SVEČENIKOV SV. I». IM JSAJEOMIC S. Uredništvo : Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20 One 15. decembra 1922 Izhaja 15. dan vsakega mesca. IZJAVA. »Zboru opaža zadnje čase veliko gonjo zoper poslancu Ščeka v zadevi zamenjave denarja. List »Edinost«, ki je početkom o tej zadevi tajnost no mob čal je šele potem, ko je poslanec Šček pozval Narodni svet kot razsodišče v svoji zadevi začel zelo gostobesedno napadati Ščeka na prav rafiniran način. Zato iziavlja podpisani odbor »Zbora svečenikov sv. Pavla« svoje prepričanje, da kaže vsa ta pisava »Edinosti« čisto druge namene, ki nimajo z izmenjavo prav nič opraviti, »Zbor« izraža tudi svojo željo, da bi rad izvedel, zakaj se ne skliče »Narodni svet«, ki bi vso stvar razsodil. V Gorici, dne 11. decembra 1922. Za odbor »Zbora svečenikov sv. Pavla« Starosta: mons. Ignacij Valentinčič Tajnik: Stanko Stanič, kaplan Dr. M. B. Irt dirle:! JniMlo«.. Vse kar je velikega in trajnega se vrši v nepopisni tihoti in miru. Tiho ubirajo sobica s svojimi trabanti svoja pota po vsemru, mirno oživlja in razveseljuje obličje zemlje solnčni žarek, tiho kažejo varno pot triadnemu popotniku mesec in nebroj v čarobno tišino zagrnjenih zvezdic. Skrivnostno tih je postanek življenja in tiho se razvija bilka na travniku, se c-hiači roža na vrtni gredici, rasteta ptica v gnezdu in jelen v planinskem raju. V tihih tirali na samotnem kraju se porajajo veliki načrti, vekovite umetnine, vsa dela človeškega duha in srca, ki odpirajo človeškemu rodu nova popolnejša in srečnejša pota,.---Kaj čuda, torej da je za- grnjena v tajnostno tihoto tudi največja skrivnost božje ljubezni do svojega stvarstva — Učlovečenje Besede božje? Tam na betlehemski planjavi, daleč od svetnega vrvenja v tihi noči,' ko ves svet počiva in sanja o tihi sreči bodočih dni, — tam kjer vlada najpopolnejši mir, mir Bogu vdanih preizskušenih svetniških duš, tam stona na svet druga božja oseba z neizmerno povišano človeško naravo kot Knez miru in sprave. In v tej veliki uri, v tem najodločilnejšem izmed vseh zgodovinskih trenotkov so vesoljnemu svetu zaprte oči in srca, da bi spoznal njegovo veliči"o in bi ga pozdravil s hvaležno lubeznijo. Zato se pa odpirajo nebesa in blaženi duhovi, ki jim je dan pogled v ljubeznipolno očetovsko srce Stvarnikovo, slavijo v rajskih spevih pomen skrivnostno tihega in preprosto neizmernega, vso večnost obsegajočega dogodka: »Slava Bogu na višavah in mir Ijiudem na zemlji!« On pa, ki leži v plenicah povit v naročju Device in je postal nam enak — ne, enak najmanjšemu in najbolj ponižanemu naših bratov. On moli svojo tiho in veliko jutranjo molitev svojega božječloveškega življenja: Glej Oče prišel sem, kakor je pisano v večni knjigi Tvoje previdnosti, iz katere so padle drcbtMce v svete knjige Tvojega ljudstva, prišel sem, da izpolnim Tvojo voljo. Bratje, Božič je tu, veseli praznik vsega krščanskega sveta, praznik radosti tudi za one revne milijone, ki še vedno ječijo v zmotah poganstva -- praznik prav posebnega veselja in tolažbe zlasti za nas. ki smo izbrani izmed tisočev, da oznanjujemo mdr in spravno ljubezen človeštvu. Dr. L Ličan. V konkretnih slučajih razsodimo je= ii kaka duhovnija samostojna ali ne, po-temde merilu: ].) Za cerkveno in državno neodvb sne je smatrati v prvi vrsti vse duhovni* je, ki nosijo ime župnije ali kuracije. Glede župnij ni nikakršnega dvoma. — Že Jožefinska zakonodaja je v tem pogledu sprejela cerkveno stališče in če zakoni o kongrui govore o samostoj* ') O tem predmetu prejelo je uredništvo za» nimiv dopis oziroma oceno iz peresa g. V. V. Žal, da nam radi tesnobe prostora ni mogoče objaviti je v celoti. Navedemo le to: »Dr. Jos. Ličan je v 1. in 2. št. »Zbornika« 1922 s čebelno pridnostjo nabral mnogo gradiva. Hvala mu. Ličana slog je navadno jasen in lahke umljiv. V tem sestavku pa ponekod ne, vsaj meni se tako zdi. Pri točki 2. je menda tiskarski škrat dobro šaril... Gospod V. V. navaja nekaj zgledov, kjer bi bilo želeti nekaj večje jasnosti. V stvarnem oziru pa trdi, da so tudi nekatere kuracije cerkve* no odvisne ter da spadajo pod kanon 476. V tem glej spodaj pripombo. Nato zaključuje spis s temi praktičnimi nasveti: a) Naj se revidira »Status« v tem smislu, da se tisti »dependentes« ne povdarja, kakor je to že izvedeno pri dekaniji Solkan. b) Naj se pospeši izvršitev znane okrožnice iz 1. 1919. na župnike zastran kuracij in vikarij. Vprašanje o kuracijah in vikarijah je v treh stoletjih toliko dozorelo, da z vso pravico že en* krat stopi iz aktualnosti v zgodovino! Božje Dete naj vlije v naša potrta, velikokrat malodušna srca svoj mir! Naj potihnejo v nas viharji katerihkoli strasti, naj ne razjeda naših src skrb za stvari, po katerih povprašujejo neverniki, naj ne motijo našega mina navidezni neuspehi, naj nas ne vznemirja nehvaležnost onih, katerim posvečamo svoje delo in tiho molitev. Dete v plenicah nas uči nesebične ljubezni do otrok božjih, nas uči revščine in oonižnosti, nam v bratski ljubezni ponuja ključ, ki odnira našim srcem pravo srečo, mir in ta ključ je: »Slava Bogu na višavah, Oče prišel sem. da Tvojo voljo izpolnim,« Vse veliko se poraja v tihem miru. Zato nam je Božični mir naših src edini porok, da bo naše delo imelo veliko blagoslova za nas in za ljudstvo, ki je izročeno naši skrbi! In dulci jubilo, Le pojte radostno : Naših src veselje Leži v praesepio ! (Po nemški pesmi 4z XIV. stol.) nih duhovnijah, se ozirajo v prvi vrsti na župnije, na katere je dušni pastir potom kanonične investiture umeščen (glej za* kon z dne 19. sept. 1898. drž. zak. št. 176, § L odst. L). Radi kuracij bi radi razvoja utegnil nastati kak dvom in to tem bolj, če so iste nastale iz kake priproste kaplanije ali ekspositure.2) Daši priznamo razvojno razliko med Gollmayer*jevimi in Zorno*vimi kuraci* jami, vendar stojita obe kategoriji juri* dično na isti stopnji. Cerkvena oblast je sporazumno z državno uvedla 1» 1863 novo označbo kuracij ter jih s tem mar* kirala kot neodvisne duhovnije. Dokaz temu je dotični dekret (gl. Zbornik št. 2 stran 3). Nadaljni dokaz je uradni še* matizem, ki ima le pri vikarij atih označb bo: «dependens a Parocho« dočim navaja kuracije povsem separatno od župnij in brez vsake označbe glede njihove odvi* snosti. (gl. dekanijo Devin, itd.). Tudi vsa uradna praksa sloni na tej podlagi. 2.) Dopisnik V. V. meni: Zornove .kuracije, ki so skoraj vse nastale (boljše: dobile to ime) pod nadškofom Zornom v 1. 1895—96 se močno ločijo od kuracij v 1. stavku, katere imenujemo Golima* verjeve kuracije, ker jih je ta nadškof tako krstil. Golmayerjeve kuracije so bile dejansko župnije, samo ime so imele drugo. To je kardinal Missia izrečno poudaril v Fol. period. 1898. pag 171 , ko je še zatrnjc Gollmaycrjeve kuracije prekrstil v župnije. Zornove kuracije pa spadajo pod kanon 476, ako se ni morda s kako posamezno drugače ukrenilo. O teh kuracijah velja isto, kar pisatelj piše v zadnjih dveh odstavkih svojega spisa o vi* karijah. — (Naj bi se k tej točki oglasil še kdo. Op. uredn.) Ìi Zornove kuracije so le to premembo u= vedle, da so se podeljevale brez investi; ture. S tem, da so kako duhovnijo pre; krstili v kuracijo, so ji dali celotni zna; čaj neodvisne duhovnije ter proglasili njeno izločitev iz materne fare. Po mnen; ju podpisanega bi kurati ne spadali pod kanon 476, temveč pod kanon 45462 (parochi — cum minore stabilitate. — a-movibiles.) 2.) Duhovnije, ki se imenujejo vika; rijati, so cerkveno »de iure« odvisne, »de facto« pa neodvisne, državno pa so oboje neodvisne če so dokazale, da so 1. 1855 kot take obstojale.3) Ker je vojska razne listine razmeta; la mislimo, da ne bo odveč, če tu iz u; radnega izkaza št. 1357 1. 1901 (šk. ordin.) navedemo one vikarijate, ki so dosegli svojo pravno neodvisnost. sek, Jamlje, Kronberg, Poljice so bili po letu 1855 ustanovljeni. Razsodbe, avstrijske upravne judikatu-re, objavlja dr. Benno Fritsch v knjigi: »Das Gesetz vom 19. Sept. 1898 (K. G. Bi. Nr. 176), betreffend die Dctation der katho-lišchen Seelsorge — Geistlichkeit. Wien 1901. Mauz’ Buchhandlung.« Razsodbe upravnega sodišča na Dunaju so povzete iz knjige: Budwinskbsche Sammlung der V'erwaitungsgerichtshofserkenntnisse: 1.) K pozivu samostojnega dušnega pastirja spada, da ima pravico v svojemu okrožju izvrševati vso župnijsko juriš; dikcijo. (Upravno sod. 25. 4. 1888. B. XII. 1066.) Če kak duhovnik nima pravice po; točevati iz kakršnega koli vzroka, se ga ne more smatrati kot samostojnega (istotam). IME VIKARIJ ATA državno priznanje (odlok trž. namestništva). Odlok knezonadšk Avče 5. 7. 1905., st. 4273 X št. 2565/1905 Brestovica . / 25. 9. 1902., « 22834 X « 3054/1902 Cerovo 5. 7. 1905., « 4273 X e po § 34. blagajnikovo delo. Blagajniško poročilo je bilo že »brez ugovora vzeto v znanje«, podano je bilo že tajniško po; ročilo, pa prične debata o tirjanju članarine in na to celo o določanju visokosti članarine. Visokost članarine po § 10. c.) določa starešinstvo v svoji seji, ne pa sobranje. Starešinstvo jo je tudi določilo v seji 18. sept. t. 1. Žalibog, da je v istem »Zborniku« na str. II. drugače naznanje; na, nego na III. str. Naj bi bil zadnji lan; ski »Zbornik« povedal, koliko je treba plačati za 1922., pa bi bilo gotovo več čla; narine že plačane, in ne bi bilo treba vseh teh čudnih sklepanj. 2. Švarov predlog je izzval debato in prišel na glasovanje. Čisto brez potre; be. Če bi se držali pravil, bi bila zadosto; vala na § 20. L), po katerem se morajo samostojni predlogi prijaviti starešin; stvu vsaj 14 dni pred sobranjem. 3. Staničev predlog, doklej naj novi odbor posluje, nekako dovoljuje pre; membo pravil. Zato je treba pb § 20. e.) dvetretjinske večine. Je bila konstatira; na? Povedano jii. Sicer je pa ta predlog, kakor poprej Švarov, samostojni pre* dlog, ki mora biti 14 dni poprej nazna* 3. Pod predsedstvom splošnega podojen starešinstvu. Pravila so komaj po« predsednika se zberejo vsi krajevni pred-trjena, pa naj jih preminjamo! Ne pre« sedniki pokrajinskih zajednic (ali ad hoc izvoljeni delegati posameznih zajednic) dvakrat nadeto k »splošni zajedniški konferenci. //. Medsebojno razmerje med zajedni-cami in Zborom. minjati, ampak držati. Mesto teh formai nostnih razprav raje na konferencah zborujemo in potem po moči delajmo. 4. Volitev. Po § 18. se vrši volitev starešinstva z glasovnicami tajno. Vršile so se vzklikoma. Je izvolitev »pravilna«? »Po pravilih« ni. Naziranje, izraženo v zadnjem Zbor- ,. b. Po § 35. je nadzornik eden. izv o« »podpredsednik« oseba iz- )en6S°Po § 4ojrazsodišče sestoji is treh ve" odtara '»«» »eOenikov sv Pavla. ^ - se nam ne zdi pravo. Da bi vodite!] za- članov. Izvoljen je bil eden.”) 7. Po § 21. se takoj po sobranju sta« jedniška organizacije ine bil ravno isto-rešinstvo konstituira. Se je? »Zbornik« veten z osebo;staroste zbora, bi bilo morda ne pove. In vendar bi člani morali vedeti vsaj. prav, da bi ne padla vsa teža na enega in istega. »Zbor« povabi na vsako svojo kedo je blagajnik, da bi vedeli komu pia- sejo bodočega (splošnega) pdpredsednika čati članarino (§ 34.). 8. Po § 40. bi se tudi razsodišče takoj po sobranju moralo konstituirati. O tem »Zbornik« nič ne pové. Sevé, kako se bo konstituiralo, ko je bil samo eden izvoljen. 9. Po § 35. bi nadzornik moral o svojem poslovanju na sobranju poročati. Menda ni. § 10. (legitimacija), § 33. (imenik sobratov)? V. V. vseh zajednic, ako ne bo ta — odbornik »Zbora«. Ta ima posvetovalen glas. III. Kooperacija med obema organizacijama. Da bi bilo razmerje med zborom in zajednicami še tesnejše, se sklene sledeči način kooperacije: Vsi zajedniški predsednijki (oziroma ad hoc izvoljeni zajedniški delegati) s podpredsednikom splošne zajedniške organizacije (ako ta slučajno ni v odboru Iz odborove seje »Zbora« dne 9. no- »Zbora«) naj tvorijo »širši odbor« Zbora vembra 1922. Navzoči so vsi odborniki, sveč. sv. P., izvoljeni odbor zbora naj bi Po kratki debati se je odbor konstituiral bil »ožji« odbor zbora. Tak »širši« odbor tako: starosta: mons. Ig. Valentinčič, sicer ni predvidevan v pravilih zbora in blag.: dr. Mirko Brumat, tajnik: Stanko bi zato bil le naša interna inštitucija. Ta Stanič, odborniki: mons. Anton Berlot, vi- »širši odbor« zbora bi moral zborovati kar Leopold Cigoj, kaplan Božo Mila- pod predsedstvom staroste zbora tista dva novic. dni, ko se sestane »splošna zajedniška Iz odborove seje »Zbora« dne 11. de- konferenca S. J.« Bilo bi to zborovanje cembra 1922. Navzoči so vsi odborniki, zajednic pod vodstvom zbora, razven Božo Milanoviča. Prva točka Glede imenovanja: posamezne zajedni-dnevnega reda je, kakšno stališče naj ce se imenujejo: n. pr. ermska, sempe-»Zbor« zavzame zoper gonjo po listih terska itd. zajednica. Centrala pa, ki bi proti sobratu Ščeku. Po daljši debati je bila zveza vseh pokrajinskih zajednic. odbor dal starosti in tajniku direktive, naj bi se imenovala »Splošna Zajednica kako naj skuša to zadevo razjasniti. S. J. Jo centralo bi tvoiili vsi posamezni Druga točka dnevnega reda. je bila zajedniški predsedniki pod vodstvom iz-poslanica Sempeterske pojednice o med- voljenega »podpredsednika« in njegovega sebojnem razmerju »Zbora« in »Zajednic.« »tajnika«. Sprejele so se sledeče točke: Dneva »splošnih zajedniških konfe- 1. V smislu v Zborniku priobčenega po- rene,« o Katerih je rečeno, da bodo zboro-ziva Msgn. Valentinčiča se po naročilu vale 2krat na leto bosta pomladanski in Prevzvišenega izvoli splošni podpredsed- jesenski »kvaterni« četrtek. Fo zborovanje nik goriške zajednice. Najbolje, da se jo seveda vedno v Gorici, voli po posameznih zajednicah, »conferei!- K tej organizaciji, v kolikor gre za titiatim«, kakor priporoča zadnji odstavek sodelovanje z zborom, se bo pritegnilo zgorej omenjenega »poziva« in ne po po- tudi tistih par zajednic iz drugih škofij, ki sameznih sodalih posebej. Razume se, da eksistirajo. Sklene se izdati za 1. 1924 bodi izvoljenec: v Gorici stanujoč du- skupni koledarček vseh naših organizacij, hovnik. Zastopstvo federacije klerusa Italije 2. Izvoljeni »splošni« podpredsednik pri vladi. Dne 30. nov. predpoldne je spre-naj si zbere v pomoč duhovnika, nekakega jel podtajnik ministrskega predsednika za-» tajnika«, naj pomaga »podpredsedniku« sto pst vo federacije klerusa v Italiji, katero vzdrževati korespondenco s posameznimi je vodil moins. Nazzareno Orlandi v sprem-zajednicami in po možnosti zajedniške stvu posl. Negiettija. Mons. Orlandi je pro konference po deželi obiskovati. Ta naj bi sil podtajnika Acerba, naj izrazi ministr-bil sobrat, ki že itak obiskuje deželo, skemu predsedniku udanost federacije ita-namreč tajnik Prosvetne zveze, ki je mor- lijanisikega (klerusa. ki je gotova, da bo delo da lajikom vsaj deloma to, kar nam za- nove vlade zagotovilo verskim funkcijam jedniška organizacija. *) V razsodišče so bili izvoljeni trije člani; za nadzornika šek zapisnikarja. je bil izvoljen eden, To je pogre* je V)]ada že spoštovanje in polno svobodo svečenikom. Acerbo je zahvaljujoč se v imenu ministrskega predsednika spominjal smernice, ki ponovno manifestirala na Op. med. polju cerkvene politike in v splošnem glede vsakršne svobode. Dalje je zagotavljal, da se bo nemudoma poskrbelo, da se izloči tudi kak eventuelen primer preganjanja, ki hi se pojavil. Katehetski vestnik. Boj za versko šolo na Dunaju. Dne 26 hov. se je vršila na Dunaju velika demonstracijska prireditev avstrijskih katoliških organizacij proti socialdemokratičmi šdslkii reformi in za verskoi šolo. Govril je karUmal Biffi. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva novo ureditev šolskega vprašanja na verski podlagi ter združi. ."/ vseh dose-dainriju katoliških društev v veliko enotno organizacijo. Klasifikacija veronauka in še nekaj. Goriškemu okrajnemu šolskemu svetu veronauK ne dà miru. Ni bilo do« sti, da je po začetku šolskega leta skrčil število ur. Dne 16. novembra t. 1. je zasadil novo rožico. S posebno okrožnico je ukazal soiskim vodstvom, naj pri kla« sifikaciji tam pred obveznimi predmeti, kjer je stala prazna vrsta za veronauk, vpišejo italijanščino. Veronauk pa naj denejo med neobvezne predmete. _v,.viej bodo ti gospodje premetava« li ubogi krščanski name? Doklej jim bo ljudstvo to pustilo? Ali ne bomo mi teha ljudstvu vendar že enkrat tako glasno povedali, da bodo tudi gluhi slišali? Ljudstvo pa naj potem zagrmi: Proč roko od kršč. nauka! Tako grmi sedaj po Tirolskem. »L’Osservatore Romano« z dne 26. nov. priobčuje dopis o snodu v Mezzolombar« do v laških Tirolih. Prof. Molignoli je razvijal tema: »L’insegnamento religio« so nella scuola«. Župan je stavil resolu« cijo na ministerskega predsednika, da ljudstvo hoče varovati svoje pravice za« stran veronauka v šoli. »L’Osservatore Romano« dostavlja, da tednik »II popo« lo Trentino« prinaša poročila o 103 (sto« intreh) zborovanjih starišev zastran ve« ronauka v šoli. Koliko smo mi zad za Tirolci. Sto« intri veselice — da, stoinštirje plesi — da, stoinpet otvoritev krčem — da, am« pak zborovanje starišev zastran vero« nauka v šoli: Tiho, tiho, le počasi, da stopinja se ne glasi. Quousque tandem? IConf^Br^race. KONFERENCA ZAJEDNICE presv. S. J. v Štjaku, dne 16. IX. t. 1. Preč. gosp. dekan B. Nemec pozdra« vi zbrane sobrate in jih opozori na pre« govor: Serva ordinem et ordo servabit te. Nato prečita odlomek razprave »ordo diei« iz tržaškega škofijskega lista ter lepo premišljevanje iz »Duhovnih vaj za duhovnike«, »Dnevni red« str. 202 et seq., v katerem si predpisuje neki du« hovnik tak dnevni red kot obvezno pra« vilo. Red svojega življenja deli na tri točke: a. — dnevni red, ki si ga sam pripi= šem, b. — red mojega uradovanja, kate= rega mi prepisuje moj poklic, c. -— hišni red kakor mi ga predpisu* je dostojnost. Posebno priporoča sobratom potre* bni nočni počitek. Kdor gre zgodaj po* čivat, vstane tudi lahko zgodaj in gre po svojih opravilih. Bodi zgodaj v spoved* niči, pripravi se dobro na pridigo in solo. Župnišča naj bodo vzorne hiše reda in snage in molitve. Kot druga točka dnevnega reda ie sledila rasprava: Kako in kaj naj se o* troci uče na pamet iz krščanskega nau* ka. Razpravlja po Spiragu in dr. Uše-ničniku g. Fr. Pahor. Non scholae sed vitae discimus. Ta izrek velja najbolj za veronauk. Toliko znamo kolikor obdržimo v spominu. Iz resnic, ki jih otrokom razlagamo, mora mo izvajati praktično uporabo. Otrok je v praktični uporabi in vaji samo tako da* leč kakor ga vodimo. Da se verske resnice obdrže v spo* minu priporoča Spirago sledeče: 1. Katehet pazi pred vsem, da bodo otroci resnice dobro razumeli, česar ne razumemo, ne ostane dolgo v spominu. 2. Potrudi se, da bo veronauk zanimiv in prijeten, kar dosežeš s tem, da vple* taš med katehezo primerne zglede. 3. Med podanim naukom in unora* bo bodi praktična zveza. 5. Važnejše stavke iz veronauka naj se otroci nauče na pamet. — Kaj naj se uče na pamet iz Vel. Katekizma je težko LISTEK. „ Jadranki “ v Album Papežinjai Ivaraa. »Jadranka« je v svoji 10. št. t. 1. v »odgovorih na vprašanja« odgovorila nekemu radoznalemiu (imaginernemu?) Albertu Š. gledé dozdevne papežinje Ivane sledeče: »Albert Š.: Kar mi je znano, Vam rada odgovorim, dasi ste nasprotnik in sovražnik Jadranke! ■— Torej: Papežinja Ivana je res bila! Sedela je na papeževem prestolu 1. 835. in sicer po smrti papeža Leona IV. oziroma do ustoličenja papeža Benedikta III. Na papežev prestol pa se je u-tihotapila le na sleparski način. Bila je namreč veleučena Grkinja, ki je napravila svoje študije na vseučilišču v Atenah ter bila v teologiji ničmanj podkovana ko mar sikateri škof. Nato je s svojim ljubimcem -- nekim dostojanstvenikom — prispela v Rim, kjer jo je preoblečeno v moško tuniko seznanil z najmerodajnišimi predstavitelji katoliške cerkve. Na ta način je bila izvoljena papežem in kdove koliko časa bi še bila vsemu evropskemu duhovništvu sukala papežev kompas, ako bj ne bil papež — rodil. Razjarjenje, ki je zavladalo tedaj med prelati, je bilo brezdvomno na vrhuncu, zato baje niso dovolili uvrstiti njene slike med druge papeže. Strop cerkve sv. Pavla v Rimu mudi namreč na ogled po-čenši s sv. Petrom, podobe vseh dosedanjih papežev izvzernši njo.« precizno določiti, ker niso vsi kateheti v tem edini (Vide G. Mev, Spirago, Uše* ničnik) in tudi ni mogoče doseči povsod enakih uspehov radi različne sposobno* '•ti otrok. Po Vel. Katekizmu predelaj vso tva* rino v dobi treh let — vendar tako, da se važnejše resnice vzamejo vsako leto n. pr. o sv. R. Telesu, sv. maši, sv. obhaji* lu, sv. pokori, o sv. Cerkvi. Učenje na pamet naj se začne že s 1. šoslkim letom v šoli. Paziti je tic a na pravilen izgovor besed posebno pri mo* litvah. Dobro je da se otroci že v šoli nau* če na pamet kratke mašne molitve po* sebno dečki, ki navadno ne rabijo več mašnih knjig ko odrastejo šoli. Iz Zgodb sv. Pisma naj se uče na pamet važne besede s katerimi se je Bog razodel n. pr. besede prvim starišem, žu* ganje kazni, obljuba Odrešenika, bese* de Boga Očeta pri Jezusovem krstu in spremenenju. Jezusove besede s katerimi je ustanovljal sv. zakramente; be* sede ki jih je govoril apostolom posebno pa Petru; besede na križu in o vnebohodu; pomenljive izreke apostolov itd. Dr. A. Požar poroča, da so vstanp vili v Tomaju dne 16. Vili. t. 1. deka; nijsko knjižnico; svetuje naj bi se ustanovila podobna knjižnica tudi v Komnu. Vzdrževala bi se s prispevki duhovnikov in zapuščinami. Ob sklepu Zajednice je bil soglasno izvoljen za voditelja Zajednice preč. g. dekan B. Nemec in za špirituala vlč. g. L. Štubelj. Odkod zajema cenjena dama in urednica Jadranke take zgodovinske podatke ter oddaja v svojem »leibžurnalu« kot čisto studenčnico? Gotovo so njeni viri motne mlakuže cerkvi nasprotnih protestan-tovskih liberalnih in racijonalističnih qua-si-zgcdovinarjev in pamfletistov. — Do sedaj ni še noben resen in 'objektiven zgodovinar kaj takega trdil kot »Jadranka«. — Naj navedem samo priznano avktorite-to na zgodovinskem polju dr. S. Marx: Lehrbuch der Kirchen geschichte iz 1. 1913. ki piše, da ie ta bajka zagledala kič sveta v Metzerjevi »Weltchronik 1. 1250. — tedaj štiristolet pozneje, ko bi se imelo to zgoditi. — Vsi poznejši zgodovinarji zamotajo to kot iznajdbo, le nekateri protestantski fanatiki jo vzdržujejo še dandanes kot dokaz, da katol. cerkev ni božja vstaneva. Omenjeni dr. Marx utemeljuje svoje mnenje z sledečimi dejstvi: 1. Leon IV. je umrl 17. 7. 855 in 7. 10. istega leta je vže papež Benedikt III. izdal odlok za Alt-Korvey. 2. Rimski denar iz iste dobe nosi podobo Benedikta III. in cesarja Lotarja I. ki je umrl 17. 9. 855, tedaj je bil Benedikt vže papež predno je umrl Lotar I. 3. Nek poslanik Hinkmarja iz Remza (Reims) je izvedel na potu v Rim o smrti papeža Leva I. in prišedši v sveto mesto je našel vže Benedikta III. na papežkem prestolu. Tedaj je izključen vsaki intermezzo z papežinjo Ivano. — Konferenca je bila zaključena z molitvijo in z blagoslovom v cerkvi. ÌOIOMKA. Sv. misijoni po naši deželi. Očetje ia zaristi iz Grada pri Mirnu so vodili v preteklem letu sledeče misijone. 1. od 11. do 21. nov. 1921. Cerkno, gg. Klančnik, Flis, p. Romuald; 2. od 10. do 19. dec. 1921. Vipava, gg. Klančnik, Zdravljič, p. Romuald; 3. od 28. jan. do 6. febr. 1922. Goče, gg. Klančnik, p. Romuald; 4. od 3. marca do 13. marca 1922. Košana. gg. Klančnik, Zdravljič, p. Romuald; 5. od 18. marca do 27. marca 1922. Črnivrh, gg. Klančnik. Zdravljič. p. Romuald ; • 6. od 9. aprila do 17. aprila 1922. Sv. Križ pri Trstu, gg. Plantarič. Zdravljič; 7. od 22. aprila do 1. maja 1922. Suhorje, gg. Klančnik, p. Romuald; 8. od 2. sept. do 11. sept. 1922. Vreme. gg. Klančnik, Zdravljič; 9. od 27. sept. do 3. okt. 1922. Otlica, gg. Klančnik, p. Romuald; 10. od 8. okt, do 16. okt. 1922. Opčine, gg. Klančnik, dr. Knavs, p. Romiuald; 11. od 20. okt. do 30. okt. 1922. Trnovo, gg. Klančnik, Zdravljič, dr. Knavs, p. Rcmuald; Da pa ne bo »Jadranka« oziroma njena duševna proizvajalka rekla, da se opiramo edino na katel. zgodovinarje, naj j: citiram »Corvin«: Pfaffenspiegel: Histori-sche Denkmale das Fanatismus in der r. k. Kirche piše na str. 179 in 180. Ich darf nicht vergessen, hier eine Sage einzuschie-ben, welche von den Feinden der Papst-thums immer mit grosser Schadenfrecide erwaehnt wurde, wenn auch neuert Schriftssteller sie als eine Erdichtung be-handeln. Idi habe Biichertitel gelesen, ani denen versprcehen ist, die Echtheit dei Paepstin Johanna aus mehr als hundert paepstlichen Schriftstellern nachzuweisen : aber andere Titel, die eben so griindlich und zuversichtlich klingen, versprechen ge rade das Gegenteil. — Die Sache ist an und fiir sich nicht so wichtig, deshalb habe ich meine Zeit nicht damit verloren, histo-risch zu luntersuchen.« Ce bi pa Corvin bil prepričan, da doseže svoj namen, bi bil vložil kot strupen sovražnik papežtva in katol. cerkve ves svoj trud, da bi dokazal historično neresnico. — Toda, ker je sam bil prepričan o tej »bajki«, zato pušča svoje čitatelje več ali manj v dvomih. — Ko bi bil Corvin prepričan o resničnosti papežinje Ivane, bi bil on in vsi nasprotniki katol. cerkve to zadevo izrabili in ubili »petrovo skalo«. — Toda peklenska vrata jo ne bodo premagala ! Kaj pravite k temu dama in urednica »Jadranke«? Vi dobro poznate milje Trsta, ki stavi v znanstvu, politiki in gospodarstvu tezo: Stat pro ratione voluntas! 12. od 18. nov. do 26. nov. 1922. Pliskovica, gg. Klančnik, p. Romuald; 13. od 3. dec. do 10. dec. 1922. Veliki dol, g. Zdravljič. + Mons. Dr. Ignacij Kobal. Dolg sprevod — od stolne cerkve, skozi Raštelj, črez Travnik do Korza nepretrgana vrsta — je pričal kakšno spoštovanje je užival v našem mestu stolni župnik in kanonik dr. Ignacij Kobal. To ni bil samo pogreb, to je bila naravnost manifestacija, ki je pokazala, da ima ljudstvo, kljub vsem svojim slabostim še vedno globoko spoštovanje do vzglednega duhovnika. In tak je bil naš rajni sobrat mons. dr. Ignacij Kobal. Rojen dne 30. julija 1878. na Šentviški gori si je po svojih dijaških letih zbral duhovski poklic. Po kratkem službovanju v knezonadškofijski pisarni je odšel v Rim, kjer je promoviral za doktorja cerkvenega prava. Vrnivši se iz Rima je bil par let kapelan v Dornbergu, potem dolgo vrsto let stolni vikar, lani je postal stolni župnik in letos po dolgem boju kanonik prvostolne cerkve. Svoj čas je bil tudi katehet na slov. moškem učiteljišču v Gorici, zadnja leta pa tudi član go-riškega okrajnega šolskega sveta. Nepozabno ostane tudi njegovo delovanje, ki ga je razvijal kot voditelj slov. Marijine družbe, kot upravitelj deškega semenišča, kot slovenski nridigar v stolnici in sploh kot dušni pastir in še posebno za časa vojske. Poleg vsega je bil tudi odbornik S. L. S. kurator Monta, član odbora »Slov. Aloj-zijevišča« itd. Povojne razmere so primešale kupi njegovega življenja mnogo grenkobe, bil je tudi po nedolžnem skoro dva meseca zaprt. Zadnje čase se mu je iz obraza brala bolezen, ki jo je pa moško prenašal, dokler ga ni sredi novembra stalno priklenila na posteljo. Dne 6. decembra je vdano v božjo voljo izdihnil svojo veliko in lepo dušo in se tako preselil za svojim prijateljem Cirilom po plačilo k Bogu, kateremu je zvesto služil. Težko ga bomo pogrešali na zemlji, a pri Bogu bo naš zagovornik. — R. I. P. Smrtna kosa. t Rev. Jos. Tomšič. Dne 30 oktobra t. 1. je umrl v Ameriki, New. Haven, eden najmarkantnejši predstavnik slov. duhovnikov v Ameriki rev. Jos. Tomšič. V Ameriko je prišel leta 1902. Udejstvoval se je na vseh poljih katoliškega preporoda med amerikanskimi Slovenci. Koristni migljaji. CERKVENA OSKRBNIŠTVA, POZOR! Vodstvo zadruge poškodovanih cei-kva« se zelo trudi, da bi se zakon o vojni odškodnini javnih bitij izvajal po črki in po duhu. — Vodstvo se ni vstrašilo ne truda, ne časa, da dospemo enkrat do jasnosti. — Kar ne bi mogla posamezna cerkvena oskrbništva nikoli ali samo deloma doseči, se je posrečilo vodstvu vsled osebnih intervencij v Rimu, Trstu, Benetkah in v Gorici izsiliti končno odločitev. — Kdor pozna milje, v katerem živimo, bo znal tudi ceniti delo. 1. Za župne cerkve velja odlok 10. 4 1922. in se smatrajo kot javna bitja. — Temu nudi »naša zadruga« tehnično in legalno pomoč, kier se te obnavljajo v lastni režiji. Kdo razpiše dražbo, ali cerkv. o-skrbništvo ali Prefektura, ni še rešeno. 2. Karatne in vikarijske cerkve ter podružnice z vsemi premičninami in nepremičninami spadajo pod sMošni odškodninski zakon t. j. kot za zasebnike. — Naznanilo škode se vloži na finančno inten-danco. — Prošnje, ki smo jih vložili potom zadruge ali osebno na komisarijat, srnam vrnejo in sicer na direktni ukaz mini-sterstva, ki je odločilo, da se ne, sme vtikati niti vzpostavitveni urad (Ufficio IX) v Trstu, niti kak njemu podrejeni urad — v čisto zasebne zadeve. Vsled tega na.i cerkv. oskrbništva dooošljejo ali osebne prinesejo dopis Prefekture v Trstu, kjer je izraženo, da zadeva ne spada v njih kompetenco. Da pa finančna intendanca sprejme prošnjo, so potrebni podatki, da je bila prošnja pravočasno vže enkrat vložena (ovitek, odrezki, potrdila ali sploh katerakoli dokazila). 3. Ker se cerkve ped točko 2. smatrajo kot zasebna lastnina, odpade tudi dražba, na kateri so toliko jahali tehnični uradi. — Tudi ta težkoča je sedaj odstranjena in cerkvena oskrbništva so svobodna pri oddaji del. — Celo tiste cerkve, ki jih ie tehnični urad hotel vzpostaviti v lastni režiji in je vže razpisal dražbo, mora vse vrniti dotičnim cerkvenim oskrbništvom. (n. pr. Brestovica, Kostanjevica, Deskle i. t. d.) 4. Vstanovi se poseben fond pri zakladnem ministerstvu za vzpostavitev cerkva. — Način izplačevanja ni še določen, ampak se vrše pogajanja med zveznim denarnim zavodom v Benetkah in zakladnim ministerstvom. — Prevladuje mnenje, da se izplačuje denar direktno cerkvenim oskrbništvom, za kar bo treba najbrže šc posebnih pooblastil za dviganje denarja. 5. Vsako cerkveno oskrbništvo mora poskrbeti, da je načrt cerkve potrjen po pristojnih oblastih —t. j. no knezonad škofijskem ordinariiatu v Gorici in »Opera di Soccorso« v Benetkah. — Brez potrjenega načrta se ne izplačuje nobena svota, če tudi se ie vže prej sklenil konkordat. 6. Da se pa vzpostavitev cerkva zopet preveč ne zavleče zaradi potrditve načrta. bi bilo dobro, da par petičnih in premožnih posestnikov podpiše menico in se s tem denarjem začno pripravljalna dela. Ne omalovažujmo tedaj, čč. sobratje. dela vodstva »zadruge poškodovanih cer- kva«, ampak bodimo ponosni, da smo udje te zadruge, ki nam prihrani veliko truda in troskov. Pri velikih delih je tr-ba veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, ako hočemo imeti tudi vspehe. F. Š. P. S. To obvestilo velja (.bencin tudi ket okrožnica zadruge poškodovanih cerkva. NEIZGOVORJENA BESEDA. Po samotni dolini sem šel na konferenco. Samota in frišno ozračje — kot nalašč za premišljevanje. Kako bo pač na konferenci? Pridejo vsi? Kake volje bodo? Kako bodo referenti pripravljeni? Bo dosti debate? Kakošne predloge prinese? Kaj bom jaz povedal? Imel sem zabeleženih več opomb. Ali naj sprožim vse? Ali naj katero izmo stim? Tu mi je prišla nova misel: če tudi drugo zamolčiš, to pa moraš povedati! Toliko govorimo, ta beseda pa ostaja neizgovorjena. Danes mora biti izgovorjena. Sklep je bil storjen. Oh moj Bog! Koliko storjenih, a ne izvršenih sklepov! Med razpravo sem sklep iz samotne doline še držal. Pri slučajnostih sem stre* sel med sobrate večino zabeleženih g-pomb, oni sklep je ostal v samoti moj : duše. V cerkvi sem ga zopet ponovil in odložil za po obedu, mesto neslan ' napitnice, h kateri me bodo sobrati e morda nagovarjali. Kaj bi še pravil: tu i po obedu je ostala tista beseda neizgovorjena. In tako na mestu bi bila takrat, in primis vesperis Praesentationis B. M. V. Če je ostala neizgovorjena, naj osta* ne nezapisana: evo je! SOBRATJE! Kakor drugekrati na konferencah, smo tudi danes mnogo govorili. Referenti so izvrstno rešili naloge. Debata je bila stvarna, živahna; marsikaj primernega je razjasnila in dodala. Pri slučajnostih smo imeli dosti predlogov, vprašanj, vspod= bud. Pogovor pri obedu nepretrgoma teče. Izrečenih je bilo par napitnic. Ano pak ene besede, velike besede, nismo slh šali. Česar je polno srce, rado iz ust gre. Prenričan sem, da je te velike besede polno naše srce. Iz ust pa ne gre. Ne vem, kaj jo zadržuje. Ako je sramežlji* vost — je napačna; če je boiazen — je smešna; ako navada — se mora odoravi, ti. Če bi je pa morda v srcu ne bilo — mora noter prav gotovo! Ste uganili, sobratje predragi, katero veliko besedo da mislim? Res je velika, silno velika; mila je, Ijubeznjiva, nrisr* čna, mogočna in sveta. Velikokrat jo izgovarjamo, doma in v cerkvi, v šoli, na prižnici, v spovednici, v brevirju, nri maši, pri skupni službi božji v zasebni molitvi. Le kedar smo tako-le na konfe* renči, ali če drugače skupaj pridemo, ta velika beseda noče izza zob ograje. V današnjih večernicah bomo to veliko be* sedo ponovno izgovorili, izgovorimo jo tudi sedaj: Marija. Sobratje! Ko bo tainik pisal za* nisnik o današnji konferenci, nai dosta* vi, da je bila danes ta velika beseda izgo* voriena. In poskrbimo, da bo tajnik mo= gel tudi nri prihodnjih konferencah do= staviti, da je bila ta beseda izgovorjena vai in ne zamolčana. Vselej izgovorjena, nikdar zamolčana! Ako sc •mi zavežemo, da bo po vrsti vsak izmed nas na konf-e* roncali nekaj povedal o naši nebeški Materi, bo to najlažje doseženo. Ko za? jed niške konference pričenjamo z nago? vorom, v katerem slišimo o Srcu Jezu? sovem, dajmo jih sklepati z vzpodbudni? mi besedami o Mariji. In kedar bomo drugače prišli vkup, ali dva ali trije ali več, povejmo si vselej kaj o Mariji. Dokler ne bo izgovorjena ta beseda, ne pojdimo narazen. Ta sklep, storjen v času prvih večernic Darovanja Marije Devi? ce, naj bo naše darovanje Mariji Devici. Ne zavrži, o Marija, tega sklepa, tega daru. Milostno ga vsprejmi in daj, da bomo zares Tvoji, pa tudi, da boš res naša Ti, Marija. Zapisano je. Kaj ne, sobrat, ko si bral, si sklenil tudi ti enako za svojo za? jednico, za svojo družbo. Sklenjeno, dr? Žano: Marija bo postala Kraljica naših src. V. V. Dragi sobrat »Eden iz naših vrst«! Ne vem, ali Te poznam, ali ne. Eno reč pa z tvojega članka v 2. št. »Zborni? ka« 1922. v Tebi menda lahko uganem: nervozen si. Preveč si se razjezil na ubogega so? brata. Ali bi ne bilo lepše, da bi bil tega vetrastega moža opomnil kar takrat po maši? Zlepa seveda, ne z jezo. In pa ti? stega bi ne smel od njega zahtevati, naj pri »Dominus vobiscum« pogleda na križ na oltarju. Kaj ti tako delaš? Pač ne, saj nimaš v hrbtu oči. Kaj ne, v svoji ner? voznosti si zapisal? »Dominus vobi? scum« mesto »Oremus«. Kako razumeš to: Presv. Hostijo je dvignil le malo od glave? Morda nad glavo? Zameriš mu, da je veliko vina na? lil, in kar je še ostalo, pri ab luci ji ste? klenico totalno izpraznil. — Veliko? Steklenico? Morda celo čutaro? V mašno stekelce vendar ne gre veliko vina! Ali ni bil to — scandalum pusillorum? — Še prav je, da se ne vlije premalo vina. Bolj je treba paziti na to, da se pri abluciji ne ■ remalo vode. Tonzuro mu le naredi, če ima lase; tudi nohte mu ostriži in osnaži. Pa peti •ga nauči, če ima kaj posluha. Če ga nima, se pa nikar ne trudi. Seveda bo mož le po svoje komponiral. A tega mu ne štej preveč v zlo; raje sam tem lepše in pra? vilnejše poj. Navadi ga tudi spodobno obhajati. Ampak vse to naredi Ti, »correctio? ne fraterna«. Nikar mu ne pošlji na vrat posebnega duhovnika. Če ga sploh do? biš, ga boš moral tudi plačati. Imaš do? volj pod palcem. In misliš, da bo kaj vspeha? Saj škof in dekan vizitirata, in vendar je Tvoj vetrasti znanec tako na? g!o maševal. Poznal sem dobrega žunnika, ki se je pa navadil pri maši z nogo brcati. Pride škof na vizitacijo. Ljudje so pravi? li. da takrat ni brcal, pozneje pa zonet. Mislim, da bi bil nehal, če bi na bil kedo prijazno posvaril. Imel je dva kapelana: pa sta oba molčala. Sosedje — so mol? čali. Ljudie — molčali. Nasproti župni? ku namreč; drugače so govorili in se nor? čevali vsi: ljudje, sosedje in kanelani. »Correctio fraterna« v tej reči goto? vo največ opravi. Naj bi se n. pr. dva soseda dogovorila, da bosta o priliki drug drugega nadzorovala pri sv. opravilih. Kjer dva duhovnika skupaj služita, jima je tako nadzorovanje kaj lahko. Samo zameriti si ne sineta in pa zlepa si morata povedati. Ne tako jezno, kakor si Ti pisal. Nič nikar ne zameri sobratu pi? savcu, ki je tudi Eden iz naših vrst. Pozabjlivost — ni greh, ampak sla? bost. Treba pa odpomoči pri sebi in pri drugih. 1. Oni dan je na konferenci nekdo sprožil vprašanje zastran molitev po maši. Večim sobratom je bilo neznano. Naj pogledajo v Fol. EccI. 1913. str. 65.: Decretum S. R. C. De precibus in fine Missae recitandis. Kongregacija je bila vprašanja, ali naj se te molitve izpustijo n. pr. po tihi votivni maši Presv. Srca Jez. prvi petek v mesecu, ali pri I. obha? jilu, ali pri poroki itd. Dala je odgovor: Affirmative, si Missa cum aliqua solem? nitate celebretur, vel Missam, quin cele? brans ab altari recedat, immediate ac rite subsequatur aliqua sacra functio seu pium exercitium. 2. Nekje sem bil pri oktoberskem rožnem vencu. Duhovnik je molil tisto molitev sv. Jožefa »Naj nam pomaga ...» Pozabil je bil, da je za to pobožnost na? ročena molitev »K tebi, o sveti Jožef«, katero najde v cerkvenem molitveniku koj za molitvijo za vse potrebe. 3. Večkrat sem slišal, da je kak so? brat v lavretanskih litanijah izpustil klic »Kraljica miru, prosi za nas«. Nekateri tega niso storili iz pozabljivosti, ampak ker od škofije niso dobili dotičnega uka? za (če je sploh izšel). Kmalu po skle? nitvi premirja v novembru 1918, je pa? pež Benedikt XV. imenovani klic za stalno pridružil làvretanskim litanijam. V Fol. Eccl. tega ukaza ne najdem. Pač pa je v letu 1920. na str. 41. priobče? na enciklika z dne 23. maja 1. 1920., kjer oroti koncu stoji: »patrocinio confisi Mariae Virginis Immaculatae, Reginae pacis titulo ab omnibus invocar! nuper iussimus.« V. V. irli Sfili ì irsi Namen teh vrstic je opozoriti vse sobrate, ki delujejo v dr.išnem pastirstvu na deželi na važnost tržaške Marijine družbe za vse naše ljudstvo. Traška družba je najvažnejša družba vse Primorske. Dočim se mora1 za druge družbe zanimati le pastir dotične duhov-mje, je tržaška družba tista verska ustanova, za katero se morajo brigati vsi slovenski duhovniki v Italiji. Iz vseh slovenskih trgov in vaši se leto za letom seli v Trst na stotine deklet po načelu: s trebuhom za kruhom. V Trstu živi na tisoče slovenskih mladenk, ki so večinoma služkinje. Človek ki ne pozna Trsta, bi ne verjel, v kako opasnih razmerah žive naša dekleta v Trstu. Slaba služba in slaba družba, v teh besedah je zapopaderio vse. Dekleta naletijo na brezverske družine, ki ne dajo dekletom niti časa za udeležbo sv. maše, ki se posmehujejo verskim sveti- njam. Še večja nevarnost pa preti mladenkam vsled slabe družbe. In to-je popolnoma naravno. V Trst pride mlado dekle in dobi službo. Od zore do mraka dela in edini počitek* edini prosti čas ima v nedeljo popoldne ali zvečer. In tu se začne vre zlo. Kam naj gre? S prijateljicami na prehod, na zabavo, kine. plesišče, z vojaki. To je tržaška trojica, ki vodi v pogubo. Dekle pade moralno, dostikrat tudi versko in narodno. In v tem oziru je tržaška Marijina družba pravi blagoslov božji, pravo zatočišče naših deklet. Ta ustanova je vredna, da bi jo cenili in primerno podpirali vsi rojaki, zlasti duhovniki. Nikdar ne bo mogoče zadostno oceniti nad vse bogo- in člo vekoljubno delo požrtvovalnega voditelja tržaške Marijine družbe, duhovnega svetnika Fr. Guština. Edini on bi mogel popisati vse zasluge Marijine družbe za naš živelj v Trstu, toda njegova skromnost tega ne bo storila. Marijina družba nekako se deli v tri deie: v Marijino družbo kot tako z vsemi odseki, ki so tudi drugod običajni, v Rafaelov odsek in v zavod sv. Marte. Marijina družba ima sestanke in shode vsako nedeljo, popoldne pa se dekleta zbirajo v prelepi dvorani Marijinega doma, kjer se udeležujejo gledaliških predstav in drugih zabav. Tako jim preide čas v pošteni družbi ob prijetnem razvedrilu Na ta način se družba bori proti vsem omenjenim sovražnikom. Rafaelov odsek varuje dekleta pred padcem in rešuje one nesrečnice, ki so zašle v velikomestne mreže. Zavod sv. Marte pa skrbi, da iz dežele v Trst prihajajoča dekleta prenočijo v njegovih prostorih; istotako skrbi za prenočišče dekletom, ki so začasno brezposelne. Marijina družba je ustanovila pred vojsko poseben odsek, ki na kolodvoru sprejema v Trst prihajajoča dekleta. Čim ^kolodvorska straža«, kakor se imenuje ta odsek, izve za dan in uro prihoda, odpošlje na kolodvor s posebnim znakom o-premijeno članico, ki jih sprejme in jili spremi v varni dom. Sobratje, ki delujejo v dušnem pastirstvu, naj si k srcu vzamejo to zadevo in naj e e zavzemajo za dekleta, ki iž njih du-hovnije gredo v Trst. v. s. Urednik- Stanko Stanič, kap. Tisk »Narodne Tiskarne« v Gorici. Goriška Straža političen list, bo izhajal dvakrat na teden