OSREDNJA KNJIŽNICA S v c f i ar ji GLASILO KOLEKTIVA Izdaja GIF .INGRAD- Celje, v nakladi 2.200 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnik, urednik IV.ojca Jagrlč. tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekclja« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974). Ingrad v prvem polletju: Uspešno poslovanje V času preobrazbe in prilagajanja našega družbeno-ekonomskega sistema zakonu o združenem delu, je potrebno mnogo pozornosti posvečati tudi dobremu gospodarjenju. Dobri poslovni rezultati so namreč osnovni temelj za krepitev ekonomske osnove družbe in s tem tudi poglavitni pogoj za uspešno razvijanje dohodkovnih odnosov. V te družbeno-ekonomske procese se uspešno vključujemo tudi delavci Ingrada, saj rezultati za prvo polletje kažejo na to, da v prehodnem obdobju organizacijskega in gospodarskega prilagajanja novim razmeram nismo zanemarili dejstva, da je potrebno predvsem dobro delati. Rezultati, ki smo jih dosegli v prvem polletju so, upoštevajoč izredno zaostrene tržne razmere na gradbenem trgu v zadnjem letu, za podjetje kot celoto zadovoljivi, kar kažejo tudi nekateri podatki, ki so navedeni v nadaljevanju. Ugotoviti pa je treba, da se posamezne temeljne organizacije v doseženem dohodku in čistem dohodku precej razlikujejo po uspešnosti. Na boljše ali slabše rezultate so v letošnjem letu najbolj vplivale razmere na posameznem območju pri pridobivanju del. Večkrat smo zaradi pomanjkanja dela prevzeli v gradnjo objekte po cenah, ki so bile precej nižje od normalnih, torej tudi v izgubo TOZD. Več slabših objektov je bilo prevzetih v posamezni temeljni organizaciji, slabši so rezultati. Seveda pa ne smemo vso krivdo za slabše poslovanje naprtiti samo razmeram na tržišču. K boljšim ali slabšim rezul- tatom v TOZD je precej prispevalo tudi osebno prizadevanje vseh delavcev, ki delajo v proizvodnji in pri organizaciji poslovnega procesa. To dejstvo bo treba še zlasti upoštevati pri izgradnji novega sistema nagrajevanja in delitve dohodka. Bralce tega sestavka moramo opozoriti na nekatere spremembe pri nazivih in vsebini posameznih dohodkovnih elementov — prilagojeni so namreč določilom zakona o združenem delu. Celotni prihodek (prej celotni dohodek), ki ga je izkazala delovna organizacija kot celota znaša za prvo polletje 1977 465.062.879 din. Letni načrt je izpolnjen z 42%, v primerjavi z lanskim prvim polletjem pa izkazuje porast za 22%. Stroški poslovanja so v tem obdobju naraščali nekoliko počasneje, zato je doseženi dohodek porasel za 42% in je znašal 123.086.799 din. v 000 din Element 1-6 1976 1-6 1977 Indeks 1977/76 Celot, dohodek 380.752 Porabi j. sred. 293.992 Dohodek 86.759 Po začasni razdelitvi dohodka in ostanka dohodka za posamezne namene, ki se med letom o-pravlja letos prvič, znaša del za sklade (poslovni sklad in sklad skupne porabe) 10.269.137 din. K temu znesku lahko kot akumulacijo prištejemo še znesek pospešene amortizacije v višini 6,256.780 din. Ti podatki torej kažejo, da je del novo ustvarjene vrednosti, ki omogoča razširjeno reprodukcijo in večanje moči temeljnih organizacij, v letošnjem prvem polletju precej večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Poslovni uspehi posameznih 465.062 122 341.976 116 123.086 142 temeljnih organizacij so, kot je že navedeno v uvodnem delu sestavka, precej različni. TOZD GO Celje je ustvarila celotni prihodek v višini 108.158.007 din in izpolnila polovico letnega plana. Od 18.112.636 din dohodka je po razporeditvi za posamezne namene (prispevki samoupravnim interesnim skupnostim, davki, članarine, zavarovalne premije in druga izločanja iz dohodka) ostalo 15.328.673 din čistega dohodka. Po izločitvi dela za osebne dohodke, stanovanjsko izgradnjo, posojila in rezervni sklad je preostalo od čistega dohodka še 132.488 din za sklade (poslovni sklad in sklad skupne porabe). Ta temeljna organizacija je v primerjavi s prvim četrtletjem izboljšala rezultate, vendar so zaradi zaostrenih tržnih razmer dosežki še pod normalo. TOZD GO Laško je dosegla celotni prihodek v višini 14.469.154 din, kar je le 21 % letnega plana, ali 34% prihodka v enakem obdobju lanskega leta. Na veliko slabše rezultate je vplivalo zlasti precejšnje pomanjkanje del v prvem četrletju, zlasti v matični občini. Zato je tudi del za sklade skromen in znaša 133.981 din. Tudi TOZD GO Šentjur se je ubadala s podobnimi problemi kot TOZD Laško, zato je realiziran celotni prihodek v višini 21.722.013 din, kar je 28% letnega plana. Po začasni razdelitvi dohodka je TOZD ostalo za poslovni sklad in sklad skupne porabe 38.843 din. TOZD GO Slov. Konjice v realizaciji letnega načrta tudi nekoliko zaostaja, celotni dohodek je 21.943.234 din, to je 28 % letnega plana. Preostali del dohodka za sklade znaša 1,041.788 din, kar pa je precej ugodnejše kot v lanskem prvem polletju. TOZD GO Žalec je med gradbenimi temeljnimi organizacijami najbolj čutila zaostrene tržne razmere pri pridobivanju del, pa tudi cene pri gradnji stanovanj so v tej občini med naj nižjimi v Sloveniji. TOZD GO Žalec je zato kljub 50% izpolnitvi letnega plana celotnega prihodka, ki znaša 46.348.670 din, obdobje zaključila z izgubo v višini 1,157.969 din. Računamo pa, da bo TOZD s sprejetimi ukrepi izgubo uspela do konca leta sanirati. TOZD GO Ljubljana je poslovala med vsemi temeljnimi organizacijami najbolj uspešno. Celotni prihodek v prvem polletju znaša 70.378.329 din, dohodek 23.478.952 din ter po opravljeni razdelitvi del za sklade 5,908.340 din. Za takšne rezultate so poleg nekoliko ugodnejših razmer nedvomno zaslužni prizadevni delavci v TOZD. TOZD Industrija gradbenega materiala je ustvarila 73,258.027 din celotnega prihodka, kar je 77 % letnega plana, oziroma 38 % več kot v lanskem prvem polletju. K temu povečanju je precej prispevala uspešna proizvodnja armirano betonskih konstrukcij. Del čistega dohodka, ki ostane za sklade znaša 1,239.861 din. K temu še lahko prištejemo pospešeno amortizacijo v višini 1,621.750 din in poslovanje ocenimo kot uspešno. TOZD Proizvodni obrati je v prvem polletju dosegla celotni prihodek v višini 37.154.469 din, oziroma je letni plan izpolnila s 59 %, v primerjavi z lanskim prvim polletjem pa ga je povečala za 30%. Ker so stroški naraščali nekoliko počasneje je TOZD uspela ustvariti sorazmerno visok del čistega dohodka za sklade, ki znaša 2,803.717, ki je več kot enkrat večji kot je bil v enakem obdobju lani. (Nadaljevanje na 3. strani) Nova šola na Lavi Še ni minilo leto dni, ko so delavci TOZD GO Celje zasadili lopate v travniku na Lavi in pričeli z gradnjo celodnevne osnovne šole »Veljko Vlahovič«. Dela so hitro napredovala in za u-čence se bodo šolska vrata pravočasno odprla v začetku septembra. Slovesna otvoritev objekta pa bo 15. septembra. Sklepi delavskega sveta podjetja (z dne 9. 7. 1977) — Delavski svet je bil seznanjen z vsebino samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v sanaciji za saniranje izgube SGP Rogaška Slatina. Iz sporazuma je razvidno, da izkazuje SGP Rogaška Slatina izgubo v višini 8,122.735,00 din. Ta izguba bo pokrita iz sanacijskih kreditov, ki jih najame naše podjetje in sicer: a) kredit pri Ljubljanski banki, podružnice Celje v znesku 3,661.368,00 din za dobo 5 let z 2 letnim moratorijem, po 3,5 P/0 obrestni meri, b) kredit pri Skladu skupnih rezerv SR Slovenije v znesku 3,661.368,00 din z istimi pogoji. Za razliko je odobril splošnemu gradbenemu podjetju Rogaška Slatina: a) sklad za intervencijo v gospodarstvu SO Šmarje pri Jelšah sanacijski kredit v znesku 500.000,00 din in b) sklad skupnih rezerv SO Šmarje pri Jelšah sanacijski kredit v znesku 300.000,00 din. Ostali pogoji so razvidni iz samoupravnega sporazuma, ki je bil predložen delavcem na zborih v razpravo in sprejem. — Družbeni pravobranilec samoupravljanja je podal predlog, da se organizira samostojna temeljna organizacija združenega dela lesni obrat Gomilsko. V svoji utemeljitvi navaja elemente, ki kažejo na obstoj za organiziranje teh obratov kot samostojno TOZD. DS je o tem predlogu razpravlja lin ga vzel na znanje. Sprejel je sklep, da z vsebino tega predloga seznanimo delavce obratov Gomilsko na prvem zboru, da bodo do predloga zavzeli svoje stališče oziroma sklepe. S tem v zvezi je delavski svet ugotovil, da smo v GIF Ingrad, kakor tudi na pristojnih družbeno-poli-tičnih organih občine Žalec, o tem že razpravljali. Na podlagi teh razgovorov in razprav je bila podana ocena, da obstajajo vsi formalni pogoji za organiziranje samostojne TOZD, da pa je bilo takojšnje organiziranje TOZD obratov Gomilsko odloženo, ker sočasno teče postopek za integracijo delovnih organizacij GIF Ingrad, GOP Obnova in Remont. Delovni organizaciji Obnova in Remont imata v svojem sestavu tudi nekatere lesne obrate, ki bi prav tako spadale v sestav nove TOZD Gomilsko. Ker pa bo izid te integracije po zastavljenem programu znan do konca leta 1977, je bilo organiziranje TOZD na Gomilskem odloženo do konca tega leta. — Delavski svet je bil seznanjen, da je bil v juniju letos opravljen s strani inšpekcijskih organov pregled zaključnega računa »Ingrad« GmbH Muenchen in Dunaj. O pregledu je bil sestavljen poseben zapisnik. Inšpektorji niso ugotovili kakšnih kršitev v poslovanju teh firm in ni bilo danih posebnih nalog za odpravo pomanjkljivosti. Podana je bila ugotovitev, da je z naše strani premalo kontrole inozemskega poslovanja, kar pa ne opravljamo zaradi precejšnjih stroškov, ki nastajajo s potovanji v inozemstvo in bi glede na majhen obseg dela v inozemstvu bili prevelika finančna obremenitev firme. Delavski svet je ugotovil, da je potreben pregled poslovanja inozemskih firm, kar naj strokovne službe čimprej opravijo. Dalje je v zapisniku ugotovljeno, da bo potrebno opraviti nekaj preknjižb manjših zneskov, ki se nanašajo še na poslovanje v prejšnjih letih. Opravljena je bila tudi kontrola inventure in ni bilo ugotovljenih nikakršnih nepravilnosti. Delavski svet je naročil strokovnim službam, da naj glede na poostrene predpise zunanjetrgovinskega poslovanja proučijo bodoče poslovanje inozemskih firm ter s tem v zvezi ugotovijo, ali bomo lahko zadostili vsem zahtevam in kljub temu nadaljevali s poslovanjem teh firm čeprav vemo, da zaradi močnih obdavčitev in majhnega obsega del ne moremo dosti pričakovati. Predlog bodočega poslovanja bodo službe pripravile do prihodnjega zasedanja DS. — Na predlog odbora za medsebojna razmerja po predhodnih ogledih in ugotovitvah komisije za družbeni standard, je delavski svet odobril kredite za gradnjo stanovanj. V finančnem načrtu stanovanjskih sredstev za leto 1977, ki ga je sprejel delavski svet, so predvidena sredstva za posojilo za gradnjo in nakup stanovanj v višini 2,250.000,— din in pa 300.000 din za kratkoročna posojila iz sklada skupne porabe. Vseh prosilcev je bilo 101, od tega sta dva odstopila od prošenj, ker sta sama rešila stanovanjski problem, eden pa odhaja iz podjetja. Pri odmeri višin posojila posameznikom je delavski svet u-pošteval naslednje: — prvenstveno se odobri posojilo tistim prosilcem, ki še niso izkoristili predvidenih tranš po sklepih DS podjetja iz leta 1975 in 1976; — višina že izkoriščenega posojila pri podjetju, kdaj je koristil prosilec posojilo, stanovanjske razmere prosilca, čas neprekinjene zaposlitve v podjetju, morebitna bolezen ipd., — obravnava manj nujnih primerov je odložena za leto 1978, prav tako ni bilo mogoče upoštevati prošenj, kjer še ni urejene dokumentacije, razen najnujnejših primerov, — zaradi velikega števila prosilcev se ne odobravajo tranše posojil za leto 1978 in 1979, ker bo to popolnoma onemogočilo obravnavo in rešitev ostalih prošenj. V prvi tranši je možno dobiti 50.000,— din, posameznik pa za ostali znesek lahko ponovno vloži prošnjo, v kolikor bo potreboval posojilo v naslednjem letu. Posojila so odobrena nasled-njim: Nakup stanovanja Režek Edvard Koželj Ida Dr. Zyder Krystian posojila za nakup stanovanja. Za del kupnine ima zagotovljena lastna sredstva, 100.000,— din pa bi prispeval Zdravstveni dom, kjer združuje delo. DS je sprejel sklep, da se naj Ljubljana 250.000,— projek. biro kratkoroč. 17.000,— zobozdravnik v naši obratni ambulanti prosi za 150.000,— stanovanjski problem dr. Zydar-ja vključi v skupno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki združujejo delo v GIF »Ingrad« in Zdravstvenem domu. Gradnja stanovanjskih hiš: L Lipičnik Jernej 2. Andrinek Janez 3. Kuzmič Djuro 4. Milanez Evgen 5. Verdel Miran 6. Kosaber Anica Proj. biro 100.000,— v enem znesku pod pogojem, da v najkraj- 7. Muhedinovič Hasib 8. Petre Anton 9. Nožak Vlado 10. Doler Branko 11. Doler Milena 12. Polajžer Ivan v enkratnem znesku pod pogojem, da do 31. 7. 1979 izprazni 13. Cizej Ivan 14. Slokan Milan 15. Turnšek Vinko 16. Grabner Pavel 17. Tiršek Jože 18. Pungeršek Franc 19. Čremožnik Jera 20. Medved Zvonko 21. Malgaj Karel 22. Majcen Anton 23. Zupanc Ivan 24. Zajnko Anton 25. Djakovič Branko 26. Skok Ivan 27. Oprešnik Jože 28. Košir Uroš pod pogojem, da TOZD mehanizacija in GO Ljubljana uredita 29. Antloga Stanislav 30. Keblič Stanko 31. Apotekar Ivan 32. Vodovnik Marjan 33. Šega Stanko 34. Rom Karel pod pogojem, da izprazne sedanje stanovanje do konca leta 35. Lampret Ernest 36. Langeršek Edi 37. Pušnik Ernest 38. Ojsteršek Oto 39. Kerbavc Franc 40. Turk Štefan 41. Bibič Franc 42. Ropoša Zdenka pod pogojem, da je zaposlena še najmanj 5 let v TOZD Ljubljana, po preselitvi v Podčetr- 43. Korošec Miran 44. Kovač Anton 45. Avdič Hamdija 46. Draganovič Hasan 47. Jozinovič Ante Glede na pomanjkanje sredstev je delavski svet naročil odboru, naj še enkrat pregleda prošnje za posojila za adaptacije in upošteva res nujne prime- PO IGM Laško Laško IGM 30.000, — 25.000, — 20.000, — 25.000, — 30.000, — šem času izprazni stanovanje, katerega bo podjetje od nje odkupilo v Celju Mehanizacija Celje Mehanizacija Mehanizacija Mehanizacija 18.000,- 40.000, - 50.000, - 50.000, - 20.000, - PO 100.000,— enosobno stanovanje in uredi vso dokumentacijo za gradnjo do 31. 8. 1977 PO PO PO Žalec Žalec Šentjur Celje IGM PO IGM PO IGM Šentjur Slov. Konjice 50.000, — 30.000, — 50.000, — 30.000, — 50.000, — 30.000, — 50.000, — 50.000, — 40.000, — 20.000, — 30.000, — se odloži 50.000, — 20.000, — 50.000,— letu 1978 50.000,— 50.000,— v Ljub- Žalec in v mehanizacija zaposlitev imenovanega ljani, kjer gradi hišo. PO 50.000,— IGM 50.000,— pod pogojem, če do 31. 8. 1977 uredi dokumentacijo mehanizacija 50.000,— IGM 40.000,— mehanizacija 20.000,— mehanizacija 50.000,— 1979, in ga odda Ingradu. V pogodbi je navesti sanacije, če ne izprazne do roka. Žalec Celje Konjice PO IGM Celje Celje 50.000, — 40.000, — 20.000, — 30.000, — 50.000, — 30.000, — 20.000, — kratkoročno Ljubljana tek, kjer gradi zaposli v kaki okviru Ingrada PO PO Celje PO Laško 30.000, — kratkoročno hišo pa se naj drugi TOZD v 50.000, — 50.000, — 40.000, — 30.000, — 30.000,— re, da ne bomo prekoračili razpoložljivih sredstev. Prav tako naj še enkrat pregleda predlog za odobritev kratkoročnih posojil ter odloči o dodelitvi. ZK v pripravah na kongresa — DS je potrdil predlog odbora o razdelitvi učnih mest za leto 1977 in pooblastil odbor, da odloči o razdelitvi štipendij za leto 1977. — S 1. 1. 1977 se je po samoupravnem sporazumu o štipendiranju zvišala vrednost točke za izračunavanje višine štipendij na 1.79 din. Ker smo podpisniki tega samoupravnega spo- Za vzorno sodelovanje podjetja »Ingrad« in TOZD GO Žalec z občinskimi institucijami ter gospodarstvom žalske občine, je Občina Žalec podelila Ingradu ob praznovanju občinskega praznika, 7. julija, plaketo občine Žalec za leto 1977. Utemeljitev občine za podelitev tega lepega priznanja je bila naslednja: »Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« Celje je na območju občine Žalec s svojo dejavnostjo v zadnjem obdobju zgradilo vrsto stanovanjskih in industrijskih objektov. Tako je zgradilo 347 stanovanj za tržišče in sicer v Žalcu 206, Šempetru 55, v Libojah 12, na Vranskem 24 in na Polzeli 50. Od pomembnejših industrijskih objektov pa so na območju občine Žalec zgradili v Žalcu tržnico, veleblagovnico NAMA, avtobusno postajo, rekonstrukcijo polnilnice Slovin, v Šempetru proizvodno halo s kotlovnico za SIP, osnovno šolo, v Libojah proizvodno halo za KIL, na Polzeli upravno stavbo za tovarno nogavic Polzela. Vrsto objektov pa se gradi in sicer: otroški vrtec v Petrovčah, market v Šempetru, osnovna šola v Braslovčah, osnovna šola v Žalcu ter še nekateri drugi objekti. Del kolektiva je organiziran kot temeljna organizacija gradbene operative s sedežem v Žalcu. Ta organizacija se je povezala z vsem družbenim življenjem v občini, podpisala je tudi vrsto samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov za financiranje različnih potreb in dejavnosti. OZD Ingrad se je močno angažirala pri razvijanju gospodarstva v občini Žalec in glede na skupne interese delovala pri združevanju sredstev in dela na področju gradbene proizvodnje. razuma, se bo pri izplačilu štipendij tudi pri nas upoštevala nova vrednost točke od 1. 1. 1977 dalje. — DS je potrdil pravilnik o urejanju razmerij pri koriščenju storitev družbenega standarda. Pravilnik je bil 15 dni v javni razpravi, nato pa vsklajen s prispelimi pripombami. Ivica Bezlaj V decembru 1976 so uspešno izvedli referendum o pripojitvi podjetja Montane Žalec, v marcu 1977 pa referendum o pripojitvi KK Hmezad TOZD gradbeništvo k njihovi OZD. Sodelovanje s kolektivom GIP »Ingrad« Celje je vzorno, saj je ta omogočil, da je bilo v občini Žalec realiziranih več nalog, pomembnih za nadaljnji razvoj«. Delavci Ingrada, zlasti pa še delavci TOZD GO Žalec in lesnih obratov na Gomilskem smo ponosni na prejeto priznanje. To nam je hkrati potrditev, da je naša poslovna politika pravilna, da je vključitev delavcev l.UVV I v krajevne skupnosti in njihove probleme resničnost, kakor to določata ustava in zakon o združenem delu. To priznanje nas nagrajuje za trud, obenem pa spodbuja, da bomo tudi z drugimi občinami dosegli tako sodelovanje. Franjo Čevnik Smo v predkongresnem obdobju. V letu 1978 bosta republiški in zvezni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Sočasno s pripravami na kongresa pa poteka v Jugoslaviji tudi temeljita analiza kadrov ter evidentiranje v organe ZK. Po reorganizaciji imamo v Ingradu 12 osnovnih organizacij ŽK. Vse bodo v septembru opravile volitve sekretariatov osnovnih organizacij. Na konferenci, ki bo prav tako v septembru mesecu, bo izvoljen še komite konference ZK in člani sveta ZK v SOZD ZGP GIPOSS. Izbira kandidatov za vse te funkcije ni lahko delo, kajti izbrati najboljše take, ki bodo zares sodelovali in voljni delati, je dolžnost nas vseh. Za preko devetdeset funkcij je evidentiranih precej več možnih kandidatov. To kvaliteto smo dosegli s kadrovsko komisijo pri komiteju v delovni organizaciji, katera nima občasne kadrovske naloge, ampak je to stalna oblika dela. Tu tudi ne gre za samo evidentiranje, ampak že za izpopolnjevanje teh kadrov. Končno oceno pravilne izbire kadrov bo pokazalo opravljeno delo. Pred novimi vodstvi je obdobje realizacije Zakona o združenem delu, kongresa ZK ter kopica ostalega dela. Le s široko zastavljeno akcijo in s prispevkom slehernega komunista, bo mogoče doseči dobre rezultate. Jože Mešl Za združitev Referendum o združitvi GIP Ingrad in SGP Rogaška Slatina Delavska sveta SGP Rogaška Slatina in GIP »Ingrad« Celje sta razpisala referendum za 2. september 1977, na katerem bodo delavci odločali o združitvi. Znano je, da je SGP Rogaška Slatina poslovno leto 1976 zaključila z izgubo. Po zakonu je bila dolžna izdelati sanacijski program. Ta sanacijski program pa sta skupno izdelali podjetji GIP »Ingrad« Celje m SGP Rogaška Slatina. V tem elaboratu so morali biti izkazani utemeljeni ukrepi, da bo SGP Rogaška Slatina v bodoče trajno pozitivno poslovala. Eden od temeljnih ukrepov bi bila združitev SGP Rogaška z GIP »Ingrad« Celje in da se zatem organizira kot temeljna organizacija. SGP Rogaška naj bi v bodoče poslovala kot TOZD gradbena ope-rativa z glavno dejavnostjo izvajanja gradbenih del vseh vrst, kot stranske dejavnosti pa bi zadržala v svojem sestavu tudi sedanje pomožne obrate. Glede bodočega poslovanja obrata kamnolom pa bo odločeno na podlagi mnenja posebne strokovne komisije. Tak sanacijski program so podprle vse družbenopolitične organizacije v občini Šmarje. Ljubljanska banka in sklad skupnih rezerv SR Slovenije pa sta sanacijske kredite za sanacijo izgub v SGP Rogaška odobrila GIP »Ingradu« s pogojem, da se vsi pedvide-ni ukrepi izvedejo. Ugotoviti moramo, da so organi upravljanja in delavci v SGP Rogaška Slatina sprejeli in izvedli že vrsto ukrepov v poslovanju, katerih rezultat je že pozitivno poslovanje v prvem polletju letos. Z zdužitvijo SGP Rogaška in GIP »Ingrad« Celje pa ne saniramo samo stanje v SGP Rogaška, temveč izvajamo tudi zakon o združenem delu, saj se v konkretnem primeru povezujemo, združujemo delo in sredstva, postajamo ekonomsko močnejši, večamo medsebojno solidarnost, kakor tud socialno varnost vsakega posameznega delavca. Glede na tako zasnovano skupno prihodnost, bomo na referendumu, ki bo 2. septembra, glasovali ZA združitev. Franjo Čevnik Ingradu priznanje občine Žalec USPEŠNO POSLOVANJE (Nadaljevanje s L strani) TOZD Mehanizacija izkazuje celotni prihodek 37,154.469 tako, da je plan realiziran s 45%. Dosežen čisti dohodek 11,441.732 je omogočil, da se poleg pospešene amortizacije v višini 4,287.360 (ki je nižja kot lansko leto) formira še del za poslovni sklad in sklad skupne porabe v višni 81.938 din, tako da je skupna akumulacija zadovoljiva. Na splošno lahko ugotovimo, da temeljne organizacije, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve za gradb. operativo dosegajo ugodnejše poslovne rezultate. Verjetno zaradi pretežne prodaje s temeljnimi organizaci- jami znotraj Ingrada le manj čutijo pri cenah ostro konkurenco na trgu. Kot je uvodoma že omenjeno, letos uvajamo nova dohodkovna razmerja, zato bo tudi na tem področju zakon o združenem delu preko ugotavljanja skupnega prihodka bolj izenačil pogoje za pridobivanje dohodka. TOZD Projektivni biro je v prvem polletju posloval u-spešno in je s 4,400.822 din celotnega prihodka dosegla 52% letnega plana. Po razporeditvi čistega dohodka za posamezne namene je TOZD ostal na razpolago za poslovni sklad skupne porabe del v višini 305.654 din, kar je precej več kot v lanskem letu. TOZD Družbeni standard opravlja dejavnost, ki je posebnega pomena za standard delovnih ljudi, zato nastopa povsod interes za čim nižjimi cenami storitev. Zaradi tega tudi v letošnjem prvem polletju ustvarjen celotni prihodek v višini 5,998.619 din ni zadoščal za pokritje vseh obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka in čistega dohodka. Zato je TOZD izkazala manjšo izgubo v višini 262.263 din. Ker je izgubo potrebno sanirati in odpraviti vzroke za nastanek, je že v teku priprava u-krepov za izboljšanje gospodarjenja in dosego primernega prihodka. V mesecu juniju se je k Ingradu priključila tudi TOZD Gradbeništvo Žalec, ki je v tem mesecu poslovala pozitivno, zaradi neprimerljivosti obdobij, podrobnejših podatkov ne navajamo Pri analiziranju vzrokov, zakaj nekatere TOZD niso dosegle primernih rezultatov, lahko na splošno ugotovimo, da v glavnih primerih za to ni vzrok porast materialnih stroškov. Vzroki so bolj v delitvi dohodka, kjer naraščajo prispevki raznim interesnim skupnostim in drugim porabnikom, ki se napajajo iz dohodka daleč preko indeksov porasta celotnega dohodka in dohodka, saj znašajo v nekaterih primerih celo preko 200 ali 300. Poleg skrbi za izboljšanje poslovanja bo treba posvetiti torej tudi mnogo večjo pozornost sklepanju sporazumov in prevzemanju obveznosti, saj mora biti poraba povsod vsklajena z razpoložljivim dohodkom. Janko Golob dipl. oec. Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Most v km 8+738 Pred približno poldrugim letom je naše podjetje, TOZD GO Slovenske Konjice, prevzelo izgradnjo mostov na HE Srednja Drava II, ki je za Zlatoličjem druga hidroelektrarna na tem delu Drave. Celotna vrednost izgradnje HE Srednja Drava II je preko 250 milijard st. dinarjev. Obveznost, ki smo jo prevzeli s pogodbo, je bila izgradnja osmih mostov na dovodnem in odvodnem kanalu, zatem dela na cesti Spuhlja — Zavrč in izgrad- Most v km 2+376 nja daljnovoda KVV 110 Ptui — Kidričevo. Obveznost se je spremenila v veliko in živahno delovišče. Delavci in gradbeni stroji. Vse polno mehanizacije in veliko prizadevnosti. Veliko je narejenega, čeprav celotna vrednost naših del ni kdove kako velika, saj znaša pri gradnji mostov »le« okoli štiri milijarde starih dinarjev. Zdaj je v izgradnji sedem mostov, ki so razvrščeni od km 0,590 na dovodnem kanalu pa Stanislav Romih (na sliki desno), VK tesar, je že »veteran« na mostovih (prej je delal na Verdu). Pravi, da ga delo na mostovih veseli in da bi še delal pri gradnji mostov, če bo potrebno. Pomaga mu mladi Peter Toslč, delavec, ki bi se tudi rad izučil tesarskega poklica. Posnetek ju kaže pri pripravljanju profila za opaže na konstrukciji. Most v km 1+045 do km 13,800 na odvodnem kanalu. Lep je torej pogled na ta predel, dolg trinajst kilometrov. Dela so skoraj v celoti zaključena na treh mostovih, na treh so v teku manjša zaključna dela, pred montažo konstrukcije je most ob gradbišču Gorišnice v km 6-867, medtem ko bodo z deli na mostu v km 0,590 pričeli prihodnji mesec. Za organizacijo gradbišča je predstavljala razdalja med enim in drugim mostom precej zahtevno nalogo. Se posebej je imelo vodstvo gradbišča težave zaradi specifične gradnje. Delo na vseh mostovih namreč poteka v Pogled na gradbišče Ptuj (betonarna, delavsko naselje, gradbi-ščna pisarna) Most v km 6 + 867 — montaža Hiinnebeck konstrukcije dveh fazah. Sicer pa se je moralo po pogodbeni obveznosti prilagajati še kompletni tehnologiji celotne izgradnje HE Srednja Drava II. Vsi mostovi na dovodnem kanalu so bili grajeni v dveh fazah: v prvi temelji, v drugi pa gradnja z dokončanjem. To pa je seveda povzročilo precejšnje zamude zaradi vskla-jevanja dela pa tudi zavoljo meritev. Mostovi na odvodnem kanalu so bili grajeni brez prekinitve. Vendar je imela ekipa težave zaradi geomehanskih prilik, zato tudi zastoji in dodatni stroški, je med drugim povedal šef gradbišča, Tomo Simon. Most v km 4+382 Vsi mostovi so grajeni po principu drsne Hiinnebeck konstrukcije s prednapetim betonom. Na gradbišču je zaposlenih vsega okoli petdeset delavcev, med njimi tudi »veterani« pri gradnji mostov, torej tisti, ki so se že izkazali pri Verdu, v Sevnici itd. Izkušnje se prenašajo in nanje se navajajo novi delavci. (Odgovorni vodja del je ing. Peter Pavlin — njegovi so tudi vsi posnetki). Tudi delovni pogoji delavcev se tu malce razlikujejo od tistih na drugih gradbiščih, še posebej v bližini mestnih središč. Do najbližje vasi Gorišnica je namreč dober kilometer. To pa je tu tudi edini kraj, kamor se lahko delavci napotijo po napornem in zahtevnem delu. Sicer pa je njihov delavnik tako, kot ga poznajo na mnogih drugih gradbiščih. Delovni dnevi trajajo tudi po dvanajst ur, delovne pa so tudi proste sobote. M. J. Most v km 1 + 045 — vgrajevanje dilatacije Pogled na del vodovodnega kanala, v ospredju most v km 6+867 ____ pripravljen za montažo vmesnih podpor Kratek posvet, šef gradbišča Tomo Simon v sredini, ob njem pa levo: delovodja Florjan Kos, desno: delovodja Hinko Zupančič in delovodja monterjev Karli Rom. Na gradbišču osmih mostov... Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Tudi naš delež OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Občina Šentjur pri Celju je praznovala svoj praznik 18. avgusta. V ta namen so bile organizirane razne prireditve, ki so pričele že 13. avgusta in bodo zaključene 28. avgusta. Stanovanjski stolpič v Dramljah Ob prazniku občinskega praznika pa ima svoj delež tudi GIP »Ingrad« Celje, TOZD GO Šentjur. Naporom delovnih ljudi v šentjurski občini se priključujemo z otvoritvijo treh objektov in sicer: 25 stanovanjskega stolpiča ob Pešnici v Šentjurju, 20 stanovanjskega stolpiča s prostori PTT v Dramljah in s prizidkom osnovne in posebne šole v Šentjurju, ki je zgrajena iz sredstev samoprispevka občanov in je vsekakor velika pridobitev za občino. Ob dejstvu, da je občina Šentjur pri Celju ena izmed gospodarsko manj razvitih občin, lahko navzlic temu ugotovimo, da je bilo v zadnjih letih v Šentjurju narejenega veliko. Prav tako imajo v Šentjurju zelo spodbudne načrte za prihodnja leta. Vse to so dosegli občani Šentjurja predvsem z enotnimi akcijami v zadnjih letih. Tudi GIP »Ingrad« Celje se priključuje čestitkam vsem občanom in delovnim ljudem Šentjurja ob njihovem prazniku in jim želimo enake uspehe tudi v bodoče. Anton Aškerc Stolpiča 4 in 5 v Šentjurju Mora biti Nujna proučitev uporabnosti apnenčevega prahu! Z združitvijo GIP »Ingrad« Celje in »Montane« Žalec, v sklopu katere je tudi kamnolom Liboje, ki proizvaja vse vrste apnenčevih agregatov, je dobil GIP »Ingrad« neusahljiv vir dobrega gradbenega materiala, od apnenčevih agregatov, nasipnega materiala in apnenčeve moke ali prahu. s' • ' ' Kamnolom v Libojah res tako? V kamnolomu Liboje so zaloge po dosedanjih raziskavah neizčrpne, ocenjene na preko tisoč let. Pri proizvajanju apnenčevih agregatov ostaja kot stranski produkt apnenčev prah, ki ga srkajo odpraševalne naprave. Tega prahu je dnevno tudi do 20 m'. Prah je zaenkrat zelo malo izkoriščen in ne gre v prodajo. Odvaža se v odval — v nič. Prav ta apnenčev prah pa bi se lahko zelo koristno uporabil v gradbeništvu, če bi raziskali njegovo uporabo. Gradbeništvo je v zadnjih letih zelo napredovalo pri uporabi raznih novih materialov za gradnjo stanovanj in drugih objektov. Tako bi ga lahko uporabljali v gradbeništvu kot: dodatek raznih veziv in bi s primesjo raznih penilcev dobili zelo lahko in trdno opeko za vmesne stene, obloge ali morda tudi za izolacije; uporabljali bi se lahko pri injiciranju razpokanih tal pri pripravi cementnega mleka, kot dodatek maltam, izravnalnim masam, pri izdelavi kitov, raznih barv, lahko pa ga tudi žgemo in dobimo kvalitetno apno. Z mešanico mavca in apnenčevega prahu bi lahko izoblikovali razne gradbene elemente, tuljave, ogrodja in okvirje (zelo prizadevno raziskujejo mavec v NDR). Pri nas se apnenčev prah zelo malo koristi. Nekaj malega Osnovna in posebna šola v Šentjurju pri Celju gre v prodajo kot dodatek krmilom, za posip kmetijskih površin in kot dodatek asfaltu, kar predstavlja nekaj več kot en odstotek celotne proizvodnje, vse drugo se vrže v odval. Zato priporočam strokovnim kadrom v Ingradu, ki se ukvarjajo z raziskavami in izumiteljstvom, da zajamejo v svoj program tudi to področje in ugo- tovijo koristnost uporabe apnenčevega prahu. Ingrad bi tako dobil cenen in vestransko uporaben gradbeni material, apnenčev prah bi šel v prodajo, TOZD Montana bi dosegla boljši finančni rezultat in ne bi nas pestile finančne težave. Torej, izumitelji in raziskovalci, na delo! Anton Kos Kamnolom Liboje Separacija v kamnolomu Liboje in silos apnenčevega prahu Kdor hitro da, dvakrat da! Ko je spomladi letos našemu dolgoletnemu sodelavcu šehič Rasimu odnesel plaz skromno stanovanjsko hišo v Bosni, je ženo in otroke začasno preselil v sosedovo šupo. Sedaj je še vse v redu, a kaj bo pozimi? Tako se je solznih oči vprašal Šehič in z njim nekateri sodelavci. Rekli smo si, vsak dinar bo prišel prav našemu sodelavcu in organizirali v skupnih službah nabi- ralno akcijo, v kateri smo zbrali več kot 3.000,00 din. Ni veliko, je premalo za novo hišo, a za prvo pomoč bo še kako prav prišlo Šehiču in njegovim. V nabiralni akciji je sodeloval tudi TOZD projektiva, upam pa, da bodo to storili še ostali TOZD. Vsem, ki so se do zdaj vključili v to humano dejanje in se še bodo, prisrčna hvala. Lea Čmak Iz TOZD GO Ljubljana Velik trgovski objekt »Emona center«, ki smo ga pred kratkim zgotovili, je velika pridobitev za prebivalce soseske Koseze. V tej soseski gradimo tudi osem terasastih blokov, od katerih bodo štirje gotovi letos Problem parkiranja avtomobilov Za hitro gradnjo je zelo pomem-bo rešen pod cestnim nivojem bna dobra mehanoopremljenost p - TL ’ i | m .mm i*^e5fiS*e |55;^ •HM ittHilBlilKUtmtš 1...... . * Iz programa 80 — v Šiški so v gradnji trije bloki, od katerih je B-2 v zaključni fazi in bo kmalu predan namenu Proslava v Cešnjicah Kot vsako leto, smo tudi letos počastili DAN BORCA. Tokrat še bolj slovesno, saj smo se zavedali pomena jubilejev, ki sovpadajo z našim praznikom. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Celja v prijetno partizansko vasico Češnjice pod Menino planino. Pri spomeniku padlim pratizanom (na tistem mestu je padel Dr. Peter Deržaj) smo bili nadvse presenečeni, saj so nas vaščani sprejeli kot so sprejemali nekdaj svoje ljubljene partizane. Prišel je predsednik krajevne skupnosti Mirko Železnik in nam zaželel dobrodošlico. Mladinke so nam pripele rdeče nagelj e, njihov zastavonoša pa nas je sprejel s praporom ZB Krajevne skupnosti Špitalič-Motnik. Največje presenečenje pa so nam pripravili naši kulturniki, ki so s svojo proslavo v naravi pripomogli do resnično veličast- nega praznovanja DNEVA BORCA. Po proslavi smo šli še na grobove talcev in na skupni grob, kjer je pokopanih osemnajst neznanih junakov, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za našo svobodo. Predsednik našega aktiva ZB, Štefan Klenovšek, je v zahvali vaščanom poudaril, da je stik z vasjo prav v zdajšnjem času še kako potreben. Predsednik krajevne skupnosti in vsi vaščani pa so nas povabili še za prihodnje leto. Lipe Stan tar, prvoborec, ki nas je spremljal po poteh gorenjskih partizanov, je povedal veliko iz časov NOB. Vsi udeleženci tega prijetnega srečanja so bili navdušeni in prav gotovo bomo vsi še dolgo pomnili naš 4. julij — DAN BORCA. Lea Čmak Naši kulturniki na razvalinah Apfaltremove graščine, kjer so bili pred štiristo leti kmečki upori (o tem priča vzidana plošča) PRAZNIK LIBOJSKIH RUDARJEV Tako, kot v drugih rudarskih mestih in krajih, smo tudi v Montani Žalec obudili tretjega julija spomine na rudarske dni. Slavnostna proslava s kulturnim programom je bila v dvorani libojske Svobode. Slavnostni govor o pomenu rudarskega praznika je imel tov. Jančič, sicer pa so sodelovali še: godba na pihala iz Liboj, recitatorja in kvartet »Frankolovčani« Ko si se ozrl po nekdanjih rudarjih, nekateri so že v pokoju, se ti je zazdelo, da so z mislimi spet v rovih. Mnogim se je zarosilo oko, morda od sreče, ker je zopet prišel med svoje tovariše, morda tudi od spominov na delo in trpljenje pod zemljo. Čeprav je minilo od tega ze pet let, ko se je rudarsko podjetje preusmerilo na črpanje druge rude naravnega bogastva, se vsak delavec rad spominja, kako je bilo, ko je odhajal v jašek, se bo- ril za kos kruha, za družino, ki ga je nestrpno čakala. Na koncu kulturnega dela programa nas je pozdravil še Jože Jan, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec in nam zaželel veliko delovnih uspehov ter še močnejšo medsebojno povezanost v novih delovnih pogojih. TOZD Montana, Žalec Rudi Poteko Obisk na Koroškem Malo pred prvim majem letos smo člani družbenopolitičnih organizacij GIP »Ingrad« Celje, TOZD GO Laško, obiskali Avstrijsko Koroško. Namen enodnevnega izleta je bil, da bi vsaj bežno spoznali razmere in okoliščine, v katerih živijo naši rojaki na Avstrijskem Koroškem. Poleg ostalega smo si ogledali poslopje slovenske gimnazije v Celovcu in kulturno zgoodvin-ske spomenike okrog Gospe svete. Na tem kratkem izletu smo spoznali, da je življenje naših rojakov precej drugačno od našega, saj je razen redkih izjem, težko slišati slovensko besedo. Slavko Vale n g r a d 6 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c o o o o o o o o >000000000000000000000000000000000000000000000 < o ( o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o marati. GLAS MLADIH o o o o o o o o 8 o o o o o o O 8 O o 0000000000000000000000000000000030000000000000 Delovne akcije pod Raduho Maja letos sem bila od mladih komunistov Ingrada zadolžena, da organiziram delovno akcijo. Odločili smo se, da krenemo na Loko pod Raduho (višina 1600 m), kjer je iz neznanih vzrokov lani pogorela planinska koča, ki je med drugo svetovno vojno služila kot važna kurirska postojanka, nemalo-kdaj pa bila tudi zavetišče našim partizanom. Povezali smo se s Planinskim društvom v Lučah, ki s prostovoljnim delom in prispevki gradi na Loki novo planinsko postojanko. Naši delavci — mladinci so se hitro vključili v delo in takorekoč delali vse, kar je bilo potrebno; zidali, mleli gramoz, donašali zidake itd. Vsak večer smo pripravili kres in ob tabornem ognju peli partizanske pesmi, partizan Bogomir pa nam je govoril o dogodkih iz NOB, ki nam bodo ostali še dolgo v spominu. Pomagali smo pri gradnji planinske postojanke na Loki. Po prvem udarniškem delu, 9. in 10. julija, smo se odločili, da bomo še šli na Loko. Res smo zopet »planinsko razpoloženi prišli delati v petek, 15. julija in ostali vse do nedelje zvečer. Naš tretji pohod je bil v petek, 29. julija in zopet smo ostali do nedelje 31. julija. Z zlatimi črkami bodo napisani v planinski knjigi naši mladinci — udarniki, ki so delali v vseh treh akcija: Milan Beslač, Marjan Gregor in Smajo Hukič. Po dvakrat so bili na akciji: Ratko Božič, Ivan Cigrovski, Franjo Kovačevič, Viktor Ovtar, Ivan Stolnik, Cvijan Simič, Jože Šeško. Po enkrat so na Loki delali: Ranko Blaženovič, Ivo Čav-lovič, Ratko Curkovič, Jovo Dži-nič, Vinko Derviševič, Branko Gorjup, Jovo Gudulovič, Slavko Hamzič, Vinko Kovačevič, Dominik Krsnik, Mirko Litarac, Mi-ladin Marinkovič, Jože Mlinar, Jovan Lukačevič, Boško Pijuno-vič, Bajro Selimovič, Mustafa lil* V taboru pod Raduho, kjer se je odvijal naš nepozabn^idamlšl dan Kje sta zavest in čut odgovornosti? Vsak posameznik je del naše samoupravne socialistične družbe, v kateri se njegovo vsakdanje delo na delovnem mestu prepleta tudi s politično aktivnostjo. Veliko je takšnih, ki o tem veliko govorijo na vsakem koraku, dosti manj pa nas je takrat, ko je treba praktično izvršiti postavljeno nalogo, priti v popoldanskem času na sestanek, zanimivo predavanje ali proslavo. Napačno bi bilo trditi, da je bolezen, ki ji pravimo neaktivnost, nekaj novega, da je to le stvar naše sredine. Tudi drugod, celo na višjih forumih, je prisotna in moral bo priti čas, ko si bomo odkrito povedali, kaj komu pripada, ne glede na njegov položaj in izobraženost. Vsak človek ima svoje probleme in zadržke, od družine do tistih drobnih malomeščanskih obveznosti, ki pa v ritmu današnjega družbenega sistema ne smejo biti vzrok ,da si ne bi mogli odtrgati vsaj dve urici na teden za družbenopolitično delo. S tem bi se v veliki meri razbremenila tista peščica ljudi, na katerih leži vse breme, vsi problemi in naloge. Ni to bolezen le med mladino, kar bi bilo vsled procesa odraščanja in neizkušenosti najbolj razumljivo, ampak je žal to težava prav vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organov, kjer svoje interese zastopajo zreli, odrasli ljudje — delavci. Človeški faktor je in bo igral glavno vlogo pri končnem rezultatu naše aktivnosti na vseh področjih, zato se končno poglejmo v ogledalo in kritično vprašajmo samega sebe: »Tovariš, ali si storil vsaj toliko, da te bo lahko družba smatrala za povprečno aktivnega oblikovalca našega političnega sistema?« Dani Kerkoš Ob napisni tabli Ingrada zbrani udarniki na Loki pod Raduho Sirovica, Rajko Savič, Rasim Še-hič, Dušan Vučanovič in Mladen Vučanovič. Skoraj vsi našteti so še mladinci, le nekaj jih je že prekoračilo »mlada leta«. Povprašala sem dva izmed njih, kaj jih je privedlo v akcijo. Sirovica in Šehič sta dejala, da nikakor ne moreta pozabiti svojih mladih let, ki sta jih preživela med u-darniki v brigadah Šamac-Sara-jevo in v drugih udarniških akcijah. Posebej se zahvaljujem delovodji Smaju Hukiču, ki je požrtvovalno vodil delo vseh devet dni, kolikor je v celoti trajala naša akcija. Zahvaljujem pa se tudi tistim, ki so akcijo materialno, predvsem pa moralno in spodbudno podprli, od glavnega direktorja, pomočnika glavnega direktorja in direktorja TOZD GO Žalec ter vodstva družbenopolitičnih organizacij. Lahko rečem, da je naša mladina pridna in delovna, če le tako želimo. Pravilni pristop do mladih se nam bo bogato obrestoval v prihodnje. Eden takih pravilnih pristopov so delovne akcije. Na teh delovnih akcijah mladi čutijo, da so domovini koristni, vzljubijo red in prijateljstvo, vzljubijo domovino in znajo ceniti njene pridobitve. Predvsem moramo paziti, da se bo mladina spoznavala, zbliževala ter razvijala tovarištvo. Ne smemo gledati na vsak dinar, to je veliko manj, kot znaša korist, ki jo imamo od pravilne vzgoje mlade generacije. Kajti delovne akcije so šola, ki nikoli ni predraga. Zato moramo stremeti za tem, da bomo v bodoče čimveč mladih ljudi vključevali v delovne akcije. Vsem udarnikom, ki so že bili na Loki HVALA, vsem, ki pa želijo na delovno akcijo, pa kličem: DOBRODOŠLI V NAS LEP PLANINSKI RAJ! Lea Čmak Mladost naše domovine Svi mi iz bratskih gradova: Celja, Vinkovaca, Tuzle, Ohrida, Bara i Zrenjanina, predstavnici šest republika, okupismo se 22. put u srcu banatske ravnice, u ustalasalom moru klasalih žita, razbuktasmo baklju mladalač-kog žara i poleta, prijateljstva i ljubavi, sloge i slobode, nasta-vismo svetlu tradiciju omladin-skih igara bratstva i jedinstva, započetih 1954. godine u ovom istom gradu Zrenj aninu. Posle deset časovne vožnje od Celja stigli smo u Zrenjanin, gdje su se domačini trudili, da gostoprimstvom odklone umor. Ali to nije bilo potrebno, jer niko od nas mladih nije bio u-moran. Pesma i razgovori trajali su dugo u noč, a deset ča-sova dugi kilometri niso ostavi-li tragove na razpoloženje. Niko još nije razmišljao o sportskim nadmetanjima, i nije brinuo da li če biti u formi. Kad bude potrebno moči če svaki u-česnik, da nadje u sebi snage za pobedu. U 19. časova, sa prvim sum-rakom, začuli su se zvuci fanfara. Malo su bili čudni i nekako neprirodno su zvučali. Ali to se mora opravdati, jer kiša, koja je pre toga padala, učinila je svoje, pa su pokisli zvučnici malo promukli. Gosti i domačini su se postrojih. Ispred svake ekipe stajao je grb grada. Posle komande »mirno« razleti su se zvuci jugoslovenske imne, koji su u tmurnoj večeri veličanstveno odjekivali. Srca prisutnih su uzdrhtala i zaku-cala bržim ritmom. Mladost na- še domovine, bratske zajednice, bratskih naroda, sakupljenih tu na jednom mestu sa bezbroj želja ali sa jednom večom od svih da nam živi i dugo nas vodi pu-tevima mira in slobode, voljeni maršal Tito. Posle pozdravnog pisma, upučenog drugu Titu sa sportskog rekreacionog centra, krenulo se kozaračkim kolom. Pred hotelom »Vojvodina« ponovno se razvilo kozaračko kolo. Veselje je trajalo dugo u noč. Ujutro su nas čekali novi su-sreli, posete radnim organizacijama, obilasci kulturno istorij-skih znamenitosti te razgovori. Sportski deo igara počeo je u subotu, 2. 7. 1977 u devet časova, i u želji, da na sportskom polju postignemo što bolje rezultate. Svi smo se borili, ali u sportskoj fer borbi pobedjivali su bolji. Takmičenje se je odvijalo u plivanju, atletici, košarci, šahu, rukometu i izvidjaštvu. U večernirti satima svi smo sa nestrpljenjem očekivali progla-šenje rezultata. Prvo mesto u skupnom plasmanu osvojili su omladinci domačina, dok smo omladinci iz Celja osvojili treče mesto. U nedelju ujutro došlo je vreme rastanka. Rastali smo se sa jednom jedinom željom, da se iduče godine sastanemo u drugo) republici, u drugom gradu, da izmenjamo izkustva, da raz-govaramo koliko smo napredovali za jednu godinu i da se ponovo sastanemo na sportskim terenima. Veljko čurkovič c5na£&t nastopom dcam&ke skupine Po uspešno zaključenem letu 1976, je bilo premalo časa za počitek. Spoprijeli smo se z novimi temami. Do konca junija 1977 smo pripravili eno komedijo in tri skupinske recitale. To obdobje je bilo zelo uspešno. Dobili smo dosti pohval, tako da je naše delo bilo vsaj delno poplačano. V mesecu januarju smo imeli nastop v mladinskem domu INGRAD z veselim večerom. Sledila je proslava ob kulturnem prazniku 8. februarju. 8. marca smo imeli nastop v domu JLA za žene INGRADA, na UJV Celje pa kmalu za tem. V marcu je bilo tudi nekaj kritičnih trenutkov, kajti v desetih dneh je bilo treba pripraviti recital za občinsko srečanje dramskih skupin v okviru Naše besede, štirinajst dni za tem pa za nastop ob sprejemu Titove štafete v Celju. 13. maja je bil nastop v Narodnem domu za UJV ob Dnevu varnosti, nato nastop za NIVO in v mesecu maju zadnji nastop na Gomilskem, ki ga je organiziralo naše podjetje v počastitev 40 let KPS, 40 let Titovega vodstva na čelu KPJ in njegovega 85. jubileja. V juniju pa smo imeli dva nastopa in sicer na otvoritvi zvezne akcije »Kozjansko 77« v Trebčah in nastop ob dnevu gradbincev v domu JLA v Mariboru. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je dramska skupina veliko delala in da tega tudi ni moč plačati z denarjem, temveč s kakšno lepo besedo, ki jo kdo spregovori z nami, z obiskom. Vsem tistim, ki so mnenja, da smo premalo naredili, da se to nikjer ne vidi in se vprašujejo, zakaj toliko jadikovanja o našem maksimalnem odpovedovanju in preobremenitvi bi rad povedal, da smo tisti jadikovalci pripravili do 3. junija 11 nastopov. OicL^aditSkL pozdcCLG Sisak, 9. julija 1977. Javljamo se vam z zvezne mladinske delovne akcije Sisak '77. Danes smo začeli z delom na trasi. V prostem času si v naselju urejamo prostor okoli barake in se privajamo na pravo brigadirsko življenje. Z začetkom smo vsi zadovoljni, k čemur so v veliki meri pripomogla tudi vaša darila, za kar se vam še enkrat naj lepše zahvaljujemo. Obljubljamo, da bomo »•*•<••*••••••••• častno zastopali mesto Celje in izpolnili vsa pričakovanja. Brigadirski pozdrav HO-RUK MDB »Cvetka Jerin« Celje Pripis uredništva: V MDB »Cvetka Jerin« sta tudi dva naša brigadirja, zidarska vajenca, Slobodan Kečenovič in Stanko Kralj. Sicer pa smo brigadi poklonili še 50 značk podjetja in 60 parov zaščitnih rokavic. Zanimivo predavanje -slaba udeležba Osnovna organizacija ZSMS TOZD IGM Medlog je pripravila, največ po zaslugi svoje predsednice Štefke Kračun, kvalitetno predavanje po aktualni temi Zakon o združenem delu (dohodkovni odnosi ter nagrajevanje) in SLO in Družbena samozaščita. Organizacija in oba predavatelja so bili zares dobri, slaba pa je bila žal le naša udeležba. Od 120 natisnjenih vabil, ki so bila poslana vsem predsednikom osnovnih organizacij s pripombo, da morajo pri zagotovitvi udeležbe sodelovati tudi direktorji TOZD, je prišlo v naš sindikalni dom le trideset poslušalcev. Od tega iz oddaljene Ljubljane 5, GO Žalca 9, Montane 4 in porazne številke iz celjskih TOZD z izjemo IGM Medloga 5, DSSS 3, Mehanizacija 2, PO eden in GO Celje eden. Kje so ostali TOZD: Šentjur, Laško, Slovenske Konjice, Domska skupnost in Aktiv mladih komunistov? Neresen odnos je nerazumljiv še posebno zato, ker se bliža čas, ko bodo začela veljati nova načela nagrajevanja po delu, ko bo, kot ponavadi največ vroče krvi. Ce smo malo samokritični si moramo priznati, da zelo slabo poznamo Zakon o združenem delu, ko pa nekdo v želji, da to vsaj delno popravi, organizira predavanje, naenkrat vse to nikogar več ne zanima. Upam, da se ob nepravem času (čez dobre štiri mesece) ne bo našel nihče, ki bo trdil, da o zakonu ni dovolj obveščen ter seznanjen in da je zato onemogočen pri pravilnem odločanju. Dani Kerkoš 40 LET 17. avgusta 1977 je poteklo 40 let od kar je stopil na čelo naše Komunistične partije Josip Broz-Tito. Čestitkam ob redkem jubileju se pridružuje tudi mladina našega kolektiva. u'irTxtrtru-trtrtctrCr'CrtrtrtrtrCr-Crti'CrCc& REBUS Zakon o združenem delu Organi disciplinskega postopka V disciplinskem postopku sodelujejo naslednji organi, ki jih bomo opisali kolikor se le da samo sistematično: t. Organi za uvedbo postopka Medtem, ko so po doslej veljavnem zakonu delavci sami in povsem samostojno določili, kdo v temeljni organizaciji je upravičeni predlagatelj postopka, pa ZZD v 202. členu določa upravičene predagatelje postopka, kar je očitno izraz teženj po poenotenju kriterijev disciplinske odgovornosti kakor tudi izraz prej omenjene koncepcije zakona o odgovornosti v združenem delu na sploh. V primerjavi z dosedanjo zakonodajo pomeni še posebej novost določba, da lahko predlagajo uvedbo disciplinskega postopka tudi zunanji organi, to je družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat in pristojni orga n družbenopolitične skupnosti. Taka določba je tudi izraz enega od temeljnih načel ZZD, da je namreč pooblaščeni organ dolžan začeti postopek, če delavec s tem, da ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki jih je prevzel s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim splošnim aktom, onemogoči ali prizadene uveljavljanje pravic drugih delavcev ali določenih skupnostih interesov v temeljni organizaciji (2. odst. 28. člena ZZD). Drugi upravičeni predlagatelji disciplinskega postopka so še delavski svet, individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa (iz 202. člena ZZD). Po našem mnenju ni nobene ovire, da ne bi mogel samoupravni splošni akt poleg že naštetih pooblastiti za uvedbo postopka še druge pooblaščene organe ali osebe v temeljni organizaciji. 2. Organ za izvedbo predhodne- ga postopka___________________ Predhodni postopek je le pro-cesno-tehnično opravilo, ki ima namen, da izbere potrebno gradivo, da bi lahko disciplinska komisija čimbolj racionalno opravila svoje delo. V predhodnem postopku zato ni nobene oblike odločanja. Zato lahko predhodni postopek opravi strokovni delavec, v katerega delovno področje spada to delo. V tem je tudi razlog, da ZZD ne določa organa, ki naj opravi ta del disciplinskega postopka. 3. Disciplinski organ prve stop- nje___________________________ Organ prve stopnje v disciplinskem postopku je disciplinska komisija, ki je poseben samostojen in neodvisen organ. Odloča zato povsem samostojno, neodvisno od drugih organov temeljne organizacije (na primer delavskega sveta). Razumljivo pa je, da so člani disciplinske komisije odgovorni za svoje delo in odločitve tistim, ki so jim zaupali to funkcijo, to je delavcem temeljne organizacije. Njihova odgovornost je odgovornost za opravljanje samo-upravljalskih funkcij, torej je enaka odgovornosti delegatov delavskega sveta. Disciplinska komisija se formira: — ali v temeljni organizaciji (1. odstavek 199. člena), — ali v delovni organizaciji (2. odstavek 199. člena). V tem primeru jo ZZD imenuje »skupna discipinska komisija«. Načela, na podlagi katerih mora biti sestavljena disciplinska komisija in ki jih določa ZZD, so naslednja: — vedno jo sestavlja liho število članov, — njene člane volijo delavci na enak način kot delegate delavskega sveta (491. do 496. člen v zvezi s 1. in 2. odstavkom 200. člena), kar velja tudi za zunanje člane disciplinske komisije, — v njeni sestavi morajo biti tudi zunanji člani, vendar največ četrtina vseh članov disciplinske komisije. In zapomnimo si: male lovimo, velike spustimo nazaj v vodo. Delavci temeljne organizacije (ali delovne organizacije) bodo tako izvolili predsednika disciplinske komisije (če gre za skupno disciplinsko komisijo v vseh temeljnih organizacijah), določeno število svojih delavcev — predstavnikov kot potencialnih članov disciplinske komisije in določeno število oseb iz liste zbora združenega dela skupščine občine. Vsi potencialni člani disciplinske komisije ne bodo zasedali naenkrat, pač pa bo predsednik disciplinske komisije za vsak disciplinski primer posebej določil izmed navedenih članov disciplinske komisije njeno sestavo za določene posamezne disciplinske primere. 4. Disciplinski organ druge sto-nje________________________________ Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje ima pravico ugovora delavec, ki je v postopku, kakor vsak tisti organ, ki je predlagal uvedbo disciplinskega postopka (glej točko 1. zgoraj). Rok za ugovor zoper disciplinsko komisijo v ZZD ni opredeljeno določen, pač pa mora znašati najmanj osem dni od vročitve odločbe, pri čemer ta rok konkretizira (to je ga eventualno podaljša, nikakor pa ne skrajša) samoupravni splošni akt (5. odstavek 204. člen). V disciplinskem postopku torej ne velja splošni 30-dnevni rok, ki sicer velja za varstvo delavčevih pravic (1. odstavek 221. člena ZZD). Disciplinski organ druge stopnje ni več sestavljen iz zunanjih članov, tako kot organ prve stopnje. Disciplinski organ druge stopnje je: — ali delavski svet temeljne organizacije, v kateri je delavec v delovnem razmerju. To je pravilo, saj bo delavski svet temeljne organizacije odločal ne samo o ugovoru disciplinske komisije, formirane v temeljni organizaciji, pač pa tudi o ugovoru zoper skupno disciplinsko komisijo, formirano na nivoju delovne organizacije (5. in 6. odstavek 204. člena ZZD), — ali pa posebna komisija v temeljni organizaciji, določena s statutom (5. odst. 204. člena), vendar očitno samo takrat, če je na prvi stopnji odločila disciplinska komisija (v temeljni organizaciji), ker o ugovoru zoper skupno disciplinsko komisijo vedno odloča delavski svet tiste temeljne organizacije, iz katere je delavec, ki je v disciplinskem postopku. Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo disciplinskega organa druge stopnje, lahko sproži pri pristojnem sodišču združenega dela postopek za sodno varstvo svoje pravice, in sicer v 30 dneh, odkar mu je bila vročena odločba organa druge stopnje. (Se nadaljuje) Štefan Gruškovnjak Brez besed (S področja raziskav v gradbeništvu) Sanacija objektov s pomanjkljivo toplotno izolacijo Zaradi energetske krize je ministrstvo za gradnje Zvezne republike Nemčije naročilo pri inštitutu za raziskave v gradbeništvu študijo o možnostih in u-činkih sanacije starih, oziroma obstoječih objektov, ki so toplotno slabo izolirani. Inštitut je na številnih poskusnih izvedbah različnih objektov v različnih krajih prišel do zanimivih ugotovitev. Glavne toplotne izgube, kar 75 odstotkov, so skozi fasadne površine in okna. Zato so težišče sanacijskih postopkov prenesli na ta dva emelenta. Fasade so sanirali po dveh postopkih, z obešenimi fasadami in z oblogami fasad s stiroporom. Debeline izolacijskih slojev so bile od 4 do 6 cm. Okna so sanirali tako, da so navadna stekla zamenjali z izolacijskimi (termopan) in zatesnili rege. Vzporedno so izboljšali tudi tehniko obratovanja kurilnih naprav z naslednjimi ukrepi: — z vgraditvijo hišne postaje za dušenje dotoka vroče vode in namestitvijo števcev za porabo, če je bil objekt oskrbovan iz centralne toplarne, — z znižanjem začetne temperature, — z vgraditvijo termostatičnih regulacijskih ventilov, — s preklopom gorilcev na nižjo storilnost, — z zmanjšanjem kapacitete kotlov s pregradami ali vmesnimi členi. S temi ukrepi jim je uspelo zmanjšati potrebe ogrevanja za 25 do 55 odstotkov. Poleg teh direktnih ekonomskih učinkov z zmanjšanjem stroškov ogrevanja pa ima optimalna toplotna zaščita še niz drugih prednosti. V bolj izoliranih stanovanjih je klima poleti in pozimi mnogo bolj prijetna, ker je manj odvisna od zunanjih vplivov. Zatesnitev okenskih reg znatno izboljša ne le toplotno ampak tudi zvočno izolacijo, kar postaja vedno bolj pomemben pogoj normalnega bivanja. Zmanjšanje potreb po ogrevanju zmanjšuje hkrati tudi onesnaženje zraka. Boljša toplotna izolacija vpliva tudi na investicijske in ob ratovalne stroške ogrevalnih naprav. Vse te prednosti dovolj zgovorno pričajo, da so take sanacije koristne. Še bolj smotrno pa je te izsledke upoštevati pri novogradnjah, kjer so stroški za doseganje optimalne toplotne izolacije znatno nižji kot kasneje sanacijski stroški. c/jci&i jubilanti Letos praznuje svoj delovni jubilej 153 delavcev, ki so v delovni organizaciji zaposleni neprekinjeno 30, 25, 20, 15 in 10 let. Nagrade in priznanja jim bodo podeljena ob prazniku republike 29. novembru. 30 let: Hlačar Ivan, gradbeni delovodja v Šentjurju; Venek Peter, tesar na Gomilskem; Čmak Lea, knjigovodkinja in Moderc Neži-ka, saldakontistka v Skupnih službah. 25 let: Kajba Robert, Lipovšek Danijel, Pilih Anton, Zavec Franc — zidarji, Petrej Anton, tesar in Štefko Milan, strojnik vsi iz Celja; Jecl Karel, Klanjšek Peter — zidarji, Omerzu Ladislav, skladiščnik, Rotar Karel, tesar in Žohar Evgen, gradbeni delovodja, vsi iz Šentjurja; Jamec Mijo in Rupnik Alojz zidarja iz Slovenskih Konjic; Ograjšek Anton, zidar in Sabol Drago, strojnik oba iz Žalca; Dregarič Franjo, Jalšovec Vinko, strojnika, Lupret Radoslav, odrar, Ober-žan Jože, mojster strojnega servisa, Rajh Vlado, vodja SIP-a, Šistek Ramiz, buldožerist, Škoflek Milan, vodja avtoparka in Vorina Janez, kovač vsi iz Mehanizacije; Turščak Štefan, že-lezokrivilec in Vončina Ivan, ce-mentninar oba iz Medloga; Božič Ivo, nabavno-prodajni referent in Ratej Ivan, ključavničar oba iz Proizvodnih obratov; Plahuta Alojzija, natakarica iz Družbenega standarda; Artiček Martin, inštruktor, Lobe Hermina, likvidator in Radič Zdravko, nabavno-prodajni referent iz Skupnih služb. 20 let: Berce Franc, zidar, Bandič Jerko, inženir — šef gradbišča, Cizej Mirko, železokrivec, Rače-čič Robert, skladiščnik, Uranič Ivan, gradbeni delavec in Sch-neider Erik, zidar ter Vodovnik Rudolf, zidar vsi iz Celja; Ledi Hugo, skladiščnik iz Laškega; Drame Leopold, zidar, Dregarič Franjo, zidar, Fidler Franc, tesar, Lupret Vilim, strojnik in Zorinič Rudolf, zidar vsi iz Šentjurja; Pušnik Ernest, gradbeni delovodja iz Slovenskih Konjic; Boj Stjepan, zidar, Gorupič Jože, zidar, Pesjak Anton, zidar, Šestanj Ivan, strojnik in Težač-ki Djuro, strojnik ter Bukovšek Franc, zidar vsi iz Žalca; Čelik Anton, šofer, Ikeljič Osman, strojnik in Roškarič Josip, žer-javist vsi iz Mehanizacije; Antonič Martin, strojnik, Bratina Leon, gradbeni delovodja, Fev-žer Marko, nabav.-prodajni referent, Gaberšek Rudolf, delovodja, Jazbec Franc, strojnik, Jeraša Pavla, tehnolog, Novak Milan, strojnik, Plemenitaš Karl, delovodja in Vaupotič Jože, strojnik vsi iz Medloga; Berghaus Ivan, ključavničar, Cerovšek Bogomir, slikopleskar, Kovačič Anton, mizar, Lazar Stanko, mizar in Sa-lobir Stanko, mojster delavnice vsi iz Proizvodnih obratov; Golež Hedvika, čistilka in Cosič Ivana, čistilka iz Družbenega standarda; Bezlaj Ivica, ing. or- ganizacije dela, Javeršek Silvo, tehnolog, Markušek Avgust, vodja materialne kontrole in Perovič Zvonka, operater na elektronskem računalniku vsi iz Skupnih služb. 15 let: Brežnik Matevž, gradbeni delovodja, Drofenik, Alojz, zidar, Kolar Djuro, strojnik, Radako-vič Božo, zidar, Škrobar Franc, gradbeni delovodja in Okorn Franc, zidar vsi iz Celja; Mezga Martin, zidar iz Laškega; Anto-linc Franc, tesar, Lubej Martin, zidar in Marzidovšek Rudi, strojniki vsi iz Šentjurja; Rih-taršič Leopold, direktor TOZD, Štolekar Franc, tesar oba iz Slovenskih Konjic; Kostanjšek Ludvik, strojnik iz Žalca; Konje-vlč Muharem, gradbeni delavec, Rogan Andrej, zidar, Ropoša Anton, zidar, Žlender Franc, železokrivec in Velenšek Alojz, gradbeni delovodja vsi iz Ljubljane; Drgajner Ervin, elektro tehnik, Lebič Vinko, varilec, Špeglič Henrik, šofer, Tirgušek Alojz, kontrolor strojev in Žnidar Ignac, šofer vsi iz Mehanizacije; Komerički Franc, elektrikar, Kmjovšek Ivan- strojnik, Pesjak Dominik, strojnik, Petek Ivan, zidar, Strašek Franc, gradbeni delovodja, Zanjko Anton, strojnik, Špegelj Albin, strojnik, Ver-del Andrej, ključavničar in Vodovnik Marjan, strojnik vsi iz Medloga; Borštner Konrad, mizar, Felicijan Vinko, tesar, Omer-zel Silvester, vodovodni inštalater in Zajc Julij, tesar vsi iz Proizvodnih obratov; Majer Jožef, inštruktor, Pavlin Peter, dipl. gradb. inž,, Turnšek Ivan, zidar in Žohar Rudolf, gradbeni tehnik — programer vsi iz Skupnih služb. 10 let: Godec Rafael, gradbeni delovodja, Jamborčič Dragan, zidar in Kovačič Pavo, zidar vsi iz Celja; Beber Vinko, tesar, Celic Branko, železokrivec, Djakovič Branko, strojnik, Halužan Martin, tesar in Krošlin Dane, zidar vsi iz Šentjurja; Kolar Marija, gradbena delavka in Simon Tomo, gradbeni tehnik iz Slovenskih Konjic; Brodnik Jože, direktor TOZD, Pelcar Ignac, gradbeni delavec, Porič Arif, zidar, Porič Muharem, gradbeni delavec in Ratkovac Svetozar, gradbeni delavec vsi iz Ljubljane; Kolarič Janko, strojnik, Stojanovič Teodor, žerjavist, Poteko Andej, obratni elektrikar in Tratnik Edvard, strojni ključavničar vsi iz Mehanizacije; Brežnik Franc, strojnik in Križnik Jakob, strojnik oba iz Medloga; Lipovšek Milan, monter centralne kurjave, Krznar Franc, ključavničar, Selčan Karel, slikopleskar Pilko Anton, mizar, Ribič Miroslav, mizar, Vitanc Vincenc, skladiščnik in Marzidovšek Ivan, vodovodni inštalater vsi iz Proizvodnih obratov; Arh Avgust, tesar, Urankar Viktor, strojnik in Vasic Albert, pečar vsi iz Gradbeništva Žalec; Turnšek Franc, gradbeni tehnik iz Projektivnega biroja; Jukičič Ružiča, kuharica iz Družbenega standarda; Krušeč Anton, skladiščni delavec in Zupan Jožef, skladiščni delavec iz Skupnih služb. Vabimo vse, ki menijo, da jim jubilejna nagrada že pripada pa njihovega imena nismo objavili, naj se zglasijo v kadrovskem od- PRIŠLI — ODŠLI V mesecu juniju in juliju smo imeli tele kadrovske spremembe: Pridobili smo nove sodelavce: Pregelj Friderik, K zidar, Celje; Sandič Miloš, NK delavec, iz TOZD Laško; Ikeljič Ramo, NK delavec, iz TOZD Šentjur; Kuzmanovič Zoran, NK delavec, iz Slovenskih Konjic; Novakovič Nedeljko, NK delavec, Ha-midič Nazif, NK delavec, Maka-lič Muhamed iz TOZD Žalec; Berk Božidar, mat. knjigovodja, Kramer Gregor, K avtomehanik, Novak Željko, PK strojnik, Bi-košek Cveto, vsi iz Mehanizacije; Aihodžič Sead, PK zidar, Avdič Muso, PK zidar, čabrič Ne-zir, PK zidar, Galijasevič Ned-žad, PK zidar, Lukavica Hazim, PK zidar, Karahodžič Hasim, PK zidar, Markovič Branko, PK zidar, Mitrovič Savo, PK zidar, Savič Svetozar, NK delavec, Bode Mile, NK delavec, Fonjga Zdravko, NK delavec, Ahmetlič Muhamed, NK delavec, Očko Jože, K zidar, Mujič Ešef, PK železokrivec, Koželj Bernard, NK delavec, Mušič Nazif, NK delavec, Porkarinovič Milivoj, NK delavec, vsi iz Medloga; Strnad Milan, kopirant, Prodan Ivan, dipl. ing. arh. Klančar Leopold, dipl. gradb. ing. vsi iz Projektivnega biroja; Duratovič Ferid, K plastičar, Novakovič Josip, K zidar, Petonjič Pavao, NK delavec, Porič Džemal, NK delavec, Vojzovič Asim, NK delavec, Biš-čevič Mirsad, NK delavec, Dje-kanovič Veseljko, NK delavec, Lukič Slavko, NK delavec, Šar-čevič Mile, NK delavec, Vašič Radovan, NK delavec, vsi iz Ljubljane; Podbregar Marija, mat. knjigov., Strgar Jožica, sekretarka, Kranjc Marjan, elektroinšta-later, vsi iz Proizv. obratov; Kopše Marija, čistilka, Družbeni standard. Iz JLA so se vrnili: Zelič Zdenko, inštalater centr. kurjave,, Podkrajšek, Franc, ,K stavbni ključavničar, oba iz Proizvodnih obratov; Lugarič Stan-koko, gradbeni tehnik, Iljkič Juro, PK strojnik (poklic rehabilitacija) oba iz Laškega; Jakeše-vič Juro, NK delavec iz Celja, Uršič Franc, K avtomehanik iz Mehanizacije. Naraščaj v družini so dobili: Gajšek Miroslav, Hamzič Hed-rib Hadžič Mustafa, vsi iz Medloga; Rodič Mladen, Mičanovič Stojan, oba iz Celja; Hotko Danijel iz Mehanizacije; Murgič Sakib iz Žalca, Koželj Ida, Kuštrin Bojana iz Projektivnega biroja; Drame Zinka, Pintar Milena iz Skupnih služb; Softic Ismet, šakušič Muhamed iz Laškega in Hamzič Fehim iz Laškega; Božnik Štefan iz Proizvodnih obratov. delku, da bomo morebitno pomoto pravočasno popravili. To storite takoj, a najpozneje do 15. oktobra. Jožica Verdnik Na novo življenjsko pot je stopil: šakušič Muhamed iz Laškega. V JLA so odšli: Dujakovič Nedeljko, NK delavec iz Celja; Jakopina Ignac, gradbeni tehnik iz Šentjurja; Ba-hun Slavko, K zidar iz Žalca; Voh Aleksander, gradbeni tehnik iz Slovenskih Konjic; Živko-vič Janko, PK delavec iz Medloga; Sečan Martin iz Proizvodnih obratov; Lorbek Jože, gradbeni tehnik iz Skupnih služb. Na lastno željo oziroma sporazumno so odšli: Pintar Edvard, K zidar iz Šentjurja; Šneberger Anton, skladiščnik, Ambrož Stanislav, K slikopleskar iz Proizvodnih obratov; Kramer Karel, gradbeni tehnik, Kovač Marija, administrativni tehnik iz Skupnih služb; Einfalt Henrik, gradbeni delovodja iz Slovenskih Konjic; Golub Ivan, VK zidar iz Celja; Samec Anton, šofer iz Mehanizacije; Debelak Zvonko, K zidar iz Laškega. Upokojeni so bili: Starostno LOGAR Zlatka, roj. 23. 6. 1921, šef oddelka materialnega knjigovodstva v finančni službi. V podjetju je bila zaposlena od 1. 1. 1948 do 30. 6. 1977, torej polnih 29 let in 6 mesecev. Stalno bivališče ima na Vojkovi 6, Celje. Invalidsko BEBER Ignac, rojen 5. 7. 1934, gradbeni delavec v Šentjurju. V podjetju je bil zaposlen od 16. 4. 1973 do 8. 7. 1977, to je skupaj 4 leta in 2 meseca. Doma je v Gornji Zbilj št. 18, pošta Desinič. HAJDAREVIČ Aljo, rojen 23. 5. 1931, gradbeni delavec iz Celja. V podjetju je bil zaposlen od 18. 4. 1973 do 28. 7. 1977, torej 4 leta in 3 mesece. Doma je iz Bosne, Gojakoviči bb. pošta Kladanj. ZALEZNIK Anton, rojen 28.12. 1926, mizar v Proizvodnih obratih. V podjetju je bil zaposlen od 1. 7. 1966 do 29. 7. 1977, to je skupno 11 let. Stalno živi v Spodnjih Gorčah št. 21, pošta Braslovče. UMRL JE ŠPOLJAR Mihalj, rojen 7. 6. 1929, zaposlen je bil kot strojnik v Medlogu. V podjetju se je zaposlil 2. 11. 1953, to je skupaj 23 let in 6 mesecev. Doma je bil iz hrvatskega Zagorja, v vasi Vi-šnjevec št. 47, p. Pregrada. Zapustil je ženo Štefanijo, 15-letne-ga sina Branka in 2-letno hčer Josipo. KADROVSKE VESTI CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Pet Šlandrovih nagrad Meseca julija je bil tudi praznik celjske občine in to v spomin na ustanovitev prve partizanske enote na širšem celjskem območju, Celjske čete. Ustanovljena je bila 20. julija 1941. leta v gozdovih Re-sevne pri Šentjurju. V počastitev tega dne je bilo v Celju in različnih krajih občine, še predvsem v krajevni skupnosti Strmec pri Vojniku, ki je bila letos gostitelj zaključne proslave, več prireditev. V Celju je bila 21. julija slavnostna seja občinske skupščine, na kateri je o gospodarskih dosežkih pa tudi nekaterih nalogah spregovoril predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, Marjan Ašič. Na seji so podelili tudi letošnje nagrade Slavka Šlandra ter Priznanja samoupravljalcu. Šlandrove nagrade so prejeli: dr. Franc Planinšek — zdravnik, Jože Dimeč — kmet iz Šmartna v Rožni dolini, Lesno industrijski kombinat Savinja, Krajevna konferenca SZDL Štore in Hokejsko drsalni klub. Priznanja samoupravljalcu je prejelo devet članov različnih delovnih kolektivov. Letos prvič so na seji podelili tudi odličje izvršnega sveta — grb mesta Celja. Ta priznanja so izročili predstavnikom treh pobratenih občin: Čupriji, Dobo ju in Sisku. Kot rečeno, je bila zaključna proslava praznika celjske občine v krajevni skupnosti Strmec. Le-ta je bila povezana s številnimi pridobitvami, ki so jih na tem območju izvršili in uredil v času priprav na proslavo. Tako so dobili modernizirano cesto od Strmca do Soc-ke, preurejeno Merxovo trgovino, novo športno in otroško igrišče, obnovljeno osnovno šolo, del nove javne cestne razsvetljave, novo mrliško vežico in še kaj. Računajo, da je vrednost vseh teh del okoli 1,8 milijarde starih dinarjev! V tem času so v Selcah, vasi med Strmcem in Vitanjem, odprli tudi spominsko obeležje prehodu Štirinajste divizije v noči med 15. in 16. februarjem 1944. leta. Na zaključni slovesnosti v Socki pa sta spregovorila predsednik krajevne konference SZDL, Gerhard Skaza in predsednik zbora krajevnih skupnosti celjske občinske skupščine, Franc Zelič. Mestna oprema Središče celjskega mesta je v zadnjem času dobilo nekaj novih pridobitev. To velja za tako imenovano mestno opremo. Tu in tam, seveda pa vse po načrtu in še zlasti v skladu z zaporo prometa v mestnem jedru, je občinska komunalna skupnost postavila posode za cvetice, stojala za kolesa, klopi itd. Vsemu temu se bodo že v kratkem pridružili še koši za odpadke in ulične svetilke. V mnogih primerih zlasti posode za cvetice in stojala za smeti fizično zapirajo ceste tam, kjer je sicer postavljen prometni znak. Mestno jedro dobiva tudi s tem novo zunanjo podobo, cona za pešce pa začenja svoje novo življenje. V središču mesta je zdaj dovolj prostora za varno hojo pešcev. Toda, to ni vse. Ta stari predel Celja potrebuje še kaj več. Morda bi lahko kaj več naredili stano-valci z okrasitvijo oken in balkonov s cveticami, z ureditvijo okolja hiš V starem delu mesta je zdaj tudi več možnosti za promenadne koncerte in morda še za druge kulturne prireditve. Ali bi bil nastop katerega koli pevskega zbora odveč? Svoj delež pa bi lahko dali tu di trgovci. Ne samo z lepšo ureditvijo lokalov in izložbenih oken, marveč tudi z organizirano dostavo kupljenega blaga od trgovine do parkirnega prostora. Še zlasti tedaj, ko gre za večje kose blaga. Prav gotovo pa to ni vse. Saro mestno jedro, cona za pešce, si tudi kako drugače zasluži še posebno oziroma značilno pozornost, da bo prav živelo, navzlic zapori prometa z motornimi vozili. Jubilejni sejem obrti Prve plakate, ki opozarjajo na letošnji deseti sejem obrti, so že nalepili na oglasne deske. Tokrat je v organizaciji poslovnega združenja Formator na vrsti že deseti obrtni sejem. Kot lanski, bo tudi letošnji v hali pod Golovcem. Njegov datum je od 23- septembra do 2. oktobra. Sodelovalo pa bo tudi naše podjetje, TOZD IGM Med- i0gLetošnii sejem bo obrtni v pravem pomenu besede. Ne gre samo za prikaz'sedanjega stanja obrti na širšem celjskem območju m v Sloveniji marveč tudi za sliko razvoja obrti. Seveda pa bosta na sejmu dobila svoj prostor tudi trgovina in industrija, še predvsem * TSm' Ssu'riTp3ariSrpokrajinskcEa muzeja enajsta zla-tarska razstava, ki bo letos pripravljena pod geslom: »Nakit za vsakdanjo rabo«. ______________ Ostali so nam prijetni spomini na dobro organiziran športni danv počastitev Dneva mladosti, za kar zasluzijo priied telji iz TOZD GO Celje iskrene čestitke. Pokal za skupno zmago ^ si P^oril1 š^>rtni ki iz TOZD Proizvodni obrati, nemalo zaslug zanj pa je d! n jihovim nogometašem, ki so v finalu Pomagali vrstnike iz TOZD GO ‘Šentjur. Na posnetku sodnik Vranjek tolmači nogometna p vila. Ekonomičnost in uporabna vrednost Stolpnic (s področja ra-ziskav v gradbeništvu) Stolpnice so objekti, kjer so tla vsaj enega bivalnega prostora več kot 22 m nad terenom. To je definicija, ki izhaja iz predpisov o varnostnih ukrepih. Sem spadajo torej vsi objekti nad osem oziroma devet etaž odvisno od etažne višine. Prve stolpnice so bili poslovni objekti, ki so nastali v mestnih središčih s težnjo po aglomeraciji in čim boljšemu izkoristku mestnega zemljišča. Šele mnogo kasneje so se pojavile stanovanjske stolpnice. Glavni vzrok za njihov nastanek je narekovala potreba, da se visoki stroški za mestna zemljišča razdelijo na čim več stanovalcev. Hkrati so hoteli zajeziti tudi množično blokovno gradnjo, ki je odžirala velike zelene površine. Z zazidavo stolpnic pa so se kljub veliki gostoti naseljenosti lahko ohranile še znatne zelene površine. Poseben razmah je doživela tovrstna gradnja v petdesetih letih, kljub temu, da je bila že tedaj iz mnogih vidikov sporna. Dvomi o uporabni vrednosti so bili izraženi predvsem s področij sociologije, medicine ter varnosti bivanja. Kljub številnim raziskavam pa še do danes niso rešena številna vprašanja. Rezultati anket med prebivalci so bili zelo raznoliki. Tako imenovano »mobilno prebivalstvo«, kamor prištevamo samske prebivalce, družine brez otrok in z odraslimi otroki, so se pozitivno opredelili zlasti glede anonimnosti in udobja. Za »imobilne prebivalce«, kamor prištevamo starejše ljudi, gospodinje z majhnimi otroki, invalide- in bolnike pa je bivanje v stolpnicah problematično. Zaradi pomanjkljive komunikacijske sposobnosti so preveč izolirani od okolja. Zanje je nujna neposredna povezava z zunanjim sve- tom. Zato naj bi se stolpnice projektirale le za »mobilno prebivalstvo«. Prevladovala naj bi torej manjša stanovanja. Hkrati pa mora imeti vsako stanovanjsko naselje tudi zadostne kapacitete za »imobilno prebi- (Nadaljevanje na 12. strani) 2 3 4 5 5 8 10 12 16 20 20 24 Planinska sekcija Planinci Ingrada že nekaj let organizirano osvajajo vrhove naših prelepih planin in gora. Tudi letos. V dneh od 12. do 14. avgusta so opravili lepo turo v Karavankah. Povzpeli so se na Stol (2193 m), se nanj vsedli (na zgornji sliki), nato sestopili in se zopet povzpeli na Begunjščico kjer so se v Roblekovem domu (1757 m) malce odpočili (spodnji posnetek) in se potem spustili na Zelenico (1566 m), tam prespali, nato pa spustili do Ljubelja (1082 m), kjer jih je čakal avtobus. V avgustu bodo opravili še eno turo v Julijske Alpe (Jalovec, Vršič, Prisojnik, Razor, Kriški podi), v septembru pa na Rodico in Črno prst, mimo bolnice Franje do Cerknega. Nagradna križanka EKONOMIČNOST IN UPORABNA VREDNOST STOLPNIC valstvo«, da se ne poruši ravnotežje naravne strukture prebivalstva. Iz zdravstvenega stališča še do danes ni zanesljivih spoznanj o vplivu bivanja na zdravje človeka. Prav tako tudi psihološke raziskave niso dale zadovoljivih odgovorov na številna vprašanja. Velik odstotek naraščajočih psihičnih motenj zlasti pri prebivalcih zahodnih dežel in Japonske pripisujejo bivanju v visokih objektih zaradi občutka osamljenosti in strahu, ki izvira iz izoliranosti od naravnega okolja in višine. Vendar so vsa ta dognanja brez globljih znanstvenih utemeljitev. Stolpnice so bile analizirane tudi z vidika oblikovnih vrednot in sicer kot element oblikovanja prostora. Te vrednote so dosežene le tedaj, če se gabarit uporabi za poudarek funkcionalne strukture naselja in za orientacijo, skladno z značajem naselbine in njenim okoljem. Nikoli pa ne sme biti sama sebi namen. Ne nazadnje je bila proučena tudi ekonomičnost gradnje stol- pnic. Primerjali so stroške gradnje s približno enako velika in enako opremljena stanovanja v eno in večdružinskih hišah z in brez dvigal kot tudi v stolpnicah. Rezultati so razvidni iz priloženega shematičnega prikaza, kjer je vzeta kot srednje merilo z indeksom 100 trinadstropna večdružinska hiša. Iz ekonomskega vidika so torej najbolj smotrne gradnje 4 etažnih in 8 etažnih objektov. Zlasti 4 etažni imajo poleg te še številne druge prednosti, ki bi jih morali bolje izkoristiti. Poleg navedenih dognanj pri raziskavah stolpnic so tu še razni tehnični problemi, kot so požarna varnost, oskrba z vodo, smetiščni jaški in ne nazadnje konstrukcijski problemi kot so temeljenje, konstrukcijski sistemi in izvedba zaradi višine. Že te navedene ugotovitve, čeprav nepopolne, dokazujejo, da je gradnja stolpnic upravičena le pri zahtevah maksimalnega izkoriščanja zemljišča in to predvsem za poslovne objekte. Če pa se že projektirajo kot stanovanjski objekti, naj bodo v njih manjša stanovanja. Številne evropske dežele so gradnjo stanovanjskih stolpnic že znat- no omejile. Saj so zazidave v človeških merilih ne le bolj humane ampak tudi bolj racionalne. Elza Črepinšek, dipl. ing. arh. V soboto in nedeljo, 27. in 28. avgusta 1977 po ponovljena TRIM akcija v plavanju. Vabimo vse plavalce, ki junija niso preplavali svoje proge (časi se ne merijo), da to opravijo v teh dneh. IZID ŽREBANJA: Za nagradno številčnico št. 5, 6 je prišlo 43 rešitev. Žreb je izbral: 1. nagrado 60,— din prejme Metka Lesjak, Skupne službe 2. nagrado 40,— din prejme Majda Tavčar, Skupne službe 3. nagrado 30,— din prejme Ljuba Podbrežnik Skupne službe. Čestitamo! REŠITEV ŠTEVILČNICE št.5-6: KOTALKE, PRESTIŽ, LUŽEN-JE, ČAKOVEC, APOKOPA, MAJARON, KREMELJ, MANCINI, TROSKOK, TESNOBA, PRISLOV, PATROLA, KNITTEL, NESREČA, OBRTNIK, LUCERNA, PREMIER; Misel: TEŽKO JE NOSITI SRCE, KI JE POLNO BOLEČINE Rešitve za to križanko pošljite na uredništvo do 10. septembra 1977. — Ali ni čudno, da kamela lahko dela deset dni ne da bi kaj pila? — Ha, jaz pa lahko deset dni pijem, ne da bi kaj delal!