V КТл Htinrn, Зпе 25. »eeemTjr» T92G. Vf T n П Tf 3 Ludvik Zorzut: Božič u narodni pesmi (Iz Kokošarjcve zbirko slovenskih goriških narodnih pesmi). Pokojni župnik Iv«n KokoŠar. cerkveni glasbenik, .io na Goriškem nabral voljko nnrtxhiih pesmi, povečini nabožnih. Uredil in sestavil jih Је sam v več ličnih zvezkov (rokopisi), ki so po njegovi smrti prešli kot dragocenn dedšči-na v last goriških Slovencev- Poleg besedila je tudi napev. Biseri iz te zbirke so ravno božične Pesmi, ki so deloma radi njih prisrčne božične vsebine t"di vgl.isbenc. Božična Poezija je priprosta in tudi božična pesem naših Goričanov je izraz skromno priproste duše najbolj izpostavljenega slovanskega naroda, ki ie iskal utehe v religioznosti- Če ic v nas količka.i religiioznega razpoloven ja se bomo lahko vživeli v prior os tost in domačnost soriške slovenske božične ;n Božič nas bo obje! % nežno čisto lepoto. »Kaj more to biti, preljubi irat moj, da jest "e morem zaspali nocoj? Pri Betlehem blizu se sveti lepo, Kaj da bi jest vide! to svetlo nebo?« »fJlibi Tiratec. nriteci sem, поч1ц5а! k ni ti ]az Povem! Eden jm^efj , oči. Kir sem videl ljubezen tam. od veselja ne vem kam! JoiK pač menim to z«res. da je veselje iz nebes!« »Tako sem vesel, da ne vem kaj začet. Гаке prikazni Še ni bilo na svet. Tam je en lepi fant. una prav svetli gv&nt, tako vesel v naročje b'ga vzel!« Nczgrvntana dobrota: Bog je človek Dolgo smo mi čakali postal! skoz štiritaužent let m vendar smo dočakali nebeško gnado spet!« »Preljubi kralj, m) smo sc zbral' v ta kraj opolnoči te počastit in zahvalit, Prijeti kaj moči. O bodi Peščen noč in dan nam grešnikom n« svet Poslan! Naj te slavi, vse kar živi kristjan vse svoje dni!-.-« шу de Maupassant: migljaj Mala, markiza de Penncdon je še spala V svoji zaprti in parfimirani sobi, v veliki, ndpbni m nizki posteiji. v rjuhah iz lahkega batista, mehkega kako' čipke in bnžajočega kakor poljub; spala je sama. mirno, veselo In globoko spanje ločenih. Glasovi živahnega pogovora v mali modri dyorani so jo prebudili- Spoznala Je svojo drago prijateljico, baronico Grau gerie, ki se je Pogajala za vstop s sobarico, ki iečula Pri vhodu v sobane svoje gospodiuje- Nato je markiza vstala, odgrnila zavese, odpahnila zapah, malce odprla vrata jn pokzala svetlo glavo, skrito >od oblakom Jas, — K«j se ti je pripetilo, Je vprašala, Jutranja moliteu dа prihajaš tako Kgodai? Saj ni niti đe. vet ura. Baronica, jako bleda in vznemirjena, je vročično odgovorila: — Moram ti povedati. Pripetilo se mi jc nekaj strašnega. — Vstopi, moja draga. Vstopila ip .objeli sta se. markiza pa je med tem. ko je sobarica odpirala okna, zopet legla- Ko Je služkinja odšla, je gospa l^ennedon dejala: »daj, pripoveduj.« Gospa Orangerie, je pričela jokati la točiti lepe svetle solze, ki napravijo žensko še bolj ljubko. Jecljala je, nc da bi si obrisala oči, sicer bi jI zardelo: »Da, moia draga, to je ostudno, to je ošabno, kar so mi je pripetilo. Vso noč nisem spala, riti minute; poslušaj, niti trenotka. Pazi, potipaj, kako udaria moje srcc-« Prijela Је roko svoje prijateljice in jo potožila na svoje prsi, na okroglo oblikovan Čvrst oniot ženskega srca, ki čestokrat zadostuje moškim in jih zadržuje, da ne iščejo ničesar po dnjim- — Njeno srce je v resnici močno udarjalo. Nadaljevala ie: »To se mi ie zgodilo včeraj popoldan.,. okrog Četrte ure. - . ali okrog pol petih. Ne vem natančno. Ti Poznaš dobro moje stanovanjske prostore, veš tudi da iiuo moja mala dvorana, kjer se vedno zadržujem, razgled na ulico Saint Lazare; in du rada slonim na oknu in opazujejn ljudi, ki gredo mimo. Tako je Piietna Četrt krog kolodvora, tako nemirna. tako živahna... končno, jaz ljubim to! Joraj včeraj; sedela sem na udobnem stolu, ki sem si ga dala namestiti tik okna; bilo ie odprto in ničesar nisem razmišljala: vdihavala sem sveži zrak. Gotovo se spominjaš kako lepo vreme je bilo včeraj! »Nenadoma sem zapazila, da sloni na nasprotni strani ulice na oknu neka žemska v rdeč; obleki, jaz sem imela na ee-bi s ve ti osi vo. veš, mojo lepo pepebtato obleko. Žensko ne Poznam, nova najemnica. ki se ie doselila pred kakim mese-cam; in ker dežuje že mcscc dni, je nisem ,še nikdar videla. Toda takoj sem opazila, da je prostaško dekle. Sprva so mi jo jako gnusilo in sem Sc zgražala nad tem, da je tudi ona na oknu kakor jaz; nato pa aern se polagoma pričela zabavati z opazovanjem. Bila Jc oprta na komolce, prežala jo na moSTre in Henry Bordeaux: Rscfi] n'osa ?e to jtojila.. Biln je obtožena neka tridesetletna "»ska. Toliko je priznala sama; stvarno Pa je izgledala starejša. Jeanne Moncler — tako se imeno-ala _ je umorila svojega ljubimca na ««navadno podel način. Ustrelila ga je s samokresom ponoči, ko je spal. . Njne ljubimce je bil mehanik, kl ie kakor je ugotovila preiskava vešfiv ГдО^ Poklicu in dovolj zaslužil; toda К»ааг ee j0 ^рј^ ^ posta] siten, zadir-lJlv surov. Pil ца je zelo rad. Obtožen ka je zapusti!« zakonskega moža v gjl''cu. odkoder j« bila sama doma }n je z Iju.^imcefjj v Pariz, v Ženevo t ^ ^аvojsko. Njen mož je bil opisan kot miren In prlkut>Hlv človek, tako, da okoliščine bile zanjo jako obte- Itonct^t^11 odgovarjala precej la-rrev^f1' p0 ee ie vedno bolj raz „a ® in Je dolgovezno odgovarjala W"j>rede«<*nik6Va vprašania: »nni mn» i viemo živeli mirno. Pes je« ta z en^ n p rt 11 Ukor vs! Vse dni fazen nedelj, je bi| na delu. ob nedeljah r svojo družbo. Za me se ni dovel^ brteal; prav tako ne za otroka, iffi 3? Imel pa je nekega Prijateha Claudea Labora, ki je često-S Prtaa1 k njemu. Ni bil navaden t» 5 b- 1 0 fltrj!5nlli mukah mu je uepe-■Vtrw se 3c re5i! n5e-i iz rova y rud-v trmiotku, ko so vsi mislili, da w mrtev. Vsa sem trepetala, k"dai ie pripovedoval, kako je trpel v rovu, t»rez kruha, brez pomoli. Hotel jc> da bi živela z njim. Toda, jaz nisem mogla z dvema. Nekega dne mi je — Pojdi, beživa! Vpraša'a sem ga: — A otrok? — Tam je oče. — Ne. ne bom ga pustila. Moža že, toda otroka ne! Večkrat je ponavljal svojo Ponudbo, končno pa mi je dejal: — Pa dobro! s sabo vzameva tudi malega. Pristala sem in zjutraj sva odšla. Cc! dan naju ie ločil od trenotka, preden je soprog izvedel oziroma zapazil, da žene nI vi hiši. Dopotovala sva y Paris, Imela sem pri sebi tudi nekai denarja, ki mi ■ie ostal Še od dote, Claude ho lahko našel služIjo. Razumete; časopisi so ptsalj o пЈспГт objavili celo njegovo sliko. Toda prtvl večerjo sva se ne^oPko spo-rekla. Mali hotel zaspati m »em ga, kajoa, morala uspavati. Claude je bil nestrpen. — PnmfiJl mu vendar klofuto. — Nik' ar R-a nisem tepla. Ali, da ga ne b( jezila, KCm udarila otroka, ki se ne zagledal vame in nato zajokal. Ne vem, al) prav: radi tega prvega večera alj radi česa drugega_Claude pač ni mogel otroka trpeti. Začetkoma Še, vsaj dopovedati hI ie dal. Prinašaj, mi Jo tudi daril. Toda dete se ga Je fcnlo. 0-troei C1 kakor Živali: takoj Čutijo, kdo iih if" rad. kdo iih mrzi. Kakor Iiitco ga je zagleda!, je malček pobegnil. Moram Priznati, da je to Caudea šc bolj jezilo. Skočil jc za njim, da bi ga pritegnil k sebi, mimogrede pa ga je tudi oŠvrknib toda deček Je vodno kričal bolj kot ga je v resnici bolelo. V hiši ni bilo preveč prijetno: kakor v LiHeu. A ko se človek na nekaj navadi, se zopet težko odvadi. Klofuta ie padla, kakor hitro je Claude zagledal pro-etraSenega revčka. Kad#r mene ni bilo Poleg, gn ie naravnost pretepava!: včasih so se mu pozpa'e celo oteklšme, Claudo se .ni obotavljal. Otrok ni b}l njojrov; kaj mu je biln тат! Nisem ga smeh pngčati samega. Vedno sem morala biti doma. ali pa sem ra jemala s se-•lioJ. Ob nedeljah je Claude vedno hotel, da ga pustiva samega. Ko na je vide!. ! da tra jemljem s seboj, Rploh nI hotpl več z nama. Nekega dno me ie poslal, naj mu kupim tobaka. Protlaia'na ni bila daleč, le nekaj mimit prnč. N'sem niti pomislila, da bi se v fem času lahko kaj pripetilo, toda ko sem se vrnila, ni bjlo nikogar, ne Claudea, nc otroka. Vprašala sem hišno: — Kam so šli? — 7. vozom so se odpeljal! vsi trije. — Vsi trije? — Daj Vaš mož (mislili so, da sva poročena), otrok in 5e nekdo. — In kam so se odpeljali? — Tega ne vem. Takoj sem se domislila in orihifeln na Gare du Nord (severni kolodvor). — V'ak v Lille, prositi vas? — Tam. takoj bo odpeljal. Hitro sem odšla na peron, кјет sftm zagledala Claudea. Stal jc pred vagonom in nekomu nekaj Pripovedoval, — A otrok? — Ga ni tu. Odprla sem vrata in videla, kako ie otroka držaj edem izmed Claudeovih prijateljev, neki delavec, ki sem ga poznala, Bil jo doma ii Lillea. Zgrabil» sem dete. Železničarji pa so kričali; — Izstopite! Izstopite! Izstopila sem, toda z otrokom. Claude ni zinjl niti besede in vrnila sv« se. Doma sem ga vprašala; — Čem« si ga hotel poslati y Lillßfl — Boljše mu I« pri očetu. Mogoče bi mu bilo v resnici boljše Pri očetu. Toda jaz nisem hotela tega. K«; dar ima žena otroke, ne sme zapustiti moža, to je sigurno. Ako jih zapustiš, »o wez matere; mučenlki, a ne otroci. Ako Jih vzameš s seboj, so drugim v nadlego in Povod prepirov. Toda, človek se zave tega 3ete pozneje, ko jo že prepozno. Od dne, ko sem preprečila njegovo nakano, je bilo še slabše. Claude je stalno pijančeval jn šo bolj pretepa! mutega. A, kadar sem mu branila. jc tcPel tudi mene. Toda, jaz sem gn vedno branila; Claudea pa nisem mo gl a zapustiti. Prvič raj i tega ne, ker sva se v resnici imela rada in drugi5, ker sem itak zapustila moža. Lludjo bi me imeli zn pokvarjeno Žensko, to pa jaz nisem, Odpotovala sva v ženevo ter nrišh sem, kjer io Claude dobil delo. Toda glejte, tu je bilo še huje; v Pariza