neki voznik po Komenskega ulici skoro ponesrečil. Konji so se mu splašili, in drdral je voz z vso silo po ulici. Položaj je postal še opasnejše, ko so vozniku izmuznili vajeti z rok. Na srečo in nesrečo se konji in voz zalete v zid. En konj pade na tla in se precej poškoduje. Hlapec je padel med konje in se tudi nekoliko poškodoval. Ljudje, ki so takoj prihiteli ponesrečenci* na pomoč, so ga izvlekli ven.
— Z rešilnim vozom so odpeljali včeraj v deželno bolnico nekega lOletnega dečka, katerega je na postaji Laze podrla na tla lokomotiva. Deček je poškodovan na obeh nogah in na glavi, toda kakor čujemo ne težko.
— Posavska podružnica Ciril-Metodove družbe priredi v nedeljo 6. oktobra pri predsedniku g. L. Cundru (Ruski car) vinsko trgatev z obsežnim in zanimivim sporedom. Podprimo z mnogobrojno udeležbo dobro voljo naših somišljenikov na Posavju ter jim vlijmo poguma za plemenito delo. zakaj nasprotstva so silna.
Kinematograi »Ideal«. Danes v petek specialni večer. 1. V notranji Azjji. (Zanimiva potovalna slika). 2. Zigotto šofer. (Vejekomič-no). 3. Tyrtaos. (Kolorirana historična drama.)
4.	Dobra dela se obrestujejo. (Veseloigra)
5.	Pridelovanje čaja v Zadnji Karolini. (Krasna naravna slika). 6. Zavzetje Trentona po Wa-shingtonu. (Ameriški vojni film, samo zvečer.)
7.	Razne novice iz Pariza. (Humoreska.) Jutri »Njegova svetost papež Pij X. in Vatikan.« (Prvo avtorizirano kinematografsko posnetje Njegove Svetosti papeža.) Dalje jako lepo kolorirana učinkovitost »V deželi levov« in Evharistični kongres na Dunaju« z njegovim Ve-lčanstvom cesarjem Franc Jožefom I. in celim dvorom kakor tudi z eminenco kardinajom van Rossum itd. V torek 1. okt. »Večna luč ljubezni.« (Veledramatično.)
katera ubožna družina se boji zime že od daleč
—	drva so draga — in sedaj se je podražil tudi premog. Pri tem pa je značilno, da od tega delavci ne bodo nič imeli, ker se delavske piače niso povečale — ampak kapitalisti hočejo izrabiti ugoden čas ter si z denarjem ubožnili slojev pomnožiti svoj denar. — To so žalostni pojavi na polju današnjega socialnega boja.
Z živim srebrom in fosforjem se zastrupila. Iz Konjic se poroča, da je dala 18Ietna posestnikova hči Neža Schmidt od Sv. Duha pri Lučah v kavo živo srebro in fosfor, vseld česar je umrla v groznih mukali. Menila je namreč, da bo s tem odpravila plod, ker je bila v blagoslovljenem stanu.
Velika avtomobilska nesreča. Iz Kristija-nije. Pri Konigsbergu na Švedskem se je zgodila velika avtomobilska nesreča. Avtomobil, v katerem je sedelo več igralcev, je v silnem diru skočil čez ograjo nekega mostu. Motor je eksplodiral, vsled česar je bil šofer na mestu mrtev. Ostali so bili težko ranjeni.
Zopetna nesreča z avtomobilom. Na Dunaju je povozil neki avtomobil 151etno učenko meščanske šole Katarino Katko, ki je vsled prizadetih poškodb umrla.
Morilec bankirja Kischa? Praško občinstvo je bilo pred dvemi leti razburjeno vsled umora, ki se je izvršil na večer v menjalnici denarja blizo najživejšega kraja Prage. Po od-tiskili prstov na papirju, ob katerega se je o-brisal morilec po umoru roke, je sodila praška policija na temelju primerjanja z daktiloskopi-čnimi listi dunajskega policijskega ravnateljstva. da je morilec Rudolf Hauser, ki je bil rojen leta 1877 in ki je navadno nastopal pod imenom Robert Hill. — Te kombinacije pa so bile vseeno krive, ako je resnična izpoved, ki jo je podal te dni LeopoldProchazka, ki trdi, da je on umoril Kischa. Doslej se ve o stvari toliko: V Hrudimu je aretiral v nedeljo dopolu-dne orožniški stražmojster Hejzlar zaradi pote-puštva moža, ki je rekel, da je 281etni Leopold Prochazka iz Gorenjega Polja na Moravskem, s©daj brez dela, in povedal, da je na koncu meseca septembra leta 1910 umoril v Pragi na Pofiču bankirja Kischa. Njegova izpoved se je zdela neresnična. Prochazka pa je pripovedoval naprej, da je pred tem, ko je izvršil zločin, stanoval v Jindfiški ulici z mizarskim pomočnikom Frančiškom Pochopom iz Telča na Moravskem in z Antonom Novotnyjem, kartačni-kom iz Dačic. S tema tovarišema se je zmenil baje že leta 1908, ko je bil z njima v zaporu pri deželnem sodišču v Pragi, da umori bankirja Kischa. Dne 29. septembra 1910 po 4 uri popo-ludne je stopil baje Prochazka v Kischevo menjalnico. Novotny je ostal na hodniku, Pochop pa, ki je imel ponarejene brke in vlasuljo, je pazil pred hišo. Kiscli je bil popolnoma sam v menjalnici. Prochazka, ki je tri tedne pred tem zastavil pri Kischu dve srečki, je prosil bankirja, naj mu jih da nazaj. Kakor hitro je Kisch odprl blagajno, je Prochazka skočil k njemu, in ko je Kisch začel kričati, ga je zabodel z nožem. Nato so okradli blagajno in so zbežali. Prochazka je pobegnil v Dortmund in je baje stanoval pri mestnem uradniku Francu Schusterju. Čez dva meseca je odšel v Hamburg pod imenom Ladislav Sichovsky. O Novotnem m Pochopu je pravil, da živita najbrže v Pragi pod nepravimi imeni in da se živijo najbrže Od tatvine. O sebi trdi Prochazka, da je napravil na gimnaziji maturo in da je bil dve leti na univerzi. Na to slabo pot ga je spravilo baje čitanje knjig o romantičnih dogodkih in hrepe-njenje po velikih činih in popularnosti. Leta,
1911	je baje ukradel v Hermanovem Mestecu v gotovem elektrotehničnem zavodu 1100 K, katere je takoj zapravil. Potem je izpovedal, da so ga spoznali za duševno bolnega in je baje prebil šest mesecev v zavodu za blazne y Pragi. Veseli se, da bo zopet prišel v blaznico. Govori štiri jezike, v tuji legiji je bil obstreljen in je zato ušel. Kakor hitro se napije, ne pozna baje denarja. — Pretečene dni pa ga je pripeljal orožniški stražmojster Hanč iz Hrudima v Prago k deželnemu kazenskemu sodišču, kjer bodo preiskali njegovo duševno stanje.
Tragična smrt dekleta. Predvčerajšnjem je umrla v bolnišnici v Jabloncu mlada delavka Berta G. Pred svojo smrtjo je izpovedala, da je sama hotela odpraviti plod. Imela je razmerje z nekim državnim uradnikom, ki je bil oženjen in ki je sedaj sam prišel k sodišču, kjer pa je zagotavljal, da on ni kriv smrti dekletove.
V	stanovanju pokojne so našli nekaj stekleni-čič z raznimi zdravili.
Spomenik Oskarja Wildeja zakrit. Iz Pariza je prišlo danes osebno poročilo: Spomenik slavnega pisatelja, pesnika, kritika, Oskarja Wildeja so lia pariškem pokopališču Per» la Chaise zakrili zaradi nravnega pohujšanja. Uprava pokopališča je namreč tega mnenja, da spomenik Wildejev. ki predstavlja nago moško postavo z glavo sfinge, ne spada na pokopališče. Ker se komisija ministrstva za krasno umetnost ni mogla sporazumeti med seboj, so naprosili slavnega kiparja Rodina, da bi izrazil o spomeniku svoje mnenje, vsled katerega se bo potem spomenik bodisi odstranil s svp-jega mesta na pokopališču, ali pa se bo odkril.
Ljubljana.
— Slovenski klerikalci podpirajo le nemške šole. Na Koroškem in drugje gledajo kle-i ikalci na to, da Ciril-Metodova družba ne bi imela mnogo vpliva. S tem pobija obmejno šolstvo na meji. Na Kranjskem, kjer imajo klerikalci saini vso moč nad šolstvom, pa sami direktno podpirajo nemško šolstvo in zatirajo slovensko. O tem ni potreba, da bi pričeli govoriti o kočevski meji, kako tam Klerikalci podpirajo nemške šole in jim grejo na roko, kako ma^ pa skrbe za slovenske šole. To je naravnost narodno izdajstvo kar počenjajo klerikalci s šolstvom po Kranjskem.
— Denuncijacija sledi denuncljaclji in de-nuncijanti še niso siti. Kakor po volitvah običajno, denuncirajo klerikalci tudi po porazu pri zadnjih volitvah. Zdaj magistratni uradniki, sedaj državni uradniki, poštni uslužbenci
Med tem, ko so se francoske čete že pomikale proti vzhodu — se je Napoleon, obdan od časti in slave zabaval v Parizu in v St. Cloudu. Dne 17. aprila pišejo listi, da je »cesar še vedno v sredi svojih zvestih Parižanov.
1	u se sprehaja po senčnatih gajih svojih lavo-rovili vencev in uživa sladke sadove teških bojev, ki jih je bojeval za blagor človeštva in za izpreinembo sveta. Časopisi niso pisali o mkaki vojni — pač pa so obširno poročali o lovu, o dvornih ceremonijah, o mladem rimskem kralju, o španskih zmagah in o angleškem tiranstvu.
V	začetku maja pa so se na pariškem dvoru naenkrat začele priprave na odhod.
Časopisi so poročali, da hoče cesar pregledati svoje čete ob Visli. Vedelo se je tudi, da bo v Draždanih nekak kongres kraljev in cesarjev pod predsedstvom Napoleona, kralja vseh kraljev. — V Draždane je imel priti avstrijski cesar, pruski kralj, razni knezi in vojvode porenskih nemških dežel in plemstvo vseh držav.
Napoleon je šel na pot v družbi cesarice
—	zato potovanje ni šlo tako hitro, kakor preje, ko je Napoleon potoval s čudovito naglico. Napoleona in cesarico je spremljal cel dvor. Cesarjevo spremstvo je štelo 222 oseb. Napoleonu je bilo mnogo ležeče na tem, da pokaže cesarico, avstrijsko princezinjo Marijo Lujizo v vsej kraljevski slavi kot vladarico vse Evrope, kot vsemogočno pokroviteljico vseh cesaric in kraljic. S tem je bil hotel Na-
fKerjavelj v Lescah na Gorenjskem.
o zadnjih volitvah ni v Ljubljani več za shajat Klerikalci so se poskrili kot miši po luknjah in hudomušni
klerikalnima kandidatoma grozno nos zrastel, da je
mara^i*, ki že niso več za skisat, ampak jih morata v
četa užifne servirati svojim volilcem.
Zato je Kerjavelj odšel na Gorenjsko, da tam malo obišče prijatelje in sovražnike »Dneva«.
Ob sedmi uri zjutraj je Kerjavelj kupil na ljubljanskem kolodvoru »Dan« in se vsedel v, gorenjski vlak.
»Lesce!« je zakričal »kondukter« in Kerjavelj je moral izstopiti. »Hudirja, kaj smo že tu«, je rekel in žal mu je bilo. da ne more več brati »Dneva«, da so ga pregnali, ko se je pričelo najzanimivejše poglavje.
»Kam bi krenil«, je premišljal..
Pa ni bilo časa.
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane ^ 1 1 1 ® •
ima v predpisanih izdajali in veliki množini v zalogi tvrdka
gg	trgovina	s knjigami in muzikalijami	g
| Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. |
J|	Seznamki	učnih knjig se oddajajo zastonj.	REJ
Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“.
V tem se pojavi pred njim moška postava, in takoj si je Kerjavelj mislil, da mora biti to »ena višjih glav« iz Lesec.
In res se mu je posrečilo izvedeti po kratkem poizvedovanju, da je ta oseba, za katero se zanima, sam gospod župan iz Lesec.
To pa ni Kerjavelj izvedel kar meni nič, tebi nič in je bilo precej muje in muke potreba, predno je izvedel natančne in zanimive podatke od tega znamenitega kranjskega župana.
»Veš, Kerjavelj«. je rekel Leščan, »pri nas imamo hvala bogu, zelo modrega župana, ki se zastopi na razne vrste »kunšti«.
»Je zvest pristaš narodno - napredne stranke, obiskuje občne zbore katoliškega političnega društva in se kaže pri vsaki stvari zelo zastopnega in navdušenega možakarja.
Kaj če ga včasih malo polomi tu ali tam, to nič ne škodi. Saj od same modrosti tudi ne moremo živeti, ker treba je vendar kake iz-premembe.
Sosednji Radovljičani se pulijo zanj, ker ie njih župan že malo ostaral in mu marsikaj škoduje, posebno če ga kdo v cajtenge devlje.«
Toda mi, Leščani ga nc damo, ker z njim izgubimo, kar dva moža, ker je on danes liberalec, jutri pa se poprime S. L. S.
Bog ga živi; ga že v kratkem temeljiteje obiščemo...«
*
Tako gospod urednik, jaz sem poročal, kakor sem včeraj »Dnevu« obljubil, v kratkem se oglasim zopet.
Sporočim Vam še kaj doživljajev iz Lesec, če me preje ne preženejo, ker izdajam leščan-ske skrivnosti »Dnevu«; če ne se pa oglasim »z Radovljice, kamor grem pogledat, če se je revoluicja. ki je nastala tam vsled »Dnevovih« dopisov — že polegla.
Vaš
Kerjavelj.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POGROM NA ŽIDE V RUSIJI.
Kijev, 26. septembra. Na dan obletnice Stolypinove smrti so tukaj uprizorili velik pogrom na Žide, pri katerem je bilo mnogo Židov ubitih, mnogo težko ranjenih. Ljudstvo se Te navalilo na sinagogo in umorilo mnogo ži-'dov. Policija je pogromiste razgnala, a nikogar aretirala.
KOMISAR ČUVAJ.
Budimpešta, 26. septembra. Danes je hrvaški kraljevski komisar odpotoval v Zagreb. Kakor se govori, komisarijata še ne bo tako kmalu konec, marveč bo ostal Čuvaj toliko časa še kot komisar, dokler ne izvede novih saborskih volitev.
BOLGARSKI MANEVRI.
Sofija, 26. septembra. Vojni minister je odpustil vse čete, ki so se udeležile letošnjih velikih manevrov. Manevri so se izvršili v najlepšem redu.	.	j,
MIROVNA POGAJANJA.
Rim, 26. septembra. Tukajšnji listi poročajo jako povoljno o stanju pogajanj, ki so se zopet pričela v Ouchyu. Uradni »Corriere d’ Italia« pravi, da bi bilo silno čudno, ako bi se ne mogla najti formula za popolni sporazum, ko so že rešene vse bistvene stvari.
Petrograd, 26. septembra. V razgovoru z 'dopisnikom lista »Novoje Vremja« je Kiamil paša izjavil, da ni niti misliti na to. da bi se italjansko-turška vojna tako kmalu končala. Italija stavi zahteve, katerih Turčija nikakor ne more izpolniti. Nasprotno pa je skoro gotovo, da na Balkanu ne pride do nobenih komplikacij. Velevlasti so opomnile balkanske države, toda Turčija je podvzela vse korake.
MARCONI SE PONESREČIL.
Rim, 26. septembra. Izumitelja brezzičnega brzojava Marconija je zadela blizu Spezie velika avtomobilska nesreča. Podrobnosti manjkajo.
Zabava.
Glavna stvar. K nekemu gledališkemu ravnatelju na Poljskem je prišla lepa, mlada dama in je izrazila željo, da bi rada vstopila v baletni zbor. Ko se je z ravnateljem pogodila, ji je ta predložil pogodbo in jo je prosil naj se podpiše. Mlada dama je zardela in je rekla slednjič v zadregi: »Ah, gospod ravnatelj, jaz ne znam pisati.« »Nič ne de, nič ne de, ljubo dete,« je odgovoril ravnatelj. »Rokopis ni tisto, kar hoče občinstvo videti na vas!«
*
Pri žaloigri. Mož (svoji ženi); »Ne sklanjaj sc tako daleč čez ograjo, stara. Gospod v drugi vrsti si je že poslal po klobuk iz garderobe, ker mu kapljajo tvoje solze na plešo!«
*
Po čem se spozna igralec. »Kako veš, kdaj igralec da napisati svoj račun in kdaj ga takoj plača?« — »O, to je lahko... če plača, pokliče: »Natakarica!« če pa da napisati račun, zakliče: »Metka!«
»Obtoženec, ali imate še kaj pripomniti v svojo obrambo?« — »Da, gospod predsednik, prosim, vpoštevajte predvsem mladost mojega zagovornika.«
»:«
Gospod (kavarnarju, ki dolgo ni mogel priklicali telefonske centrale) »Kaj storite, ako se centrala kmalu ne oglasi?«
Kavarnar: »Pol ure zabavljam pa niti to ne pomaga.«
*
Kaj ie žrtev za umetnost. Ako se umetniški kritik oženi s slabo slikarico, zato da bi prenehala slikati.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Izjavljamo, da g. Teodor Harisch ni v nobeni zvezi z našo notico o neki gostilni na Žab-jaku, kjer igrajo avtomati čez policijsko uro. — Stepln: Jutri, prejeli šele z zadnjo pošto!
Odgovorni urednik Radivo! Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Mala vila pod Rožnikom št. 267 se ceno proda.
Krepkega dečka
iz poštene hiše in s primerno šolsko izobrazbo ter pridnega
trgovsk. pomočnika
sprejme večja eksportua firma na Dolenjskem. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod ,344“, poste restante, Karmel.
Ali ste pokusili i posebno specialiteto p h	likerja	8
J zdravnik želodca? 1
Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino
za deklice in dečke. — Najnovejke obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor valetoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze do priznano najnižjih cenah priporoča
„Angleško skladišče oblek*
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
Slovenci f Spominjajte se naše prekoristne Ciril ^Metodove šolske dru:^
Tvrdka Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9
priporoča svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek za gospode in gospe, dečke in deklice.
___________
Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
se priporoča slavnemu občinstvu za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, časopisov, pisem in kuvert s firmo, vizitk, poročilih kart, mrtvaških listov i. t. d. Za posojilnice, hranilnice, denarne zavode letne zaključke, hranilniške knjižice i. t. d. Pevskim društvom za tiskane ali litografirane note.
Tisk eno ali mnogobarven.
Izdelava fina!	Postrežba točna!	Cene zmerne!
Obenem priporoča edini slovenski politični neodvisni tukajšnji dnevnik
.DA N"
ki izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 3. uri zjutraj. Izborni članki, najnovejše vesti, zanimivi podlistki. — Naročajte se na „DAN“ in oglašajte v njem!