Zasramovanje Slovencev. (Govor diž. poslanca dr. Vošnjaka v drž. zboru.) I. Kakšno omiko iirijo nekateri aeniški listi v avojera sovraštvu do Sloveacev, to kaže aeka mazarija v celovskera lističu: nFreie Stitamea." To je pol v aemččiai, pol v sloveinčini zložeoa zabavljica aa aarodajake. A v tej pesai aabajacn veader čudovit 8tavek, ki dokazuje ravao aasprotje od tega, kar ao gospodje dokazati boteli. Glasi se aaiareč tam v tretjej strofi, — prositi morara gospode, da sinem to citati, pisano je v takem jcziku, da ga tudi Nesloveaec more unieti (bere): rDaa Windiscbe blos nucaruo Weaa redea wir z ljub' manjico Alj očkam, bratora mit dem Kaecbt, Nur da aloveasko kommt uns recbt," Torej! Tu ae pravi, da Ijudje sloveaski samo potrebujejo, kedar z ljtibo aiaaiico, z očetom, bratom, ali, kakor se zauičljivo pristavlja, s blapcem govorijo. Kateri jezik je toraj ljudski jeeik V Če ljudstvo med aeboj, če vsak z materjo, očetotn, bratoui sarno sloveaski govori, se more tu reči: ljudje ae ljtibijo avojega jezika? Da, ljubijo ga, ker je jezik, katerega govoriti so aiater slišali ia se učili pive avoje niisli izražati. A uačin, kakor se počeoja zdaj s sloveaskim aaroduim jezikotn v Koroskej, ae odvziiua Ijnd8tvu le aarodao, marveč tudi moraiičoo čuvstvo ia samosvest. (Dobro! dobro! aa desaici.) To ravaanje pooižuje vsak aarod, ki ljubi svoj jezik ia aarodaost, ia žalostui izgledi 8urovosti so se rai poročali tudi iz Koioške, katere surovosti so si pozamezai Ijudje roditeijem aasproti dovolili. Meni je pravil aekdo, ki je bil sam aavsočeu pri tein dogodjaji, kako je nekov iz aaše aove šole izišli kmetski faut svojeimi očetu povedal v obraz psovko ,,ti slovenski bedak" (du \yiadiscber Trottel), (Čujte! čujte! na desaici), ker aže zaa aemaki — saj vcrao, kaj pouieai naemški znati" — prav za prav nemški lomi, oča pa samo sloveaski govori. Če (u, gospoda mdja, ue trpi Biavstveaa odgoja mladiae, sodite sami iz žalostuib dogodjajev. (Istiua aa desaici.) Gospoda moja, jaz mislim, da sem vam jasao in žal! resaičao sliko o razmerab v Koioškej podal iu vse ugovoie tako pojasail, da si morete zdaj sami aapraviti sodbo, ali iuiajo v interpelaciji aavedeae tiditve kake aeieaaicaosti v sebi. Pravo in resuičao je vne, kar sein omeail, dokaz temu oficijelui akti, katere sem aavel; torej morejo' pač oai gospodje, kateri so aa iaojo prošajo podpisali interpelacijo, biti pomirjeai, ker 80 resnico ia aič kot resBico podpisali. Gospoda raoja! Jaz moraiu prav za prav obžalovati, da ravno v Koroškej v aekib krogib obstaje tako sovrnštvo proti Sloveuceru. A ae moreui se čuditi o tera; kajti povsddi, kjer se je ljndstvo iznarodilo, stopali so ravao potooici izaarodenih aaibujo proti sonarodujakom (Istiaa! aa desaici); to vidiaio po vsem »vetu ia tudi v Koroškej. Koroška bila je do 13. ia 14. stoletja popolnein sloveaaka, v tem, ko je zdaj le še v južaeai delu slovenska. Poneračevanje pa 8e nij izvršilo le z izaarodovaajem, niarvrč delooia pa aaseljevanji, ker je bilo prebivalstvo takrat meaj gosto in se valed tega povinilo proti jugu ; a vsekako je bila Kdioška uekdaj sldvanska; to izprevidatuo iz zelo zaniniivib spomeaikov. Zuano bode pač gospodom, osobito oaim, ki se bavijo z a?rnškim slovstvom, da je 1227. leta ,,iuianes'iQger" Uliicb voa Licbteaateiu potoval po teb deželah. Nastopil je takrat pot iz Beaetk, se je tam kot kraljica Venera pjedblekcl in je skozi Koroško dalje aa sever do Ceske potoval. Ta Ulricb voa Licbteasteia je poslal sla pred seboj, da uaznani vsem kuezora onih dežel, kjer bode potoval, ujega prihod. Ta tel jc, J<ar niiraogiede -uueuini, piišel tudi v Kiadberg v Stajerskej k Otouii pl. Btičkove, kateri uiu je odgovoril (bere): nVil edeliu kliaigia, Jacb beizet willckomea sia Ia Oitzlaat cia wiadi8cb wip." Ta Otou je torcj aicnil, ker pride kraljica z juga, da je ta Veaera viadiška ali aloveaska žeaa. Ko je Ulrich voa Licbteasteia prišel na koroško mejo, pričakoval ga je tu kaez koroški s 100 Bvojib vitczov, in sastauek opeva Ulricb voa Licbtcasteia ¦/ avojej zaaaej pesai toko-le (bere): rDer Flirste und die Gesellea sia Mich biezea willekommeB sia; Ir gruoz was gegen mir alsus, Buge waz primi, gralva Venus", to se pravi v sloveaščiai: nPozdravi Bog Vas, Veaera kralje^ska". Kaez koroški je torej tedaj s svojimi vitezi vred sloveuski govoril. Zaaao je tudi, da je v iateni času kaez svojeum ljudstvu obljubo dajal v slovenščiai, o čemer priča historičai apomiaek na Gospeavetskeni polji, kjer se je kaez kroual. Obžalujem, da so Sloveaci Koroške to predzgodoviao popolaeaj pozabili; a aadejam se, da ae je bodo zopet spouiaili ia prisli do zavesti, da so potomci aaroda, kateii se je nekdaj daleč čez zdaaje jezikovae uueje lazširjal ia da je njega jezik zelo star iu se je uže v 9. stoletji pisal. Da si je oaa (leva) straa trditev nudjega piijatelja dr. Toaklija 8 pnsaiebom spiejela, da je sloveusčiaa kot pismeai jezik »tarejša, nego neaiščiaa, ponovil bodeai to trditev. Kakor znano, je zdaaja sloveasčiaa hči starosloveaščine, ia isto tako zDaao je, da se je v Htarosloveaščiai spisala uže maožiaa kajig, ko ae o aemščiBi kot. pismeaem jeziku prav za prav ae govorilo aij; le v gotščiai je bilo aekaj odlomkov. Torej se ae more Sloveaccn) očitati, da je ajih jezik aov, Barejea, tudi ae, da še le aastaja, kakor je gospod vitez Caraeri trdil. (Koaec prihodnjič.)