.1. BF.RNOT: Nadzorstvo meščanskih šol. (Odgovor tov. Fr. Šeguli.) V 10. štev. »Učit. Tovariša« sem obiavil resolucije glede nadzorstva meščanskih šol, sprejete od celjskega odseka društva učiteljstva meščanskih šol. Reči moram. da so bile od večine učiteljstva sprejete zelo simipatično. Le v Mariboru se je pojavila »opozicija«, ki je dobila na(isnjen izraz v članku tov. Šegule v 17. štev. »Učir. Tov.« Nisem rad gostobeseden; ne govorim rad na široko inteligentom o rečeh, ki se dajo dopovedati s par stavki; tudi ponav.jati ne maraim. Povedal sem tam svoje misli glede nadlzorstva1 učitelj, ki je tisto prečital brez tuje niisli. je stopil brez oboiavljanja na mojo stran. Seveda pozneje, ko je začel misliti na izvedbo. pa se je morebiti nstrašil kamna, ki ga je zagledal sredi lepe, ravne ceste. Ne pobere ga in vrže s poti. anipak zavije rajši v stran na siari razdrapani kolovoz. Saj prišel bo ;udi tod na cilj, par ur preje ali pozneje, upehan ali čil, to mu je vseeno, samo kamna se ne sme dotakniti. In ta svoj strali lioče vcepiti še drugim. Ker pa teh slučajno pred kamnom ni strah, meče na cesto listje in dračje, da bi zabrisal cesto. Pa listje in dračje slabo zapira ceste in četudi ie nametano s pravim preudarkom. Vprašanje če so nadlzorniki potrebnl, ne eksistira več; je že rešeno. Nobena učiteljska organizacija se v na.jnoveišeim času ni izrekla proti nadzornikom. Take izjave se porajajo bi rekel le v nipnozi revolucije Kdo naj bo nadzornik? Aleksander je nekoč odgovoril: »Najvrednejši!« Čemu teliko besed? Ljudsko šolo nadzoruj ljudskošolski. meščansko meščanskošolski in srednjo srednješolski učitelj. To ni najnovejša deviza. Kolikor se spominjarn. je to že prav stara zahteva učiteljstva. Tudi ni nikak separatizem, če zahtevamo za meščansko šolo lastnega nadzornika. 2e zdavnai ima.'O v deželah. kjer so meščanske šole bolj gosto posajene, zanje posebne nadzornike. Nn avstrijskem jugu tega ni bilo treba. za p.ir šol se ni izplačalo imeti posebnega iiHdzornika. opravil je to delo nadzornik, ki so mni bile poverjene tudi druge šole. Res je: neka enotnost se inora vlec/ kot rdeča nit skozi vse šolstvo. To cnotnost mora ustvarjati predvsem vzgojni moment, ki mu je pouk gotovo le podrejen. Enotnosti pouka je tudi res podlaga dušeslovna veda, ki zahteva nazornost in indukcijo. Vendar to so samo temelji, ki dajejo ogrodje. Izvedba pa zahteva pogosio zelo različna pota. Z višjo starostno siopnio učeucev. z višjim učnim ciljem stopajo pred učitelja neprimerno večje zahteve, ne morebiti v potrpežljivosti, ampak v temeljitejšem obvladaniu snovi. Ker pa vemo, da je poglabljanje v vss panoge človeške znanosti in umetnostj enemu človeku nemogoče, ne moremo tega zahtevati od učitelja. Vsled tega so že davno razdelili predmete meščanske šole na strok. skupine. Nastopil je strokovni nouk. ki je na eni strani učitelju neverjetno olajšal delo, na drugi strani mu pa nn.ožil tudi veliko dolžnost: posvetiti se svoji stroki z vso ljubeznijo. Ni bil to separatizem. ki je to povzročil. pač pa nujna ,-potreba delitve dela. ki je obetala veliko sadu ter ga tudi prinesla. (Prim. špecijaliziranje v vseh panogah človeške znanosti in umetnosti.) Ta delitev dela ali bolje špecijalizacija pa ustvarja bistveno zunanjo razliko med ljudsko in mešCansko šolo. Potreba je poganjala razvoj •neščanske šole. (seveda ne mislim tiu na razmere med Slovenci), da se ie vedno bolj oddaljevala od ljudske šole in dobila s časoma tudi notranjo razliko. Meščanska šola namreč ni žalibog prava ijudska. narodna šola, t. i. vzgojevališče. ki bi ga moral in mogel vsakdo posečati. Izšla je iz potrebe. da ie za gotove posle neobhodno potrebna večja šolska izobrazba. Njen namen je vzgajati inteligentnc strokovno delavstvo. inteligentne poljedelce i t. d.. ki postanejo potem v svo.iem krog.i pijonirji napredka. In ker nimamo SIovenci veliko strok. delavcev. razmeroma ,*a obilo akademsko izobraženih strokovnih duševnih delavcev. moramo vztrajati pri načehi. da ne sme biti meščanska šola predstopnja za višjo srednjo šolo. ampak k večjomu za višjo srednjo strokovno Šo1o. Pa to le mimogrede. — Ta njen namen in pa strokovni pouk jo oddaljujeta v vedni evoluciji vedno bolj od ljudske šole in to vkljub temu. da imata in morata imeti isti temelj glede vzgoje in principa pouka In če onde kdo danes s trditvi.io, da se meščanska šola veliko ne razlikuje od lfudske šole. potem s tem samo dokaZe, da vsaj ene izmed obeh ne pozna. Gotovo .ie res: kdor je dober ljudskošolski učitelj, bo sčasoma postal lahkg tudi dober meščanskošolski učitelj. Obema je treba kot predpogoj' poznanje delovania človeške duše. logiškega mišljenja in lop kos idejalizma. Mojster pa je postati mogoče 5ele ipo daljši praksi, v eni ali v drugi; če ,'ma obe, je lahko mojster v obeh, a ker sla istočasno obe praksi nemogoči. evolucija se pa vrši v obeh, zastaja mojstersivo — hočeš nočeš — v eni. Meščansfcošolski učitelj, ki je izšel iz vrst ljud_košolskega učiteljstva je torej lahko dober nadzornik ljudske šole in sicer tem lažje. čim krajšo dobo je na mesčanski šoli, medlem ko ljudskošolski ne more biti nikdar dober nadzornik (duševni voditelj) mesčanske šole. Veliko bolj sorodni vsaj na zunaj sta si meščanska in srednja šola, a ttvdi tu je seveda razloček. Ožje sorodstvo tudi ne izključuje, da bi srednješolski učitelj ne mogel biti dober nadzornik meščanske šole, seveda pa še manj garantira. Veliki Schreiner še ni dokaz; rečem samo: ogromno je njegovcT delo. a še več bi bil storil v svoji neumorni delavnosti, če bi ga oprostili vsega birokratskega dela. Gosp. tov. sicer zahteva. da akademsko izobraženemu nadzorniku nižje šolstvo ne sme biti španska vas ter pravi, da imamo takih vsaj toliko, kolikor je višješolskih nadzorniških mest. Prizna tcrei sam. da izbira ni velika. in akademik. ki bi dokazal, da se zanima za nižješolstvo. bi bil potem takem že predestiniran za nadzornika. rtm! Umevamo prav dobro, da mora dati filozofsko akademska izobrazba človeku femeljitejše pojmovanje. nekako" velepoleznost. zato pa ravno zahtevamo pristop na vseučilišče za vse učiteljstvo in absolvirano pedagoško višjo šolo za vse meščanskošolsko učiteljstvo. Če se pa danes ne moremo ogrevati za akademsko izobražene nadzornike, je vzrok predvsem ta. da ti akademiki naše šole, našega dela ne poznajo iz svoje prakse. In Vam se :a naš odipor ouden zdi? meni ne! In še nekaj je. Ce upoštevamo tudi človeške slabosti, moramo priznati, da se mora čutiti Ijudslkošolsko učiteljstvo zapostavljeno. če bi ga nadzorovali meščanskošolski učitelji. ravno ista je med temi in srednješolskimi. Zato smo že davno sprejeli med svoje zahteve: vsakemu svoje. To sem tudi jaz sprejel v svoj predlog in ker sem tudi jaz mislil na prepotrebno velepoteznost, sem jo poiskal tam, kjer mora biti. Prosim. prečitaite tisto, kjer govorim o odgovornosti instruktorjev. Pr.ed instruktorji imate strah. ker bi baje postali informatorji nadzorniku. Pozabite pa pri teni. da bi instruktor in nadzornik sploh ne stala v uradnem stiku, njun delokrog bi bil precej različen ter bi zelo nespametno ravnal nadzornik, ki bi hodil po informacije k instruktorju, kajti ta bi ga moral. če razume svojo nalogo in delo. zavrniti na drugo adreso. Predstavite si delo instruktorja, kakor smo si ga zamislili: pride na šolo, zanima se samo za svojo stroko. občuje službeno samo z učiteljstvom svoje skupine. Pri teh razgovorih bo pa navzoč še netalo, ki ste nanj I očividno popolnoma pozabili: ravnat e 1 j. Instruktorja si mislim samo z znanstveno avtoriteto, a v potrebi ga bo pa podpirala službena avtoriteta ravnateljeva. Tako bo ravnatelj gotovo vedno imel najpopolnejšo sliko o svojem učiteljstvu, to tudi rnora imeti. in nadzornik bo zato dobil le pri njem podatke, ki mu manjkajo. (Opozorim Vas tudi mimogrede na moja ¦zvajanja o dvojni kvalifikaciji in videli bodete. kako se vsi zobje načrta dobro 'jjemajo!) Prav lepo je tisto. kar ste povedali o hospitacijah, a ne pozabite. da more imeti hospitacija le lokalen pomen. Tuai o skuipnih konferencah sva si podobnih misli, a samo podobnih; jaz bi si želel skupnih konferenc učiteljstva posameznih strok. ki bi jih vodil instruktor, ter konferenc vsega učiteljstva meščanskih šol, ki bi jih vodil nadzornik. Konference imajo lahko velik pomen če se vršijo pogosto; _o pa zelo drage in zato se ne moremo povzpeti niti na eno letno ne. Dalje pravite da bi instruktorji ne bili brezpomembni, jaz dostavljam: brez strokovnih duševnih voditeljev bo pač ostalo samo pri neenotnem, nesistematičnem dviganju meščanske šole. Šlo bo že, seveda. sai navsezadnje mora vse iti. a pot bo počasna in naporna. Končno dovolite še eno. Moji predlogi temeljijo na že splošno priznanih in od celokupnega organiziranega učiteljstva izraženih zahtevah: 1. nadzor je potreben. a ga je omejiti na minimum, 2. poslovanje bodi kolikor možno enostavno, za meščanske šole, dokler jih ni preveč, je okrajni nadzornik in s tem v pedagoškodidaktičnem oziru tudi okrajni šolski svet popolnoma nepotreben. ker lahko vse nadzoruje satmio eden ipri višiem šolskem svetu ter občuje z meščanskimi šolami preko okrainih šolskih svetov. Ze danes okrajni šolski svet za nas vrsi največ, da registrira naše akte oziroma akte višjega šolskega sveta; popolnoma nepotrebno delo. ki hitremu poslovanju gotovo ne rnore koristiti; 3. vsaka kategorija šol imej nad>zornika iz vrste lastnega učiteljstva. Te tri točke za našo organizacijo že d r ž i j o. Sedaj pa pridete Vi ter jih postavljate zopet na glavo. S tem pač Vi izpodbijate že obstoječe principe. in če si dovolite uporabiti v svojih izvajanjih za moj načrt malo nesalonski izraz »hlastanje in stikanje« na levo in desno po reformi v šolskem vprašanju. Vas moram z obžalovanjem zavrniti. da ste ga uporabili ravno na napačno adreso. Moji predlogi ne gredo od naših priznanih principov niti na desno niti na levo ampak po :'e jasno začrtani cesti brezobzirno naravnost naprej.