remco.i «IIIMSIII^ HARTL ADELMANN objekti tehnologije oprema ............ ............ i PROSTO PLEZANJE NOV ŠPORT -Navdušil gledalce v nedeljo v Rdeči dvorani STRAN 2 PRED TREMI DESETLETJI, leta 1961, je Gorenje izvozilo prvih 300 štedilnikov v Zvezno republiko Nemčijo. Gorenje Vertriebs bo doseglo leta 1991 že okrog 370 milijonov DEM prometa, za prihodnje leto pa načrtujejo kar 470 milijonov DEM prometa. STRAN 3 številka 46, cena 30 tolarjev 28. novembra 1991 HITREJŠI OD NEW YORKA Ko bi orožju povsod zavezali cevi, ne le v parku OZN v New Yorku, kjer sta naša maratonca razvila slovensko zastavo. STRAN 10 Zasedal otroški parlament Konec preteklega tedna je organizirala občinska zveza prijateljev mladine srečanje otroškega parlamenta. Mladi iz osnovnih in srednjih šol so razpravljali o prostem času. Predsedniku skupščine občine Velenje so zastavili vrsto vprašanj in ga na marsikaj opozorili. Več o tem v pri- hodnji številki Našega časa. Ko so razpravljali o prostem času pa so bili z mislimi tudi pri sovrstnikih iz Hrvaške, kjer divja vojna in otroci nimajo niti najosnovnejših pogojev za življenje. Podpisali so mirovno poslanico z naslednjo vsebino: »Danes, ko mi razpravljamo,'Vàko želimo preživljati prosti čas, ni- kakor ne moremo mimo dejstva, da našim sovrstnikom v sosednji Hrvaški niso zagotovljeni niti najosnovnejši pogoji za življenje. Pozivamo vse ljudi, ki lahko na kakršen koli način vplivajo na potek vojne: STORITE VSE, DA SE TA NESMISELNA VOJNA NA HRVAŠKEM KONČA!« Telegram Splitu Velenjski župan Pankrac Semečnik je poslal pobrati-mom mesta Split brzojavko z naslednjo vsebino: »Globoko ogorčeni nad nečloveškim dejanjem, oboroženim napadom na vaše mesto, vam izrekamo najiskrenejše sočustvovanje in solidarnost. Z vami smo v tem težkem času v mislih, če bo potrebno pa tudi v dejanjih.« V torek bodo zasedali zbori velenjske občinske skupščine O proračunu in pozidavah Za torek, 3. decembra je sklicano zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Dnevni red je pester in obsežen, pa zagotovo tudi silno zahteven. Poslanci bodo med drugim pregledali, kako smo v občini razporejali proračunska sredstva v letošnjem devetmesečju ter skušali začrtati to porabo do konca leta. To pa bo težko, saj s sredstvi, ki jih imajo tre- nutno na voljo niti približno ne bo mogoče pokriti vsega. Na dnevnem redu imajo tudi cel kup prostorskih dokumentov. Med drugim predlog ureditvenega načrta Grajski hrib, osnutek odloka o zazidalnem načrtu Šoštanj — cona drobnega gospodarstva TUŠ, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta za Staro Velenje, osnutek odloka ó ureditvenem načrtu kamnolom Podgora ter osnutek odloka ureditvenega načrta rekreacijskega območja Jezero. Obravnavali bodo še predlog stališč in smernic do posegov v prostor, na dnevnem redu pa je tudi osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda za varstvo okolja. (mz) Vode so spet grozile Konec preteklega tedna so preživljali krajani Zgornje Savinjske doline spet težke ure. Spomini na lanske prve novembrske dni so še vedno živi. Povezani so s strahom, grozo, ki vedno znova zaživi, ko se z neba malo bolj izdatno vlije. In prejšnji teden je bilo tako. V sredo so se začeli vodotoki polniti, spet so naraščali iz ure v uro. S hribov so se vlivali novi hudourniki, ki so prinašali s sabo gramoz in drugo navlako. Cesto iz Ljubnega proti Lučam so morali začasno zapreti, še huje pa je bilo v Krašah in Lačji vasi, kjer je Dreta prestopila bregove. V Lačji vasi je dobila tolikšno rušilno moč, da je povsem razdejala gradbišče novega mostu, ki ga ravno v teh dneh sanirajo po lanskih poplavah. Voda je odnesla celotno podporno konstrukcijo tega mostu. To seveda pomeni, da se bodo morali krajani Zadrečke doline še dolgo voziti po zasilnem mostu. Velik strah so preživljali tudi krajani Lok, trepetali pa so tudi vrtnarji. Komaj jeseni jim je uspelo za silo sanirati park slovenskih vrtnarjev v Savinjskem gaju, zdaj pa je bil že spet ogrožen. Za jezom pred Mozirjem so se zbirale ogromne količine Savinje, njeni valovi so grozili in vzbujali strah, ko si se zazrl vanje. Ekipe celjskega Nivoja, gasilcev in pripadnikov civilne zaščite so bile ves čas na delu. Med drugim so strugo reke pred tem jezom razširili za 30 metrov in utrdili tudi nasipe. Trgovina v Šaleški dolini Jutri, 29. novembra, ob 16. uri, bodo v prostorih trgovine ERA-Šport v Velenju odprli razstavo o razvoju trgovine v šaleški dolini. Razstava, ki jo je pripravilo trgovsko in proizvodno podjetje ERA iz Velenja v sodelovanju z velenjskim muzejem, je posvečena štiridesetletnici ERE. Razstava, ki si jo bo resnično vredno ogledati, bo s pomočjo fotografij in arhivskega gradiva prikazala razvoj trgovine v Šaleški dolini, s poudarkom na razvoju Ere od leta 1951 dalje. Tega leta se je namreč Rudarski magazin, ki je deloval v okviru Rudnika lignita Velenje, osamosvojil in ostal zametek današnjega trgovskega in proizvodnega podjetja ERA Velenje. To podjetje se je leta 1954 preimenovalo v Bazen. Leta 1958 je v Velenju nastalo še trgovsko podjetje Velma, ki se je leta 1969 združila z Bazenom v današnjo ERO. Posebna privlačnost razstave bo rekonstrukcija trgovine z mešanim blagom iz tridesetih let našega stoletja. Originalna trgovska oprema, pohištvo in trgovsko blago iz Velenja, Šale-ka, Šoštanja, Šentandraža, Gaberk, Šmartnega ob Paki in dru-gihi krajev Šaleške doline, bo obiskovalcem obudilo in pričaral« podobo časa pred šestdesetimi leti. Trgovina pač ne bi bi-la^gpv^OV, če v njej ne bi bilo mogoče tudi česa kupiti. ERA ^^poskrf^Ja, da boste v teh predprazničnih dneh lahko v tej ^g'fl^i^Ltufll marsikaj kupili. r-. zdravilišče dobrna VAS VABI V SOBOTO, 30. 11. ob 20. uri na VEČER ITALIJANSKIH CANZ0N. Gosta večera bosta MIRAN ZADNIK - znani pevec italijanskih canzon in ansambel PLATANA. Pripravili bodo tudi primorsko kuhinjo. Rezervacije sprejema recepcija na tel. 063/778-000. Pravobranilci o zadevi Elkroj Ponoven poizkus sprave Spor, ki je nastal ob nameravani izločitvi šoštanjske enote Elkroja iz matične firme, je našim bralcem zagotovo dobro poznan. Pred nedavnim so to problematiko razgrnili tudi pravobranilci občin Mozirje Rudi Hranjec, Velenje Edvard Centrih in republiška pravobranil-ka Anica Popovič. Med drugim so direktorici Elkroja Mariji Vrtačnik, delavskemu svetu in pooblaščenemu predstavniku zbora delavcev enote v Šoštanju Petru Čeferenu predlagali, da še enkrat pretehtajo, če je za ugotovitev morebitne disciplinske odgovornosti Marti- na Preskarja res potreben suspenz. V dopisu, s katerim so seznanili tudi oba občinska izvršna sveta in gospodarsko zbornico Slovenije, med drugim menijo, da delavski svet ob razveljavitvi sklepa o razdelitvi podjetij na mozirski in šoštanjski del, ni poznal razlogov, ki bi takšno razveljavitev utemeljevali. Razveljavit-veni sklep so torej sprejeli po mnenju pravobranilcev brez ekonomskih argumentov. Zato ti predlagajo, da naj morebitne razloge ugotovi strokovna komisija oziroma arbitraža, ki jo je delavski svet predvidel že 8. februarja letos. Pravobranilci so menili, da je prisotnost Martina Preskarja pri delu sfrokovne komisije oziroma arbitraže nujna in je tudi v interesu vseh sprtih strani. Vse to predlagajo, ker menijo, da je nujno, da se spor v tem kolektivu čimprej razreši in ker menijo, da je takšna rešitev časovno hitrejša, kakor pa postopek na sodišču, po odločitvi republiškega pritožnega sodišča. K vsemu kar so menili omenjeni trije pravobranilci, je velenjski pridal, da je potrebno po njegovem mnenju sklep delavskega sveta, sprejet 23. januarja letos le pravilno formulirati za registracijo. Vse ostalo pa naj bi kasneje dogovarjali novi podjetji v skladu 7. zakonom o podjetjih. M. Zakošek Največ škode je vsekakor na mostu pri Lačji vasi, pa tudi na cestah, vodotokih in kmetijskih zemljiščih, ki so bila poplavljena, po doslej zbranih podatkih znaša škoda 2 milijona 600 tisoč tolarjev. Sindikati pomagajo članom Ena izmed dejavnosti Zveze svobodnih sindikatov so tudi socialne pomoči in ugodnosti pri nabavi ozimnice. V obdobju od januarja do konca oktobra je dodelila območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje socialne pomoči 249. članom v skupni vrednosti 693 tisoč tolarjev. Kredite so odobrili 7 230 članom v vrednosti 10 milijonov 779 tisoč tolarjev (v tem znesku so upoštevana sredstva blagajne vzajemne pomoči). Poleg tega so organizirali še nabavo cenejše ozimnice. V to akcijo je bilo vključenih 10.923 članov sindikata, zakupili pa so za 25,8 milijonov prehrambenih artiklov. Sindikat pa je dodeljeval pomoč tudi pri organizaciji preventivno rekreativnega oddiha, zdravljenju, dokupu zavarovalne dobe, pomagali so družinam, ki so jih prizadele poplave, pa tiste, ki so bili prizadeti ob vojni, vključili pa so se tudi v zbiranje pomoči članom Samostojnih sindikatov Hrvaške. V te namene so porabili 2 milijona 285 tisoč tolarjev. (mz) Navdušeni gledalci V nedeljo, je bila na umetni steni za prosto plezanje v Rdeči dvorani peta tekma za Slovenski pokal v prostem plezanju, ki so ga organizirali člani Šaleškega alpinističnega odseka iz Velenja. Matej Mejovšek — tokrat slabši nastop (foto : vos) Tekmovanja seje udeležilo 35 plezalcev, ter 9 plezalk, ki izpolnjujejo pogoje za tako tekmovanje. Dosežene so bile naslednje uvrstitve : MOŠKI: 1. MARKO LU-KIČ - Maribor, 2. VILI GUČEK - Trbovlje, 3. FRANC JESTERLE - Š. LOKA ŽENSKE: 1. MIRANDA ORTAR - N. Gorica, 2. SIMONA ŠKARJA - Ljubljana, 3. MARIJA ŠTREM-FELJ — Kranj Od Velenjčanov je Matej Mejavšek zasedel mesto, Urh Kodre pa je bil T3. Tako po petih tekmah za slovenski pokal v prostem plezanju vodi VILI GUČEK iz Trbovelj, med dekleti pa Novogoričan-ka MIRANDA ORTAR. Naslednja tekma bo na umetni steni v Škofji Loki. Omenim naj še, da si je zanimivo in za Velenje doslej novo dejavnost ogledalo veliko gledalcev, kar kaže, da je bila postavitev umetne stene v Šaleški dolini še kako dobrodošla. Pri tem so nam še pose-baj pomagali: RLU, Mizarstvo, Zavarovalnica Triglav, ERA, ESO, RTC Golte, TEŠ, Zdravilišče Dobrna in Topolšica, Rdeča dvorana, CSŠ, Nama, Komite za družbene dejavnostiin drugi. Ivč KOTNIK Pravičniki Piše: VINKO VASLE Neznan nežen ženski glasek je predsedniku družbenopolitičnega zbora Ludviku Toplaku pred časom kar po telefonu sporočil, da ima direktor celjskega cestnega podjetja 200 tisoč tolarjev plače. To je bil predsednikov prispevek k polemiki o (ne)zamrznitvi plač. Za grozljivo plačilno postavko se je kasneje izkazalo, da je štirikrat manjša, zakon je bil pa vseeno sprejet. Druga skupina preiskovalnih politikov iz Pirnatove narodnjaške stranke pa po Sloveniji prireja mračne seanse, ki narod opozarjajo na to, kako zelo se krade družbena lastnina. Seveda se, ampak običajno žal ne v tistih podjetjih, kijih pridni narodnjaki tako vestno imenujejo. Ampak, sredstva opravičujejo cilje! V Demosu bi najraje z referendumom sprejemali zakon o lastninjenju in na tak način odpravili tudi nepokor-jeni zbor združenega dela. Niti na pamet pa jim ne pride, da bi bilo zelo primerno, če bi o zaupnici vladi odločal slovenski narod. Tu bi bilo tveganje pač preveliko. Minister za turizem Ingo Paš mora v parlamentu razlagati, kam je dal denar za promocijo Slovenije, njegovi odgovori pa so podobni najbolj zapletenim rebusoidom. Mile Šetinc provocira ministra za pravosodje in ga sprašuje, če sta skupaj s soprogo res pre-švercala vrtno svetilko, ki jima zdaj sveti sredi stanovanja. Ker se o okusih ne gre prerekati, o Pirnatovih »zvitih« pojasnilih pa tudi ne, je jasno samo to, da se je šverc zgodil še v času stare Jugoslavije, ki jo je minister Pir-nat na tak način carinsko spodkopaval. Ko v parlamentu teče beseda o »velikih zgodovinskih temah« (kot je na primer zastava. himna, grb, cerkveni in državni prazniki), so poslanske klopi nabito polne. Ko gre za takšne malenkosti kot so socialni programi, inflacija, razmere v gospodarstvu, so seveda poslanci povsod, samo v parlamentu jih ni. Zaenkrat se tudi nihče ne sprašuje, kako bo na naslednjih volitvah! Trenutno je najmočnejša stranka kakšnih 800 tisoč prevaranih deviznih varčevalcev, ki jih niti predsednik vlade Lojze Peterle več ne tolaži, da jim država jamči za vloge. In jim lahko samo še bog pomaga! Kar še ne pomeni, da se bodo množično včlanjevali med predsednikove krščanske demokrate. Lahko pa tudi, če so naivni.. . Ko nekateri iz opozicije trdijo, da je pod sedanjo oblastjo vse polno škandalov, afer, malverzacij in podobnega in odkrijejo »Pirnatovo svetilko«, se izkaže, da v Demosu mislijo tudi na ljud- stvo. Zaradi njega, če povzamemo poslanca Antona To-mažiča, je treba sprejeti zamrznitev plač. Da bomo v teh težkih časih vsi bolj enakopravni. Ker gre za teorijo enakih želodcev, ki jo je uspešno gojil bivši režim, je stvar malo nerodna. Še bolj čudna postane, ko se izve, da bodo nekaterim vzeli, tistim, ki imajo malo ali pa nič, pa ne bodo ničesar dodali. Temu se po novem reče socialna pravičnost. Nanjo kaže tudi nova stanovanjska zakonodaja! Tisti, ki nimajo stanovanj, bodo največ privarčevali, ker ne bodo nič kupili. Tisti, ki imajo državne in družbene vile, jih bodo kupili zelo poceni. Kje je zdaj pravičnost? V dejstvu, seveda, da lahko družbeno stanovanje s popustom kupi vsakdo — bogataš in siromak. Če v tem ne vidite ne logike, še manj kakšno pravičnost, ste si sami krivi! Zakaj pa nimate družbene vile. oBmočje. Več slabih kot dobrih premikov KS Gorica - finančne težave V krajevnih skupnostih velenjske občine se letos skoraj povsod ubadajo s finančnimi težavami. Tako je tudi v KS Gorica, eni mlajših krajevnih skupnosti. Za letošnje leto so imeli po planu predvidenih 4 milijone tolarjev, dobili pa so jih le 100 tisoč. Tako so uspeli kupiti kabel za javno razsvetljavo, drugih posodobitev pa niso zmogli. Predsednik KS Stane Vičar nam je povedal, da so sestanki in aktivnosti ravno zaradi denarja redkejši. Največ aktivnosti je tudi tu posvečenih Kabelsko razdelilnemu sistemu. Se vedno dobivajo nove naročnike, v teku pa je tudi razdeljevanje potrdil o vloženem deležu v ta sistem. Po ustanovitvi delniške družbe KRS se pripravljajo tudi na razdeljevanje delnic, vendar zaenkrat s tem še niso pričeli. bš Obglavljena šmarska občina Čeprav ne povsem enako, se je spor v šmarski občini končal podobno kot v sosednji šentjurski: v obeh primerih je prišlo do sporov med predsednikoma skupščine in izvršnega sveta in obakrat se je končalo tako, da je občina ostala brez župana. (Šentjurčani so medtem že izvolili novega). Pisali smo že, da seje v šmarski občini skupina (vodilnih) občanov obrnila proti predsedniku izvršnega sveta Marjanu Aralici in mu očitala nedelavnost; med temi je bil tudi župan (in republiški poslanec) Franc Potočnik. Aralica je vendarle kasneje dobil podporo in zato je podal ostavko župan. In poslanci so v petek z večino odstop tudi potrdili. (k) Na vrsti konjiški učitelji Stavkovni val delavcev v prosveti se tudi na našem območju še ni ustavil. Po velenjskem štrajku, grožnjah v Žalcu in Celju, zdaj opozorilno stavko napovedujejo še konjiški učitelji in vzgojitelji. Opozorilno stavko naj bi v šolah in vrtcih imeli 3. decembra. Zahtevajo izravnavo osebnih dohodkov (tudi za nazaj od 1. januarja) in zboljšanje materialnega stanja šolstva in varstva. Kako bodo uspeli, je težko zapisati. Po mnenju odgovornih na konjiški občini je jasno eno: v občini denarja za ugoditev zahtev učiteljev in vzgojiteljev nimajo! (k) In vendar se premika! bi lahko predelali znani pregovor, pa še bi v naših sedanjih razmerah zvenel močno črno-humorno. Glavni premiki so se na našem območju zgodili z negativnim predznakom: na domala celotnem območju so se namreč premikala zemljišča. Po obilnem deževju so namreč začeli drseti najrazličnejši plazovi. Ogrožali so poslopja, ceste, trgali vodovode in druge napelja-* ve. Za tokratne vode pravijo, da sicer niso bile stoletne, vseeno pa so ljudem naredile precej preglavic. Predvsem pa so povzročile veliko strahu. Predvsem tam, kjer še niso odpravili vseh posledic lanske katastrofalne poplave. Manj pa je bilo takih pre- mikov, ki bi nam zagotavljali lepšo prihodnost in trdnejši gospodarski položaj. V večini organizacij so se namesto o razvoju pogovarjali o tem, kako bodo zacelili rane po zadnjih neprijaznih ukrepih zahodnih »prijateljev«. Tudi na našem območju je namreč veliko podjetij, ki so jih ukrepi prizadeli neposredno, ali pa vsaj posredno. Nekatere, kot na primer štorsko Železarno, lahko ponovno pahnejo v rdeče številke, iz katerih so se zadnji čas začeli izmo-tavati. Nekaterim tekstilcem in konfekcionarjem lahko odvzamejo delovna mesta. Sklep vseh je: vzdržati — pri tem pa seveda tudi pričakujejo pomoč države. Se bolj pa si želijo, da bi ukrepe kmalu odpravili in postavili drugače. Pozitivne, ki bi nam omogočili hitrejše vključevanje v prave evropske tokove. Med nekaterimi pozitivnimi premiki pa vendarle velja omeniti začetek proizvodnje v novi mešani Firmi Aero ARM v Šempetru. Res je sicer, da ob pričetku delajo le trije zaposleni, toda v kratkem naj bi jih bilo že trideset. Potem še več. Ob tem pa je zelo pomembno, da smo dobili tehnološko visoko zahtevno proizvodnjo, kakršne je tudi v svetu le malo. Mešana Firma, v kateri imata nemška partnerja dvotretjinski delež, naj bi zaživela že pred precej časa, vendar je tudi to uresničitev zavlekla vojna. V novi firmi bodo proizvajali nekaj vrst lepil, kemikalij ter papirno galanterijo (razne vrste etiket). Čeprav bodo proizvajali kemikalije, bo to vendarle izredno čista proizvodnja. Lepila bodo izdelovali na vodni osnovi in ne na osnovi topil; tako proizvodnjo imata zazdaj le še dve tovarni na svetu. Tudi to seveda daje firmi velike prodajne možnosti. Že zdaj naj bi 95 odstotkov izdelkov prodali na tuje. Upajmo seveda, da bomo z mirnejšimi časi in po priznanju Slovenije lahko poročali še o več podobnih primerih odpiranja obratov, kjer bo soudeležen tudi tuj kapital. Marsikatero podjetje (tudi na našem območju) že ima v ognju svoje železo. Le primernejši čas mora priti, (k) L \ Sa&irijsfžg - šcUesRg- na&e&a Strele udarjajo v vrhove To naše pravo vreme se je že precej ohladilo, v takem pa ni več najboljših pogojev za strele — to pa ne pomeni, da ne udarjajo strele v našem drugačnem ozračju. Napete razmere našega vsakdana so namreč kot nalašč za sproščanje energije in za udarce najrazličnejših strel. In te udarjajo v vrhove! Veliko jih leti na samega državnega premiera Lojzeta, na našem območju pa na premiere kar nekaj občinskih t lad. y šentjurju in Šmarju so se že malo otopele, ker niso mogle zanetiti pričakovanega požara, na mozirskega premiera letijo strele bolj iz šoštanjsko-velenjske smeri, pa zato zanj niso tako nevarne. Močno pa je zadnji čas sevanje strel v velenjski in celjski občini. Po Velenju, pravijo, sekajo najhuje zelene strele, čeprav jih je precej tudi drugih barv. Udarjajo po Franju in po petem ter četrtem nadstropju, pa po šoštanjski likalnici, »blagoslovljeni« beli dvorani in še po čem. Šolniške strele so udarjale tudi po obnašanju prvega človeka velenjske vlade. Huda tarča najrazličnejših strel vseh mogočih barv in izhodišč je postal zadnji čas tudi predsednik celjskega izvršnega sveta. Začelo se je z zazidalnim načrtom Gaber-je in staro mestno jedro, nadaljevalo s pobiranjem oderuške pristojbine za parkiranje, višek pa doseglo z vročimi cenami ogrevanja in nekaterih drugih komunalnih dobrin. Pa še z razmerami okoli celjske kabelske televizije so povezovali celjskega premiera. V tem primeru ni šlo (ne gre) le za njegove čudne odločitve, ampak ljudje predvsem povezujejo te odločitve s premierom kot podjetnikom. V vseh takih in drugačnih odločitvah namreč ljudje tudi ocenjujejo, kaj bi lahko iz tega potegnil on osebno, saj naj bi njegovo podjetje imelo lovke na zelo različnih področjih. Saj bi človek ob vsem tem lahko tudi skomignil z rameni, češ, najbolj so izpostavljeni, pa zato tudi neke vrste družbeni strelovodi, kamor običajno pogosteje udarjajo strele. A kaj ko je ob pomanjkanju pravih dokazov tudi vse več takih, ki menijo, da je zagotovo nekaj ognja, če se že vidi dim. Toda med- tem ko ponekod res nekateri že tudi pišejo razne prijave, drugod drugi le ugibajo in natolcujejo. V takih razmerah pa je še več prostora za razne govorice in tudi za nove strelice. V taki godlji pa je tudi težko natočiti čistega vina. Še posebno, če ni ne to-čaja, ki ga želi naliti, pa tudi pri pivcih prave želje in zahteve ni. Ce bi bilo oboje, ali vsaj odločnost na eni strani, bi seveda morali vzeti filter in stvar prečistiti. Ribarjenja v kalnem nismo prenesli ne v preteklem času. ne bi ga smeli tudi v seda njiku. še manj v prihodni-ku. Kalno imajo radi le krapi; večina ljudi pa pravi, da krapi zaudarjajo. (Kr) ŽALSKI UTRINEK Mačke na kulturni strehi Zadnjih nekaj tednov buri duhove v Žalcu razprava o ustanovitvi KULTURNEGA CENTRA. To bi naj bila ustanova, ki bi v svojem hramu združevala kompletno kulturno ponudbo žalske občine. In kot je že navada so kulturniki pravi mali ljubosum-neži med sabo, tako da je temu tako tudi v glavnem mestu spodnje Savinjske doline. Ta Janez ne mara onega Jožeta in ta Jožica kaj malo da na ono Jerico. Problem ni tako enostaven, da bi ga lahko opisali kar na eni strani. ZKO združuje v svojem hramu čez 40 društev, ki pridno delujejo v okviru šol in krajevnih skupnosti. Žalsko društvo SVOBODA, ki ima svoj sedež v Domu II. slovenskega tabora, je z že pozabljenim občinskim odlokom dobilo v roke upravljanje prelepega doma (v katerem se nahajajo Občinska matična knjižnica. Kino Žalec, ZKO, Svoboda in prazni neizkoriščeni prostorčki in sobane). Marsikdo je tudi pozabil, daje čudovit dom, še prekmalu ob večjih nalivih pričel pridno puščati vodo, ki je mimogrede tekla nekoč tudi v prisotnosti spodaj podpisanega po knjigah na policah občinske knjižnice. Dva fanatika, g. Sadnik in g. Verbič (ex žalska SVO- lahko najbrž vsi snamemo kapo. Toda spominjamo se njenih besed izredno agresivnega nasprotovanja kulturnemu centru pred kakim letom dni, kar nekako moteče deluje pri njeni sedanji zagretosti za ustanovitev kulturnega centra. Spet zlobni jeziki znajo povedati, da kot je znala ustvarjati bogat predvolilen program iz kulture za sedanji SDP in se sedaj zelo dobro razume z DEMOSOVO vlado v občini, da je podobno tudi sedaj nekako bolj zagreta za kulturni center, ko se odpira delovno mesto direktorja KULTURNEGA CENTRA. Še zlobnejši jeziki od teh pa pravijo, da je problematično tudi to, da mora ravnatelj knjižnice imeti opravljen knižničarski izpit. Kakorkoli že, od vsega kulturnega v občini je bilo dosedaj najbolj bogato tisto, kar se je odvijalo v Občinski matični knjižnici, pa naj ljudje govorijo karkoli. Res je tudi, da nekaj ne »štima« v osnutku ustanavljanja kulturnega centra, kajti v pričujočih papirjih ne moremo najti raziskave kulturnih potreb, niti besedice o mar-ketinških prijemih šefa novega centra, o trženju kulture, o obveznosti pridobivanja izven proračunskih sredstev, o alternativ- BODA), sta tudi za ceno denarja iz lastnih žepov dostikrat naredila več kot bi lahko od njiju pričakovali, DA NE BI LEPE STAVBE VZEL VRAG. Seveda ima tudi upravlja-lec svoje napake, med drugim tudi to, da se je Dom kaj malo tržil. Hudobni jeziki znajo povedati, da je bil v domu največji kulturni dogodek (po številu obiskovalcev) razstava mačk pred štirinajstimi dnevi, ki jo je organiziralo evropsko Eeli-nološko društvo. Po drugi strani se je sedež kulturnega dogajanja preselil v prostore Občinske matične knjižnice, katere ravnateljica gospa Anka Kr-čmar uspešno vodi poleg redne knjižnične dejavnosti še celo vrsto drugih kulturnih in javnih prireditev v knjižnici (srečanje z znanimi osebnostmi iz kulture in družbenega življenja, ure pravljic, vide-oprojekcije itd.). Pred gospo iz knjižnice nih kulturah, ki bi zanimale širši krog ljudi, o subkulturi, o glasbenih prireditvah, o kongresnem trženju Doma II. slovenskega tabora, o statusu, dosedanjega upravljalca doma (ki bi se mu morali vsaj zahvaliti za dosedanje delo), o strateških usmeritvah kulturne ponudbe, o sodelovanju amaterske kulture v občini in njene koordinacije s strani ZKO in kulturnega centra, o kadrovski politiki (umirajoči Savinov salon prav gotovo v nebo vpije po razširitvi dejavnosti razstav), o založništvu in tako dalje. Kdo, kdaj, zakaj, komu in po čem, to za nekatere izgleda ni niti približno združljivo s kulturno politiko. Mogoče je nekaj resnice v t^m, da delovno mesto direktorja KULTURNEGA CENTRA mami tudi nekatere pomembnejše ljudi, ki dosedaj niso imeli prave zveze s kulturo! Gegor Vovk Vsaka ženska si prizadeva postati enačba z vsaj enim neznancem. Žarko Petan SVEČANO OB 10-LETNICI OŠ BRATOV MRAVLJAKOV — Učenci in delavci OŠ bratov Mravljak so v petek svečano proslavili majhen, a pomemben jubilej: 10-letnico plodnega dela in učenja. Ob tej priložnosti so učenci skupaj z učitelji — mentorji tamkajšnje šole, pripravili nadvse bogat in prisrčen kulturni program, ki so ga gostje in drugi udeleženci nagradili z dolgim ploskanjem. V program se je zvrstilo zbo- rovsko petje, recitacije in igrice najmlajših nastopajočih. Udeležence petkove proslave je nagovoril ravnatelj OŠ Ivan Planine in na kratko opisal 10-letno uspešno delo te šole ter dodal, da se bodo še naprej trudili, da bo šola v ponos kraju, otrokom pa zakladnica znanja. Na obletnico so bili vabljeni tudi nekdanji učitelji te šole. B. Mugerle V urbanistični načrt nujno sodi cestni promet V prostorih Gorenja-Servis je bila v petek prva predstavitev funkcionalne razdelitve cestnega omrežja v mestu Velenje s pomočjo računalniškega programa in orodja ARC/ INFO. To sodi v okvir prometnega urbanističnega načrta mesta Velenje, katerega naročnik je izvršni svet skupščine občine. Predstavitev je pripravil Zavod za urbanizem Velenje v sodelovanju s Tehniško fakulteto Maribor oziro- ma s centrom za ceste in cestni promet, udeležili pa so se ga člani prometne komisije pri IS, SPV-ja, urbanisti, vzdrževalci cest CPC, komunale ter drugi. Prometni urbanistični načrt mesta Velenje naj bi v končni obliki vseboval konkretne prometno tehnične obsege, ukrepe na posameznih cestnih odsekih. S predvidenimi ureditvami peš površin, hodnikov za pešce, kolesarske poti, parkiranja in javnega prometa. S tem načrtom, ki je prvi te vrste, se želi opozoriti urbaniste, da bi se z načrtovanjem objektov v prostor, morali prilagajati načrtovani cestno prometni infrastrukturi in ne obratno kot je bilo do sedaj, ko je imela infrastruktura sekundarni značaj. Primer so Šalek II, III, Gorica, Šmartno, Konovo in še kje, ki so cestno prometno popolnoma neustrezno načrtovane. (b. m.) Rudnik lignita Velenje Ugotovitve, ki držijo Vodilni delavci slovenskih premogovnikov so ta mesec ponovno sedli skupaj. V Rudnik lignita Velenje so predstavnike Rudnikov rjavega premoga Slovenije namreč povabili člani rudniškega Društva inženirjev in tehnikov. Za uvod v njihovo celodnevno srečanje so si skupaj ogledali jamska delovišča v jamah Preloge in Pesje, priprav-ska delovišča, varnostno-informa-cijski center ter službe jamomer-stva, hidrogeologije in rudarske projektive. Sledil je pogovor o aktualnih problemih v slovenski energetiki, v katerem so izrekli precej kritičnih besed o slovenski vladi ter njenem ministrstvu in ministru za energetiko. Ugotovili so, da se vsi našteti premalo zanimajo za položaj premogovništva, predvsem za njegovo prihodnost. Vlada nima pripravljene strategije razvoja premogovništva, še več, ministrstvo se pogovoru o tem izmika in ne daje natančnih odgovorov. Pa vendarle je delo mini- stra za energetiko v medijih najmanj obravnavano. Mar to pomeni, da dobro dela, so si slovenski premogarji zastavili bolj retorično vprašanje. Ugotovili so tudi nesmisel, ki izhaja iz dejstva, da vlada določa ceno električne energije in premoga, obenem pa govori, da mora oboje postati tržna kategorija. Nekatere premogovnike naj bi zaprli, katere, če sploh in kdaj, se vlada še ni odločila. Premogovniki so specializirana podjetja, ki svoje proizvodnje ne morejo prilagoditi potrebam trga (ali željam vlade) v letu dni. Potrebujejo dolgoročno planiranje z opredelitvijo življenjske dobe premogovnika ter kratkoročno najmanj za obdobje desetih let. Slovenija ima svoj premog in električna energija pridobljena iz našega lastnega premoga je cenejša kot iz uvoženih premogov. Zemeljski plin in nafta sta draga in nezanesljiva energetska vira. kajti preveč sta odvisna od svetovnih gospodarskih in političnih dogajanj. Slovenski premogarji v Velenju niso kritično ocenjevali le zunanjih razmer, temveč so prevetrili tudi svoje poslovanje in delo. Poudarili so, da bodo slovenski proizvajalci električne energije in premoga morali bolj sodelovati in enotneje nastopati navzven, kajti rivalstva med njimi in lokalistična gledanja lahko sicer majhen slovenski energetski prostor uničijo. Kot vsi ljudje tudi delavci v premogovništvu želijo dihati čist zrak, zato pritrjujejo nekaterim rešitvam ekoloških problemov, ki jih povzročajo, ne soglašajo pa s skrajnimi rešitvami — zapiranjem premogovnikov, elektrarn. V proizvodnji premoga se zavzemajo za ohranjanje kontinuitete proizvodnje s čim manjšimi stroški, vendar pa racionaliziranje poslovanja ne sme vplivati na manjšo varnost delavcev pri delu in njihovo manjšo socialno varnost. To se tudi ne sme dogajati pri razvojnem delu, da bi namreč, kot je nekdaj že bilo, pri zunanjih delih že iztrošena in zastarela oprema bila še dobra za v jamo. Ne soglašajo tudi s tremi tečaji za nemško marko: uradnim, črnim in energetskim, ki je od vseh treh najnižji. Do vseh teh ugotovitev, ki brez dvoma držijo, so slovenski premogarji prišli torej za skupno mizo, pa čeprav brez primernega sogovornika, tistega, ki bi dal odgovore na vprašanja, ugotovitve zanikal ali jih potrdil. Kljub temu so to svoje srečanje, ki so ga popestrili še s krajšim družabnim delom in predavanjem tehničnega vodja velenjskega rudnika mag. Franca Žerdina o perspektivah rudarjenja v Sloveniji, ocenili kot zelo dobro. Ker pa se zaradi obširnosti tematike in pomanjkanja časa o vsem niso pogovorili, so sklenili, da se bodo kmalu spet sešli v Zasavju. Diana JANEŽlC Gorenje se je odpravilo v svet pred tremi desetletji (4) Začetek na naj trgu v Zvezni republiki Nemčiji »Zvezna republika Nemčija sodi med najbolj razvite, najbolj odprte in največje trge na svetu. Je hvaležno tržišče, če si kvaliteten partner, prizna dobro poslovnost in kakovost!«, poudarja Stane Debevc, direktor Gorenje Vertriebs München. Z'ato tudi ni slučaj, da je začelo Gorenje graditi svojo zunanjetrgovinsko mrežo in se odpravljati v svet prav v Zvezni republiki Nemčiji. Po treh desetletjih je Gorenje omembe vreden poslovni partner v tem delu evropskega gospodarskega prostora. »Lahko smo ponosni na prehojeno pot, pa tudi za prihodnost sem optimist!«, pripoveduje Stane Debevc. »Mislim, da smo naj-napornejši del poti prehodili, seveda pa nas čaka še ogromno napo rov.« Prvi i/voz Gorenje pred 30 leti je bilo 200 štedilnikov, poslanih, seveda kam drugam kot v Zve- zno republiko Nemčijo. Zdaj izdelke Gorenja na tem največjem trgu Zahodne Evrope že dobro poznajo. K temu so pripomogli tudi uspešni nastopi Gorenja na največjem svetovnem srečanju proizvajalcev bele tehnike v Köl-nu, na Domotechnici,pa sodelovanje na drugih sejmih, tudi na tako imenovanih hišnih sejmih posameznih trgovskih organiza-cij. Vseskozi je cilj Gorenja Vertriebs zagotoviti kar največji tržni delež izdelkom Gorenja, in to pod lastnimi blagovnimi znamkami. Pri tem izkoriščajo vse mogoče prodajne kanale — grosiste. veleblagovnic, detajliste in prodajo s pomočjo katalogov. V teh prizadevanjih dosegajo pomembne uspehe; pomembne tržne deleže so dosegli še posebej pri prodaji izdelkov kuhalne ter hladilno zamrzovalne tehnike. Pri plinskih štedilnikih (dimenzi- je 500 x 600 mm) dosegajo več kot 40 % tržni delež, pri električnih prostostoječih štedilnikih (iste dimenzije) okrog 50% tržni delež, pri vgradnih gospodinjskih aparatih pa okrog 5 % tržni delež itd. Razumljivo je, da terjajo vsi proizvodni programi Gorenjevih tovarn tudi dobro organizirano servisno in montažno službo. Zraven izdelkov bele tehnike predstavljajo pomemben del Go-renjevega nastopa v Zvezni republiki Nemčiji tudi izdelki lesnega programa, montažne kuhinje, sanitarni del, kopalniška oprema itd., ki morajo biti podpreti s kakovostno montažno službo. Za Gorenje Verriebs München je značilno, da postaja vse pomembnejše sodelovanje in prodaja nemškim proizvajalcem istovrstnih proizvodnih programov. Sodelovanje, ki je vse bolj uspešno, prerašča v pripravo pogodb o skupnih naložbah, skupnem načrtovanju razvoja, delitvi programov in poslovanju po že sklenjenih kooperacijskih pogodbah. Ker postajajo vse bolj znani tudi v industriji, na profesionalnih naslovih, je optimizem za nadaljnji razvoj Gorenja Vertriebs toliko bolj realno, ugotavlja Stane Debevc. Gorenje Vertriebs ustvari največji delež izvoza Gorenja. Medtem, ko so leta 1989 dosegli 258 milijonov DEM prometa, ga bodo letos že 370 milijonov DEM, za prihodnje leto pa načrtujejo povečanje obsega poslovanja že na okrog 470 milijonov DEM. Pomembno je tudi, da uživa Gorenje Vertriebs v zahodno-nemških finančnih krogih ugled, s čimer predstavlja močno oporo Gorenjevim proizvodnim podjetjem \ domovini. v Gustav Šilih - obujena pedagoška in slovstvena podoba (SpOMiNSki ZApiS ob JO'IeTNICÌ smrtì) PišE Ivo Stropni k Mozart v Velenju Pred dobrimi tremi leti smo lahko v dvorani glasbene šole prisluhnili prvemu koncertu iz cikla koncertov o Mozartu, katerega glavni nosilec in izvajalec je Uroš Lajovic z orkestrom Slovenicum. Do sedaj so se zvrstili v Velenju koncerti iz treh ciklusov: Mozart, kdo je to; Mozart in nasprotniki; Mozart in sodobniki. Poleg tega smo si lahko ogledali v avli glasbene šole razstavo o Mozartu in njegovih delih. Z letošnjo četrto koncertno sezono o Mozartu pa se zaključuje ta projekt, v katerem nam je bila predstavljena glasba in življenje Mozarta, njegov čas in ostali ustvarjalci iz tega obdobja, ki so imeli vpliv na njegovo delo. (nadaljevanje iz prejšnje številke) V. Tako kot mnogi drugi intelektualci je tudi Šilih občutil internacijo. »Leta 1941 je bil kot jugoslovanski rezervni oficir v nemškem voj. ujetništvu. Ker se ni smel preseliti v Ljubljano, se je zaposlil kot knji-gotržec pri Kienreichnu v Gradcu. V letih 1945—45 je bil ravnatelj mariborskega učiteljišča, nato tu profesor do upokojitve 1950. Kmalu reaktiviran je 1952. ustanovil in vodil v Mariboru Vzgojno posvetovalnico. V letih 1925—31 je urejal Pedagoški zbornik, 1937—9 Roditeljski list; v Mariboru predsednik Pedagoške centrale, po 1. 1945 pa Pedagoškega društva ter predsednik Zveze pedagoških društev Slovenije. Prejel Žagarjevo nagrado in Red dela III. stopnje 1951. leta. Kot presoden eklektik je prenašal na domača tla sodobne napredne pedagoške ideje in jih populariziral. Z ustanovitvijo in vodstvom Pedagoške centrale v Mariboru je pred vojno ustvaril ustanovo, katere sloves je segel daleč čez meje Slovenije; tudi Vzgojna posvetovalnica je bila prva te vrste pri nas.« (Povzeto po SBL III/617) VI. V petdesetih letih se je strokovno, čeprav le za kratek čas, ob ponovni uvedbi domoznanstva v osnovno šolo, ukvarjal tudi z njegovim bistvom, psihološko utemeljitvijo in družbeno vrednoto. »Le-to si je bilo pri nas pridobilo domovinsko pravico že pred pol stoletjem ter si je ustvarilo na večini naših šol lepo tradicijo. Po osvobojenju pa, ko smo preveč tesnosrčno prevzemali sovjetske didaktične, proti strogi sistematiki uravnavane nazore, smo v marsičem odpravili tudi domo-znanstvo. Njegovo rehabilitacijo moramo iz vsega srca pozdraviti.« (PZ 1955/11) S svojim odmevnim referatom je močno vplival tudi na velenjskega rojaka Fr. Mlinška, ki je Šilihovo domoznansko koncepcijo uresničeval v smislu domoznanske monografije oz. vsaj zbiral gra- divo zanjo in ga vzgojno posredoval s šolskim učivom svojim učencem na tedanji velenjski šoli. VII. Šilih se je sredi svojega obsežnega pedagoškega dela, v smislu praktičnega vzgajanja in teoretičnega publiciranja, znova in znova želel posvetiti iz njegovega življenja nekoliko odrinjenemu pripovednemu pisanju. Žal še danes neurejena in nezbrana zapuščina ga tudi v zadnjih letih življenja kaže kot vztrajnega pripovednega snovalca za mladega slovenskega bralca. V njegovih literarnih načrtih je ohranjenih nekaj proznih nastavkov, ki jih ni uspel končati v pravljico ali v novo povest. Tako je v »v desetih izdelanih poglavjih« ostala nedokončana tudi mladinska povest o velenjskih rudarjih »Grbavi plemič« (inf. lit. T. Horvat, FF/1990). VIII. Obujena pedagoška in slovstvena podoba velenjskega rojaka Gustava Šiliha, ki se je rodil 31. julija 1893 v Velenju graščinskemu oskrbniku Lovru Š. in Poloni, roj. Silovšek, skuša vsaj nekoliko približati njegovo pedagoško in tudi pisateljsko erudicijo, ki je — pedagoško — do danes bila že neštetokrat tako ali drugače posredovana generacijam vzgojiteljev in vzgajanih šolarjev, mlademu bralcu pa — slovstveno — za doseganje človeških ciljev, kakor npr. v »Jezeru«, kjer v vzgojnem epilogu govori svojemu mlademu bralcu: »Vzemite zgodovino svojega naroda v roke, prelistajte jo, poglejte päzno njene temne in svetle strani: in imeli boste povest o dolini, kakor se je nadaljevala, toda ne končala, povest slovenske radosti in slovenske bolesti, povest o rodu, ki je živel na njenih prelestnih poljanah, o rodu, ki ni prenehal govoriti svojega jezika in peti svojih veselih in žalostnih pesmi, ko je bil tujčev jarem najtežji.« (Ib., 280) Gustav Šilih je umrl 24. novembra 1961 v Mariboru, kjer je preživel večino življenja. Pestro v žalski i v« • občini Kadar govorimo o neki dobi z vidika njenih intelektualnih ali drugačnih dosežkov, običajno pozabljamo na to, da je vsako obdobje človekove zgodovine kompleksno in da je v vsakem specifičnem okolju drugačno. Ce vzamemo dve veji človekove ustvarjalnosti — umetnost (posebej glasbo) in filozofijo, lahko vidimo, da njun razvoj ni konvergenten. Hkrati pa čutimo, da mora obstajati nekakšen skupni imenovalec za vso kulturo določenega časa. Mozart je bil eden tistih srečnih in redkih umetnikov, ki se mu je že z zgodnjo mladostjo odprl svet. Potovati v 18. stoletju je bil velik privilegij. Velika večina tedanjega evropskega prebivalstva ni nikoli prestopila mej obzorja, ki ga je bilo mogoče videti s praga domačije. Ko je Leopold Mozart leta 1763 svojo družino popeljal na dolgo potovanje po Evropi, je njegov izredno nadarjeni sin Wolfgang dobil priložnost, da iz prve roke spozna vse največje evropske šole. Živeti slabih 36 let in ustvariti 626 registriranih del, med njimi 20 oper in oratorijev, med katerimi sodijo nekatere k največjim vseh časov, 53 simfonij, ... je težko pojasniti. Zakaj je Mozartu v njegovem okolju spodletelo, zakaj z vsem bogastvom, ki ga je razmetaval, in pri vsej skromnosti, s katero je sprejemal naročila, ni mogel zaslužiti vsakdanjega kruha, je težko razumljivo. Dvajset let so raje molčali in oprezali (večina pa do smrti) o njegovem genialnem delu. 1775. leta je Christian Schubart v Nemški kroniki prvi natisnil poročilo, ki je bilo naklonjeno mtinchenskemu krstu Mozartove (osme) opere La finta fiardinie-ra: »Tu in tam se pokažejo zublji genija; a to še ni tihi in mirni plamen z oltarja, ki se dviga proti nebu v oblakih kadila — bogovom ljubi vonj. Če Mozart ni mladika vzgojena v rastlinjaku, mora postati eden največjih skladateljev, ki so kdajkoli živeli.« 18-letni Mozart je v Salzburgu napisal po naročilu gledališkega intendanta grofa Seeaua opero v dveh dejanjih La finta fiardinie-ra. Premiera je bila 13. januarja 1775 in že naslednji dan je Mozart pisal svoji mami: »Hvala Bogu! Včeraj je bila uprizorjena moja opera; tako dobro se je izteklo, da mami ne morem opisati hrupa. Gledališče je bilo nabito polno, da je moralo veliko ljudi domov. Po vsaki ariji je bil strašen trušč s ploskanjem in klici Viva Maestro . ..« Študentje pevskega oddelka AKADEMIJE ZA GLASBO nam bodo v SREDO 4. decembra v DVORANI GLASBENE ŠOLE predstavili koncertno izvedbo opere LA FINTA FIARDINIERA (Lažna vrtnarica). S tem koncertom bomo tako obeležili 200-le-tnico Mozartove smrti (5. december 1791) ter otvorili zadnjo koncertno sezono iz projekta o Mozartu, ki se je pričela in se končuje pod okriljem GLASBENE ŠOLE. In nenazadnje je to koncert, ki nas bo popeljal v praznično vzdušje meseca decembra. Majda Zaveršnik i kopec leta bodo žal- Utenti SQ predStaVlJO JUBILEJ MOZIRSKIH PEVCEV — Minulo soboto so se veselili in prepevali v Mozirju. V Kulturno prosvetnem domu je potekala proslava ob 25-letnici mešanega pevskega zbora Mozirje, z elitnim koncertom otroškega zbora, mešanega zbora, zbora upokojencev ter moškega pevskega zbora Mo- zirje. Revijo je popestril še nastop učencev OŠ Mozirje, svečanost pa podelitev priznanj in Gallusovih odličij za zaslužne in društvu zveste pevce ter sodelavce. Na sliki: Nastop otroškega pevskega zbora KUD Mozirje Jože Miklavc Foto: Ciril Sem Zahvala in prošnja Za konec leta ski....... celoten program kulturnih dogodkov in prireditev z nekaj dodatnimi gledališkimi in drugimi predstavami. Za redni otroški abonma osnovnih šol žalske občine bo Moje gledališče iz Ljubljane 27. in 28. novembra ob 8. uri in ob 10. uri uprizorilo otroško-gledališko igro Razbojnik Rogovilež. Združenje slovenskih profesionalnih in amaterskih izvajalcev pa se bo 4. decembra ob 9 uri, 10.15 ter ob 11.30 predstavilo z mladinsko opero Ra-" muzi-bo IMe- Odbor za literarno dejavnost, ki deluje v Zvezi kulturnih organizacij Velenje, je bil aktiven že leta doslej. Več literarnih večerov in njegovo glasilo Hotenja, so porok, da delo tudi v prihodnje ne bo zamrlo. Pravkar pripravljajo literarni večer. V njem bo sodelovalo pet domačih literatov, ki so javnosti že poznani. Ti so: Josip Bačič, Ivo Stropnik, Dušan Brešar, Marijan Kukovec in Matjaž Šalej. Na petkovem večeru, ki bo v petek, 29. novembra ob devetnajsti uri v Knjižnici Velenje, bodo ob svojstveni sceni, glasbi in plesu, brali svoje sestavke: pesmi in prozo. Večer bo gotovo lep in zanimiv. Viš Karitas je v zadnjem mesecu prejel večje količine hrane in drugih dobrin. Vse te dobrine lahko delimo najbolj potrebnim okoli nas. Karitas se tako zahvaljuje: 1. Župniji Sv. Jošta na Kozjaku. Zbrali in pripeljali so okoli 800 (osemsto) kilogramov različne hrane. Poleg tega še lepo vsoto denarja. 2. Župniji Sv. Marije iz Velenja. Pripeljali so tri polne osebne avtomobile hrane. Tudi denar se zbira v tej župniji. 3. Župniji Šentjanž (Vinska Gora) za darovano hrano in denar. 4. Grafika Bizjak je darovala v celoti (material in delo) za tristo (300) plakatov. Ti so razobešeni po trgovinah s prehrano. Prav tako nam je Grafika Bizjak darovala ves papir za izdelovanje božičnih voščilnic. Poleg zgoraj omenjenih, se zahvaljujemo vsem skritim in tihim darovalcem dobrin. Še slutimo ne, mogoče že v sosednjem bloku kdo trpi težko stisko. Hvala vsem! Trgovine s prehrano, kjer poteka zbiralna akcija za hrano, prosimo naslednje, a) Plakate izobesite tako, da »udarijo« takoj v stranko, ko vstopijo v samo trgovino. Naj plakati ne visijo v »mrt- vih vidnih kotih«, b) Kartoni naj bodo oviti v beli papir, zraven pa mali pomožni plakat, ki ste ga prejeli. Akcija bo potekala stalno, dokler bo potreba tako velika. Vsem trgovinam se zahvaljujemo za sodelovanje. PROŠNJA VSEM BEGUNCEM! Sprejemamo vas vse z veliko mero pripravljenosti, da delimo z Vami vsemi, del vaše agonije, ko vaša domovina Hrvaška plava v krvi. Zavedamo se, da vam ne moremo nadomestiti domovine, mrtvih najožjih sorodnikov, razbitih hiš in ra-zoranih polj . . . Zaradi procesa osamosvajanja Slovenije, so prekinjene že najbolj življenjske, gospodarske vezi znotraj prejšnje Jugoslavije. Vse to peha tudi mlado Slovenijo v vse večjo bedo in nezaposlenost. Zdi se, da bo tega še več. Zato vas vse lepo prosim. Bodite skromni v svojih zahtevah! Jejte, kar se pred vas postavi! Verjemite, da se vaši gostitelji odpovedujejo velikim dobrinam, da bi vam po vseh, najbolj mogočih možnostih olajšali vsaj materialno bedo. Vsi moramo biti pripravljeni na odpoved, da bomo preživeli. PROŠNJA NAKUPO-VALCEM HRANE! V glav nem smo pokrili vse trgovine v Šaleški dolini, ki prodajajo hrano. Mogoče se boš prvi moment v sebi razjezil: »pa ponovno to fehtarjenje, saj ne pride v prave roke, jaz ne bom dal ničesar več ...« »Še sam nimam dovolj denarja, kaj bom deval za druge ...?« Vse to je tudi res, spoštovani nakupovalec. Ustavi se ob plakatu, na njem tudi piše: »Kdo ve, lahko se že jutri sam znajdem v enaki stiski!!??« PROŠNJA vsem, ki vodijo oddelke, kjer poteka zbiralna akcija za hrano. V dogovoru s tistim, ki je najbolj kompetenten za poslovanje, bi mogoče tudi sama trgovina lahko podarila svoj delež! Vem, da je to že marsikje bilo narejeno. Tudi trgovcem in trgovkam hvala, da so velikokrat »podtaknili« prve dobrine v karton, da ni bil prazen. Hvala! Za Karitas — Jože Hrastnik sko . stavo ža abonma in Izven in ■ gledališko igro E. »Bil je škrja-nec...«. Vse predstave bodo uprizorjene v Domu II. slovenskega tabora » Žalcu. Zveza kulturnih organizacij občine Žalec vljudno vabi vse ljubitelje tovrstne umetnosti, da si predstave sami ogledajo. (al) PRISPEVKE KARITA-SU NAKAZUJTE NA ŠTEVILKO 52800-620-37-400-82710-137070/90 KARITAS, Šmarška 2, Velenje Razstava v Mayerjevi vili Nocoj ob 19. uri bodo odprli v Mayerjevi vili v Šoštanju razstavo del članice društva šaleških likovnikov Irene Gu-ček. Razstavila bo akvarele in grafike, ki jih je Igor Kregar, akademski slikar takole ocenil: »Irena Guček se odlikuje po izredno pretanjenem opazovanju in naturalistični risbi ter dosledni karakterizaciji lika. Zelo dobra je tudi kompoziciji.« Razstavo si lahko ogledate vsak dan med 7. in 12. uro. Vrhunska fotografija na velenjskem gradu Med zanimivimi dogodki tega tedna, posebno mesto gotovo pripada otvoritvi razstave umetniških fotografij in predstavitvi knjige Barbare Jakše in Staneta Jeršiča. Umetnika, ki sta se uspešno uveljavila v tujini, se tokrat s svojimi vrhunskimi deli predstavljata domačemu občinstvu, obenem pa bo to tudi predstavitev izjemno lepe knjige njunih del. Otvoritev razstave bo 29. novembra ob 18. uri v galeriji velenjskega gradu. pFm \ji ■ P * \lT\fM n. ^^m ML. K aM |P% jflNk / JJ ..i^tsmr JH ... 28. novembra 1991 ODMEVI, STRANKE naèònstran 5 Nova velenjska črna gradnja Velenjska gradbena inšpektorica ga. Milena Pajek se je v Našem času dne 21. 11. 1991 žolčno odzvala na moje pisanje o črni gradnji v Velenju. Pa za to ni imela kakšnega posebnega razloga. V članku sem v zvezi z vpletenostjo gradbenega inšpektorja namreč zapisal le tole: »Občinski gradbeni inšpektor bi ji moral takoj izdati odločbo, s katero bi zahteval nepreklicno ustavitev gradbenih del. Nezakonitega početja bi bilo tako konec. Ne vem, ali je občinski gradbeni inšpektor ravnal po zakonu in gradnjo ustavil. Vsekakor se gradnja nadaljuje.« To in nič več! Velecenjena inšpektorica na osnovi tega pravi, da ni bila »samo mimogrede omenjena, ampak tudi obtožena in obsojena na brezbrižno opazovanje nezakonitosti na področju gradenj v občini Velenje.« Toda to ni pomembno. Pomembno je dejstvo, da je inšpektorica v zaletu postala advokat drugih verižnikov, ki jih v članku dejansko omenjam kot glavne akterje te afere. Priznava namreč; da je investitor pridobil gradbeno dovoljenje 18. 10. 1991 in to na osnovi lokacijskega dovoljenja, ki ga je 17. 9. izdal Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti. Pri tem inšpektorica mimogrede naplahta bralce, saj gradbeno dovoljenje ni bilo izdano 18., ampak 14. oktobra, kar je zelo pomenljivo. To je namreč isti dan, ko naj bi inšpektorica ustavila gradnjo — črno gradnjo so torej ustavili in legalizirali isti dan. Morda celo isto minuto in v istem prostoru? Kdo ve?! Inšpektorica torej pravi, da je gradbero dovoljenje bilo izdano in to na osnovi lokacijskega dovoljenja. Tu pa nastopita dve pomembni podrobnosti, ki so za inšpektorico očitno nepomembna malenkost. Prvič, za izdajo pravnomočnega lokacijskega dovoljenja je po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor zadolžen »pristojni občinski upravni organ«. V občini Velenje je to Uprava za urejanje prostora, ne pa Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti, ki je »dovoljenje« dejansko izdal. Dovoljenje, ki ga izda nepristojni organ, je po moje nično in brezpredmetno. Tudi 36. člen Zakona o gradnji objektov zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja pravnomočno lokacijsko dovoljenje. To bi inšpektorica že morala vedeti. Drugič, pristojni občinski upravni organ sme lokacijsko dovoljenje po 54. členu Zakona o urejanju naselij.. . izdati le v skladu s pogoji iz prostorskega izvedbenega načrta. Takšen akt pa je lahko le Ureditveni načrt Jezero. Tega pa občinska skupščina ni še niti obravnavala, kaj šele sprejela. Za izdajo lokacijskega dovoljenja torej ni bilo zakonske podlage» Zato je gradnja teniške hale ob Jezeru zame še vedno eklatanten primer črne gradnje. In to ne navadne črne gradnje, ampak takšne, ki jo neposredno vzpodbuja in omogoča občinska oblast. Prav zaradi tega smo Zeleni Velenja od pristojnega ministrstva že zahtevali upravni nadzor. Vesel sem, da je inšpektorica skušala ustaviti nezakonito početje ob velenjskem jezeru, žalosten pa zato, ker ji to ni uspelo. Črna gradnja se namreč nadaljuje. Če bi bila dosledna, bi skladno z;36. in 88. Členom Zakona o graditvi objektov investitorja in svoje »delodajalce« vsaj opozorila, da izdano lokacijsko dovoljenje nima potrebne pravne podlage, pa tudi izdal ga je organ, ki za to ni pristojen. Kaj če bi to dovoljenje izdal npr. referent za javni red in mir? Bi gradbena imšpektorica to spregledala? Bi, če bi to opazila, opozorila vsaj urab-niističnega inšpektorja? Kdo ve? Dejstvo je, da se je občinska oblast močno potrudila in skušala leegalizirati črno gradnjo. Dovolj jasen dokaz je dejstvo, da je gradbe-nio dovoljenje izdala isti dan, ko je gradbena inšpektorica z odločbo slkušala ustaviti gradnjo. A ostaja tudi dejstvo, da lokacijsko dovolje-mje (ki je osnova za izdajo gradbenega) nima pravne podlage. Pravna podlaga je namreč ureditveni načrt, ki pa ga ni ! Naj me vrag, če ne bo Iizvršni svet s predsednikom g. Bartolcem na čelu v kratkem pred delegate prilezel s predlogom tega dokumenta in poizkušal ponovno legalizirati črno gradnjo. Delegati, ki jih ima vlada očitno za osle, bi tako »morali« potrditi že izvršeno dejstvo. Natančno tako, kot se je to dogajalo pred prvimi demokratičnimi volitvami. Žalostno, da to počne oblast, ki se rada postavlja s pridevnikom Demosova. Sramota, žalost in tragedija. Tudi za DEMOS, ki ji (in dokler ji) ne stopi na prste. Ta zgodba seveda nima nič opraviti z mojim odnosom do tenisa in teniške hale. Privoščim jo vsem tenisačem in prepričan sem, da jo bodo dobili. Žalostno je le, da bodo ne krivi ne dolžni uporabljali objekt, ki ga je jara gospoda zgradila na črno. VANE GOŠNIK ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18.11. do 24.11.1991 so povprečne 24-urne koncentracije SO: prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m1 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 18.11.1991 na VELIKEM VRHU 190 mikrogramov/m5 DNEVNE KONCENTRACIJE od 18.11. do 24.11.1991 200 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. G.G. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 18.11. do 24.11.1991 1200 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE ■■ 18.11. ■S 18.11. □ 20.11. ■i 21.11. füD 22.11. □ 23.11. ■i 24.11. ndsek za varstvo okolja Odgovor inšpektorice tični: krom, sulfidi, amoniak, svinec, arzen, baker, fenoli, ostanki topil ter embalaža kemikalij. Če se danes preko razpoke rudniških ugreznin in mimo opozorilnih napisov prebijete na to zlorabljeno področje, boste ugotovili, da bi si bilo bolje navezati mlinski kamen okrog vratu in se potopiti na dno Plevelovega jezera, kot pa izdati tako dovoljenje. Na vsak način pa bi bilo potrebno sprožiti preiskavo in po potrebi kazenski postopek zoper tako neodgovorno početje. Leta 1983 je RLV po idejnem projektu začel graditi največjo nizko gradnjo v naši občini ; to je nasip — dolinsko pregrado šaleške doline med škalami in Pes-jem. Projekt za ta nasip in sicer RP 415/88. je bil izdelan leta 1988. V poročilu o ekološki sanaciji občine Velenje z dne, 29. januar 1991 je ugotovljeno naslednje: »... Ta projekt mora TEŠ dopolniti v smislu gradbene zakonodaje«. Pred nosom občinskih inšpekcijskih služb poteka gradnja dolinske pregrade že sedem let brez predpisane dokumentacije. Prebivalci bližnje okolice pa trpimo hude posledice zaradi gradnje po pomanjkljivi projektni dokumentaciji. Gradnja teniške hale je sporna, ker Skupščina občine Velenje še ni potrdila odloka o ureditvenem načrtu rekreacijskega centra »Jezero«. Ureditveni načrt tega področja je sporen, ker ne izhaja iz ureditvenega načrta celotnega področja okoli Plevelovega jezera, ta pa bi moral izhajati iz krajinske zasnove, ki je še ni. Ureditveni načrti ugreznin posegajo v delitveni konflikt družbenega proizvoda. Podjetja, ki izkoriščajo naravne vire tega področja, morajo plačati realno ceno zanje. Le tako je mogoče reševati nastale socialne in ekološke probleme na tem področju. Prehitro izdajanje gradbenih dovoljenj postavlja zbore skupščine občine pred izvršena dejstva in poskuša izsiliti določene rešitve posameznikom v prid. Od posameznikov v inšpekcijskih službah danes nihče več ne zahteva ideološkega podrejevanja morale politiki (beri lokalnim mogotcem). Zahteva, ki jo postavlja čas, je osebna pripravljenost za spoštovanje pravnega reda in dolgoročno reševanje zaščite okolja. s. Lipnik škale 130 ® AVTIST 5R d.o.o. TRAKTORSKI IZPIT Tečaj iz varstva pri delu za traktoriste, organizira Avto šola AVTIST 5 R Prijavite se lahko tudi za tečaj cestno-prometnih predpisov, ki se bo pričel 3. decembra ob 8. in 16. uri. Informacije: pisarna na Šaleški 16 ali po tel. 856-450 Glede na objavo III. dela nadaljevanke pod naslovom »Nova črna gradnja v Velenju« izpod peresa g. GOŠNIK Vaneta, moram piscu (upam, da ne bo užaljen, ker ga ne tituliram z izrazom »velecenjeni«) pojasniti nekatere njegove zmote. Pred tem pa se čutim dolžno povedati nekaj misli v zvezi s pisanjem pisem njemu podobnih »zaskrbljenih« bralcev v časopise. Osnovna naloga, ki se postavlja pred vsakega pisca je, da se pred svojim pisanjem prepriča o dejanskem stanju, ki naj bi bilo podlaga njegovim pripombam in zaključkom. Iz novega pisma g. GOSNIKA očitno izhaja, daje to storil šele po prejemu mojega odgovora, vendar tudi iz teh nekaj dejstev, ki so mu sedaj postala znana, izvaja popolnoma zgrešene zaključke. Prav nobene potrebe ni, da bi plahtala bralce z navajanjem napačnih datumov povezanih s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje je izdano takrat, ko ga podpišeta predstojnik pristojnega upravnega organa in referent za gradbene zadeve, kije postopek vodil in ko ga prejme investitor. Res pa je, da je bilo gradbeno dovoljenje podpisano in po investitorju prevzeto 16. 10. 1991 in ne 18. 10. 1991, kot sem napisala prvotno, nikakor pa ne istega dne (oziroma minuto), kot to namiguje g. GOŠNIK. Pa četudi bi bilo isto sekundo, to ni moj problem. Opozorilo g. GOŠNIKA o »pomembni podrobnosti«, katero naj bi spregledala v zvezi s pristojnostjo organa, ki je lokacijsko dovoljenje izdal, kaže na nepoznavanje problematike, katere se je lotil. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor prepušča občinam, da same odločijo, kateri organ je dejansko pristojen za izdajanje teh odločb. V velenjski občini je to po veljavnem Odloku o upravnih organih Občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/90) Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti. To bi g. GOŠNIK kot poslanec velenjske skupščine pač moral vedeti. V tem primeru govoriti o nepristojnosti organa, ki izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja ter o ničnosti njegovih odločb, je torej brezpredmetno. Podlaga za izdajanje lokacijskega dovoljenja je stvar upravnega organa pristojnega za te zadeve. Preverjanje pravilnosti te podlage pa, ne glede na vse tiste člene Zakona o graditvi objektov na katere se sklicuje g. GOŠNIK, sloh ni v pristojnosti gradbenega inšpektorja in ne daje podlage za moje ukrepanje. Očitno je torej, da bo potrebno grešnega kozla poiskati na drugem mestu. Ne pričakujem, da bo g. GOŠNIKU to moje dodatno pojasnilo zadostovalo, vendar s tem pismom zaključujem to javno polemiko. S spoštovanjem! Gradbeni inšpektor Milena PAJEK O dovoljenih gradnjah Od nekdaj so nekatere gradnje v naši občini slovele. Začele so se kot črne, nato si hitro dobile potrebna dovoljenja inšpekcij, vseskozi pa so ostale sporne. Gradnja teniške hale je do 18. oktobra, ko je investitor dobil gradbeno dovoljenje, bila brez dvoma črna, ali pa vsaj umazana. Samo štiri dni, od 14. oktobra do 18. oktobra, je investitor moral čakati na dovoljenje. Graditelji hiš, kako dolgo ste čakali vi? Jaz sem čakal več mesecev ... O osnutku odloka ureditvenega načrta rekreacijskega centra »Jezero« bomo delegati občinske skupščine razpravljali 3. decembra pod točko devet, če bo sprejet. Komu je ta odlok potreben, če lahko občinske inšpekcije zakonito, brez tega odloka izdajo gradbena dovoljenja za omejeno področje? Okrog Plevelovega (Velenjskega) jezera so še druge sporne gradnje, ki so jih občinske inšpekcijske službe dovolile ali pa jih tolerirale. Dne 30. januarja 1980 sem prijavil nezakonito gradnjo v gozdu Ležen. Dne 14. februarja 1980 sem dobil od oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Velenje naslednje pojasnilo: »Investitorju, Komunalnemu obrtnemu centru Velenje je upravni organ Skupščine občine Velenje dne 25. decembra 1979 pod št. 351-575/79-3 dovolil pričetek gradbenih del za odlagališče industrijskih odpadkov v Ležnju skladu s 3. odstavkom 1. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS št. 42/73) pod pogojem, da si je dolžan pridobiti gradbeno dovoljenje v roku šestih mesecev.« Gradbeni inšpektor Milena Pajek, s. r. ing. gradb., sanitarni inšpektor Marija Brglez, s.r. višnji sanit. tehnik. Dne 2. marca 1980 sem odločitev občinskega gradbenega inšpektorja oporekal, ker se ni zgodil nikakršen izreden dogodek, zaradi katerega bi lahko po omenjenem členu zakona odobrili začetek gradnje brez potrebnih soglasij. Komunalnemu obrtnemu centru je bil dovoljen začetek gradnje odlagališča posebnih odpadkov brez podpisane dokumentacije. Do leta 1986, ko je na pritisk organov KS škale poteklo »začasno uporabno dovoljenje«, je bilo na rudniške ugreznine v gozdu Ležen odloženo 10 000 kubičnih metrov posebnih odpadkov. Med njimi so problema- Demokratska stranka Slovenije tudi v Velenju Na zadnjem kongresu Slovenske demokratične zveze je skupina delegatov in večji del vodstva dotedanje stranke, ki so ga predstavljali nekateri najvidnejši politiki Republike Slovenije, zaradi evidentnih programskih preusmeritev zapustila kongres SDZ in ustanovila DEMOKRATSKO STRANKO SLOVENIJE. Glavni namen ustanovitve »nove« stranke je bila ohranitev »starih« vrednot bivše SDZ in utrditev pozicije delovanja stranke na sredini slovenskega političnega prostora. Programski poudarki stranke ostajajo še naprej na demokratizaciji vseh ravni družbenih odnosov, ter zagotavljanju enakopravnosti vsem ljudem, družbenim razredom in slojem, ki živijo v Republiki Sloveniji, neglede na njihovo poreklo. Težišče delovanja stranke na področju splošne demokratizacije pri tem karakterizira reševanje nalog pri utrjevanju pluralne parlamentarne demokracije in nacionalne samozavesti Slovencev, vzpostavitvi učinkovite pravne države in poravnavi krivic iz preteklega obdobja, denacionalizaciji in privatizaciji družbene lastnine, mednarodnih odnosov, ekonomije in ekologije, izobraževanja, sociale in zdravstvenega varstva ter obrambe države. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE se zavzema skratka za SVOBODNO in resnično! DEMOKRATIČNO SLOVENIJO. V občini Velenje je trenutno v ustanavljanju in pripravi izhodiščnega programa Občinski zbor demokratske stranke Slovenije. Za občinsko politično sceno bo to nedvomno pomemben prispevek k demokratizaciji razmer, ki so jo kmalu po volitvah nekatere stranke povsem zanemarile ali celo zlorabile. K sodelovanju vabimo zato vse bivše in nove somišljenike, ki ne želijo čakati zgolj volitev, da bi lahko izrazili svojo politično voljo. Do ustanovitve Občinskega zbora demokratske stranke Slovenije in pridobitve sedeža v Velenju je možno informacije v zvezi z dejavnostjo stranke dobiti na telefonu (063) 858-110. Oglasite se, dobrodošli ste! Predsednik iniciativnega odbora Miran Gmajner, ing. str. LBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Nov krajevni odbor Liberalno-demokratska stranka, Občinski odbor Velenje ustanavlja krajevni odbor stranke v Šmartnem ob Paki. S tem Liberalno-de-mokratska stranka poskuša uresničiti svojo programsko točko o re-gionalizaciji in oblikovanju manjših občin v Sloveniji ter tako pripravljena dočaka ustavne spremembe. Zato vabijo vse člane LDS iz Šmartnega ob Paki, predvsem pa simpatizerje, da se udeležijo sestanka iniciativnega odbora LDS za Šmartno ob Paki, ki bo v ponedeljek, 2. decembra ob 19. uri v mali dvorani Doma krajanov v Šmartnem ob Paki. Obisk pri nemških liberalcih Fondacija Friedrich Naumann Stiftung, ki deluje pod okriljem nemške Liberalno-demokratske stranke (FDP) je povabila na enotedenski seminar predstavnike slovenskih liberalno orientiranih strank. Seminar se je odvijal v Konstanzu, v deželi Baden-Würtemberg, udeležilo pa se gaje deset lokalnih predstavnikov Liberalno-demokratske stranke. Predstavili so nam delovanje FDP, nemškega volilnega in parlamentarnega sistema, delovanje tržnega gospodarstva, postopkih privatizacije, predvsem pa funkcioniranje nemškega federalnega sistema. Njihov sistem deluje predvsem na izraziti samostojnosti dežel kot zaokroženih upravno-administrativnih enotah predvsem, kar se tiče odločanja glede razvojnih vprašanj, infrastrukture in načrtnega vzpodbujanja perspektivnih tehnologij in panog. Ta sistem, ki uspešno in učinkovito funkcionira temelji na visoki stopnji lokalne samouprave in pristojnosti dežel (regij). Dobili smo izredno koristne napotke in argumente v naših prizadevanjih, da bi se Slovenija razvijala po policentričnem principu, temelječim na upoštevanju razlik ter enakovrednem sodelovanju enakovrednih partnerjev. Gostitelji so se še posebej zavzeli za takojšnje priznanje Slovenije kot mednarodnega subjekta ter predstavili zadnja prizadevanja FDP in njenega ministra Genscherja v svetovni diplomaciji in Libe-ralni internacionali. Dragan Martjnšek Krščanski demokrati Srečanje v Turnišču Organizator 3. srečanja občinskih in krajevnih odborov Slovenskih krščanskih demokratov je tokrat bil OO SKD v Lendavi. Organizacijsko ga je brezhibno izvedel v zadovoljstvo vseh prisotnih odbornikov in gostov v soboto 16. nov. 1991 v Turnišču. Navzoče je ob 9. uri pozdravil preds. Skupščine občine Lendava in obenem predsednik OO SKD g. Čiril Pučko. Za njim je povzel besedo predsednik stranke g. Peterle z besedami: »Nekaterim strankam gre rast in uspešnost krščanske demokracije na živce, zato se poslužujejo vseh vrst podtikanj, mnogi iz opozicije pa priznavajo, daje SKD najbolj zaupanja vredna stranka v slovenskem političnem prostoru«. Nadalje je komentiral sedanje politične razmere v Sloveniji, prisotne seznanil z rezultati obiska v skandinavskih državah, ter se optimistično izrazil glede skorajšnjega priznanja Slovenije. Rekel je, da sedaj ni primerno gugati politično barko slovenske države, saj nam to lahko škodi še posebej pri gospodarskem vključevanju v mednarodne tokove. Med obravnavanjem aktualnih političnih in gospodarskih problemov, so člani občinskih odborov predstavnike SKD seznanjali s tistimi nepravilnostmi, ki so jih opazili na terenu. Govorili so o divji privatizaciji, drugi so opozarjali na agresivno politiko svobodnih sindikatov. Ti, da ščitijo direktorske, in ne delavske koristi. Dogajalo se je tudi, da so mnogi delavci morali podpisovati lojalnost svojim direktorjem, sicer jim grozi odpust iz podjetja. Rdeča nit obravnave je bila: lastninsko preoblikovanje je nujno, vladin predlog zakona je moč samo s tehtnimi argumenti primerjati z drugimi predlogi. Kvazidokazi služijo drugim kvazistrokovnjakom le kot sredstvo zavajanja nepoučenih. Vlada tudi nikakor ni kriva, če se kolektivne pogodbe ne izvajajo. Socialni program stranke je bil obširno obravnavan v luči vloge SKD pri reševanju socialne problematike. Zaključek: stranka ima razvejan socialni program, ima ga pa tudi vlada, a se ji je kljub vsemu včasih očitalo, da temu ni tako. Po kosilu je glavni tajnik stranke g. Reberc vodil temo: Struktura stranke in njeno delovanje v predkongresnem obdobju. Prihitel je naravnost iz Bruslja, 'iz,ACIJO IN RL- S KARTICO MERCATOR se lahko seznanite podrobneje na naših izdajnih mestih v Mozirju, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah. Našim cenjenim kupcem bomo v predprazničnih dneh posvetili tudi majhno pozornost Družabno nedeljsko popoldne Obisk v Gornjem Gradu Zgornjo Savinjsko dolino, bolj kot domačini, cenijo drugi Slovenci, ni pa jih malo, ki jo radi obiščejo prav od daleč. Se posebej pogosto se je ta lepa, turistično vabljiva pokrajina, omenjala zadnje leto, ko so jo prizadele hude povod nji. Nekoliko v senci pa je ves čas ostajala dolina Drete, od Nazarij do Nove Štifte. Domačini se o Zadreški dolini pogovarjajo kot o povsem ločeni geografski pokrajini, turisti od daleč pa je praktično ne poznajo. V teh, pustih, predzimskih dneh smo, se odločili, da potrkamo na kakšna vrata in se pogovorimo z domačini. Prijazni in delovni ljudje živijo ob reki Dreti, ki se vije med vznožjem Menine in Črete ter sredinskim jezikom bogatega gozda, od Gornjega Grada do Nazarij. Obiskali smo JANEZA PUSTOSLEMŠEKA, predsednika sveta KS Gornji Grad in ga vprašali, kaj se dogaja v tem zanimivem kraju. GORNJI GRAD BREZ TURISTOV V trgu Gornji Grad in zaselkih Florjan, Lenart, Dol, živi okrog 1400 ljudi, ki so pretežno kmetijsko usmerjeni, ostali pa so zaposleni v lesni industriji Smreka in Gorenje Glin ter v gozdarstvu. Nekaj se jih vozi na delo v Kamnik, Ljubno, Velenje, Nazarje, Mozirje in vse do Celja. Od turizma, ki je pred dvema desetletjema še veliko obetal, ni prav veliko, čeprav je pogojev za to kar nekaj. Predvsem naravne danosti za zdravo rekreacijo ter kmečki turizem. Baročna cekrev svetega Fortunata in Mohorja, ta čudovita katedrala, ki je zdaj po zaslugi krajevnih aktivistov ter župnika Janeza Korena, spet vsa v najlepšem redu, je pravi biser kulturne dediščine. Zanjo vedo daleč po svetu, Zadrečani ali Sa-vinjčani pa, razen izjem, zahajajo vanjo bolj zaradi verskih potreb. Obnova stražnega stolpa in trškega jedra bo vrnila trgu prekrasno podobo in verjetno tudi turistični utrip. K temu naj bi prispevale tudi sodobne cestne povezave proti Ljubljani in Ce- lju. Toda, čas je takšen, da od domačega turizma nekaj časa še ne bo mogoče preveč pričakovati. MALI KRAJ, PRECEJ PROBLEMOV Če je v Gornjem Gradu čez leto še kolikor toliko živahno, pa je pozna jesen ob slabem vremenu čas, ko so ljudje kar v hišcah in dveh, treh, gostiščih. Na kmetijah mora delo naprej v vsakodnevnem ritmu. Živinoreja, ki je za lesom najdonosnejša dejavnost, daje ljudem, tudi v oddaljenejših zaselkih, precej zanesljiv, a še vedno pičel zaslužek. Srečni so tisti, ki lahko iz domačega hleva »pospremijo« v zamrzovalno skrinjo tolstega prašiča. Janez PUSTOSLEMSEK se je na dan našega obiska ukvarjal ravno s takšnim delom. Povedal je, da v Smreki, kjer je vodja proizvodnje, ne delajo »Savinjskih želodcev«, zato je najbolje, če si prašiče zredi kar doma, pod »Rogač-ko lipo«. »Čas je, da bi že bile volitve, da bi preložil funkcijo predsednika sveta KS na koga drugega. Mladih in sposobnih v naši vasi ne manjka. Saj ne bežim od družbenega dela. Vsa leta nazaj sem opravljal to ali ono, v okviru krajevne skupnosti. Toda, prav je, da se ideje in ljudje menjajo, da vsak nekaj prispevamo k skupnim interesom.« Gornji Grad je te dni skoraj blokiran s slabimi telefonskimi zvezami. Lotiti se bo treba akcije izgradnje telefonskega omrežja. Menda že kar prihodnje leto. A se ljudje kar bojijo poštarjev ter astronomskih stroškov za telefonski priključek. Slišijo in občutijo, kako je drugod po občini s telefonijo. Zato ne pričakujejo, da bo Gornjegrajčanom prizane-šeno. Prizanešeno jim ni bilo niti s poplavo v lanskem letu. Vendar pa tako hudih posledic kot drugod, niso utrpeli. Nekaj simboličnih sredstev, ki so jih dobili v krajevno skupnost, so oplemenitili z dobro organizacijo in veliko prostovoljnega dela. Zgradili so nov most pri Krznarju, tri brvi in sanirali lokalno cesto v Šokat. Delo je veljalo kar 3 milijone dinarjev. Ostalo pa je opustošeno obrežje Drete, saj NIVO ni zasadil niti ene lopate. Obljub so se že naveličali, škoda pa se z vsakim deževjem povečuje. V ISKANJU TUJEGA TRGA _ Kaj več o gospodarjenju v Smreki Gornji Grad kdaj prihodnjič. Tokrat smo izvedeli le, da se borijo za delo in prodor na tuje tržišče in da si od osamosvojitve Slovenije obetajo veliko. Začasno so zaprta vrata na tržišča Hrvatske, Bosne in na ostali jug, zato so toliko bolj veseli, ko se jim kaže delo v Franciji, Avstriji in še kje. V Gornjem Gradu pa še naprej uspešno raziskuje in proizvaja inovator Toni Rifelj, poznani konstruktor mini motornega kolesa TORI ter njegovih izpeljank. Uveljavlja se tudi Intervent, Barbara in Iztok Zagožen. In če bo dela v gospodarstvu vse manj, bodo morali za njimi še drugi, predvsem maljši. Program zadnjega samoprispevka je bil v celoti uresničen. Za prihodnje načrtujejo izgradnjo prepotreb-nega bencinskega servisa v sodelovanju s podjetjem »Savinja«, izgradnjo 4,5 km asfaltnega cestišča do Lenarta ter 2,5 km do Florjana. Gospod Pustoslemšek pa si še vedno želi, najbrž tudi vsi drugi, da dobi Gornji Grad nazaj svoje trške pravice. To jim želimo tudi Jože MIKLAVC Šentilj poje in igra Planinska sekcija iz Šentilja je 17. novembra organizirala prireditev v počastitev krajevnega praznika, 11. novembra. Kulturno zabavna prireditev je popolnoma uspela, bila pa bi vredna posnemanja. V kulturnem domu je to nedeljsko dopoldne nastopalo pelo in igralo, več deset domačinov. Prireditev je privabila veliko ljudi, tako, da je bila dvorana kar premajhna. Prva pesem v programu je bila »Zdravljica«, ki jo je zapel jnešani pevski zbor, v ozadju pa je pod reflektorji za-žarela slika Šentilja. Kar dve uri in pol je trajala ta prireditev, povezovala pa jo je tudi simpatična napovedovalka. Nastopali so tako pevci posamezniki, kot ansambli, instrumentalisti in instrumentalne skupine, vsi sami domačini. Manjkala seveda nista humorista, ki sta dobro poskrbela za smeh. S kroniko Šentilja je predsednik sekcije Marjan Hrustelj obudil spomine na pretekle čase in razvoj kraja z okolico. S pridnim delom, samoprispevki, prostovoljnim delom ... so si krajani zgradili prijeten kraj. Ceste so po večini asfaltirane, cerkev obnovljena, dobili so nov gasilski dom, novo šolo, sedaj pa obnavljajo tudi grad. V nedeljo, 1. decembra, bo v Zgornjih Ravnah pri Šoštanju bolj veselo in zabavno kot običajno. V stari šoli se bodo zbrali vsi ravenski muzikantje, samouki, ki bodo priredili že drugo SREČANJE GLASBENIKOV. Organizatorji pričakujejo nad dvajset harmonikarjev ter še nekaj drugih, ki bodo s svojimi instrumenti ter zabavnimi skeči, pripravili prijetno, domače vzdušje. Kulturno umetniško društvo Ravne si prizadeva, da bi v kraju pritegnili čim več domačih muzi-kantov, ki znajo uporabljati instrumente, a jih zaradi dela in vse manj družabnega življenja puščajo vse pogosteje v stari kamri. Po kulturni prireditvi pa bodo »Ravenski muzikantje« poskrbeli za ples, saj bo nato veselica, ki bo sledila popoldanskim »vajam«. Ker ne bo vstopnine, organizatorji vabijo tudi druge goste in ob tem povedo, da jim ne bo dolgčas. Tako je tudi prav. Zato, nasvidenje v nedeljo v Ravnah pri Šoštanju. Jože Miklavc Planinci so že večkrat organizirali krajanom kaj dobrega, koristnega in prijetnega. Tudi nedeljska prireditev je zahtevala veliko priprav. Toda aplavzi v dvorani so potrdili, da so take prireditve ljudem všeč. In to je plačilo za ves trud, ki so ga vložili tako organizatorji, kot nastopajoči. Po končanem programu so se nekateri odpravili domov, drugi pa so ostali in zaplesali ob poskočnih »vižah« šentiljskih muzikantov, ki bodo verjetno sodelovali na podobni prireditvi prihodnje leto. Morda jo bodo spet organizirali planinci iz Šentilja, Julijana Hočevar Svetovni dan AIDSA V Sloveniji smo se pred petimi leti začeli zavedati nevarnosti aidsa. Kljub dejstvu, da se pandemija aidsa nadaljuje in širi, pa smo zadolžitev, da vsak človek izve vse o prenosu te bolezni neopravičeno zapostavili. Govorimo si nisem narkoman, nisem homoseksualec, nisem prostitutka, torej sem varen. Toda aids grozi nam vsem in nikomur ne bo prizanešeno, četudi ne bo nikoli direktno prizadet zaradi bolezni. Vsako leto je Svetovni dan aidsa — 1. december — posebna priložnost, ko moramo usmeriti pozornost na ta problem. Seznanjanje in zdravstvena vzgoja je edino orožje preprečevanja. Da je informiranje o bole-z.-i potrebno, so menili tudi p;av vsi delegati velenjske skupščine, ko smo med njimi opravili anketo o poznavanju HlV-a in aidsa. Žal pa je prevelik odstotek nesi-gurnih o dejstvih, ki so ocenjena kot nenevarna. Eden od anketirancev je, gotovo v šali, sodil, da je širjenje virusa mogoče preprečiti le z odhodom v samostan Ple-terje, beseda aids pa zanj Pomisli, preden se pfas: s Kondomom je varneje! predstavlja »sex and drugs and rock & roll«. Pa vendar — mislite tudi vi, da se lahko okužite, če se hranite v restavraciji, kjer je kuhar HIV pozitiven? Odpravite dvome, vabimo vas v sejno sobo Zdravstvenega centra v ponedeljek, 2. 12. 91, ob 17. in 18. uri, kjer bomo za vas vrteli video-ka-seto AIDS — naša skupna skrb. Trgovskim podjetjem priporočamo, da se splošnemu naporu zaustaviti aids, pridružijo tako, da ponudijo čim večji izbor kondomov, v diskretni embalaži in na primernih prodajnih mestih (ne na blagajnah). V referatu za zdravstveno vzgojo pa vam brezplačno nudimo letake »Pomisli, preden se ljubiš: s kondomom je varneje!« M. Menih AIDS - DESET POMEMBNIH SPOROČIL ZA SVETOVNI DAN AIDSA 1. AIDS JE SVETOVNI PROBLEM Ni kontinenta, ki se ga pandemija aidsa ne bi dotaknila. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se je do sredine leta 1991 okužilo z virusom HIV (virus človekove zmanjšane odpornosti) po vsem svetu od 8 do 10 milijonov moških, žensk in otrok in da je prek poldrugi milijon teh obolelo za aidsom. Vsak dan se po svetu na novo okuži z virusom HIV približno 5.000 ljudi. V Sloveniji je bilo do 17. oktobra 1991 prijavljenih skupno 19 primerov aidsa. 2. HIV in AIDS Aids (sindrom pridobljene zmanjšane odpornosti) je končna faza okužbe z virusom človekove zmanjšane odpornosti (z i HTV). Pri odraslih potrebuje aida« j§M|rečju 10 let, da se razvije. Tako je l%k«|igsJvirus nekomt drugemu. Ven na tri načine se prenaša virus HIV le tnim odnosom z 6. OSAMITEV LJUDI Z VIRUSOM HIV ALI AIDSOM NI REŠITEV Osamitev ljudi, okuženih z virusom HIV ali z aidsom ne predstavlja samo kršitve njihovih človeških pravic, diskriminacija teh ljudi je tudi grožnja za javno zdravje, kajti: *ijudem, ki so zunaj zaznamovane skupine, daje občutek, da grožnje za nevarnost ni več in torej tudi ni več potrebna osebna previdnost »problem aidsa je potisnjen v ozadje in na ta način postanejo vsi napori za preprečevanje in nego mnogo mnogo težji. 7. INFORMACIJE IN IZOBRAŽEVANJE SO JENJSKEGA POMENA lerapedicinske raziskave ne bodo odkrile llkjSiids ali cepiva, ki bo preprečilo okÄl$,|j|Snoramo v zvezi s preprečevanjem razširjanji virusa Hl^zanesti na spremembe v osebnem ved^jjjRlato so informacije in izobraževanje živl^jg^a^pomena v boju proti aidsu. rvnimi produkti a njenega otroka pred in kmalu po rojstvu 3. PRENAŠANJE VIRI ODNOSI JE MOGOČE Virus ^^ odnosom - z mos moškega in z moške| Najbolj učinkovit n<* prenašanja virusa HI vzdržnost, za dva neol zvestoba. Tveganje za prenašanje virusa, odnosi se bistveno-zmanjša, če še"pravilna uporablja kondom. 4. OKUŽBE S KRVJO SE LAHKO PREPREČI Za transfuzije namenjeno kri se da testirati in zavreči, če je okužena. Igle, brizge in druge kožo prebadajoče inštrumente je treba po vsaki uporabi sterilizirati ali zavreči. Več ljudi ne sme nikoli uporabljati istih igel in brizg. ss^-srsr^ssft 8. AIDS GROZI NAI^ Aids ne pozna ni spolom, družben) Nihče ni odporen, prihodnjih letih nepi celim skupnostim i| ■ vsakodnevnega ži " 9. AIDS - NAŠA SKUP: Ker je aids global deželi zausta vseh deželah, domiselnost možnos^Pd v zvezi z raso, niti s starostjo, io ostal v s grozi vzorce vsakogar. Blem, gotiko v eni Sko, če se ga zaustavi v papori, sredstva in |otavljajo največ > krotiti pandemijo. : / ■ nas, ";stva se drug» "»" bi se SS&* JANEZ PUSTOSLEMŠEK Za ljubitelje cvetlic OPTO - Božična zvezda -okras stanovanja Ni ga ljubitelja cvetja, ki v teh temačnih in vse krajših dnevih ne bi z ljubeznijo v srcu vnesel v svoj dom rastline, ki s svojo čudovito barvitostjo razbija monoto-nijo pozno jesenskih dni. To je Božična zvezda ali euphorbia pulcherrima. Božična zvezda spada v rod mlečkov, ki obsega skoraj tisoč različnih vrst. Njihova značilnost je, da v steblu najdemo belo tekočino, podobno mleku, ki pa je strupena. Več o izbiri omenjene cvetlice in o negovanju le-te pa naš sodelavec vrtnar Stane Vanovšek. »Božična zvezda izvira iz Mehike, kjer raste kot gr-movnica na prostem. Žlah-nitelji so z križanji vzgojili rastlino, katera zelo dobro uspeva tudi v naših domovih. Rastlino razmnožujemo s podtaknjenci in to v poletnih mesecih. Prej kot jih režemo, večja bo rastlina. Podtaknjence porežemo in pustimo, da se bela tekočina posuši. Nato jih podtaknemo v šotne lončke, mrežaste lončke ali še najbolje v šotne tablete. Priporočljiva je tudi uporaba rastnih hormonov (seradix Bi). Rastlina ima zelo nežne korenine, zato pri presajanju zelo pazimo. Starejše, dvo ali troletne rastline presadimo sredi poletja, po obrezovanju. S tem dobimo veliko razraščeno rastlino, katera doseže do 50 cm in 20 do 30 barvitih vrhov. Rastlina po cvetenju ne raste več, pač pa je rast zelo bujna tik pred cvetenjem. Cveti od pozne jeseni do pomladi. Je rastlina »kratkega dneva« in nima vonja. Cvet sam po sebi ni zanimiv in očiten. Je mali rumeni strok s črnimi prašniki. To, kar občudujemo so obarvani podporni listi brakteje, ki cvetje obdajajo. So različnih barv, za nas pa MI MED SEBOJ O modrosti govorjene besede Za medsebojno razumevanje uporabljamo ljudje pretežno govorjeno besedo, zato lahko za govor rečemo, da je eno najmočnejših orodij pri življenjskem uspehu. Znanstveniki so dognati, da ima le kakšnih pet odstotkov ljudi prijeten in izrazit govor od narave. Skoro vsak med nami pa ima možnost, da svojo govorico z vajami izpolni do te meje. da bo dobra, jasna in prikupna. Dr. M. Weller, znani retorik, je izrekel pomembne besede: — Kdor hoče biti govornik, mora znati najprej govoriti! In kako lahko postanemo mojstri govorjene besede? Najprej moramo spoznati svoje govorne napake. Gotovo ste že kdaj slišali svojo govorico po magnetofonu ali celo po radiu in bili potem slabe volje češ da govorite pretiho, preglasno, prehitro, prepočasi, nerazločno in še bi se dalo naštevati. Dobro zdravilo za jasno govorico je šepetanje. Ko šepetamo, nehote začnemo govoriti počasneje in razločneje. In ne gre samo za to. Govoriti moramo tudi lepo! Če bo naš glas mehak in lepo zveneč, nas bodo ljudje radi poslušali. Dobrega govorjenja se moramo torej naučiti. Med vajo ustnice izrazilo premikajmo in široko odpirajmo usta. S tem bomo povečali resonančni prostor in glasilke bodo popustile. Glas bo globji. polnejši in lepši. Zraven diliajmo globoko in enakomerno! Najvažnejši pri izgovorjavi so samoglasniki. Oni nosijo melodijo jezika, zato jih izgovarjajmo z odprtimi usti. Seveda pa ne smemo zanemarjati soglasnikov. Samoglasniki dajejo jeziku lepoto, soglasniki razumevanje. Samoglasniki so hrbtenica besede, soglasniki njeno meso in kri. Naše besede naj bodo zgovorne in lepe. Sokrat je rekel: — Govori, da te vidim! Da bomo io dosegli, se moramo veliko vaditi v branju. Berimo glasno in počasi. Sprva nalašč pretiravajmo in prišlo nam bo v navado, da bomo govorili bolj razločno. Tudi telesna drža med govorom je važna. Če smo sključeni, obtežujemo grlo, prsni koš in glasilke. Za vajo menjajmo hitrost branja. S tem si urimo ar-tikulacijo. Spet drugič berimo šepetaje, nato tiho, glasneje, nazadnje kričimo! (Seveda ne v bloku.) Tako bomo dobili v oblast glasovno spreminjanje, kije tako potrebno pri vsakem govoru. Tudi tale vaja je dobra: berimo z različnimi smiselnimi poudarki: vprašujoče, proseče, zapovedujoče, brezbrižno, pomembno, prestrašeno, drzno, rezko, milo, veselo, žalostno, pritrdilno . . . Tako pri vajah kot pri govorih raje uporabljajmo kratke stavke, kajti kratek stavek je vedno učinkovitejši, mikavnejši in slikovitejši od dolgega. Največja umetnost govora je ravno v tem. da z minimum besedi dosežemo maksimum bistva. Pa veliko uspeha! vaš JAKA CUK so najlepši temno rdeče obarvani. Kadar kupujete rastlino, kupite takšno, ki je najbolj barvita. Zdrava rastlina ima živo zelene liste. Nikar ne kupujte rastlin s povešeni-mi listi. V .stanovanju jo postavimo na svetel prostor, pozimi je lahko tudi na soncu. Temperatura naj bo sobna, a ne previsoka; tja od 21 do 22 stopinj Celzija. V času rasti in cvetenja jo zalivamo dvakrat na teden od zgoraj. Nikar naj se ne zasuši. Vsakih štirinajst dni jo gnojimo s tekočimi gnojili. Zelo rada ima tudi rosenje. Za to uporabljamo destilirano vodo ali deževnico. Ne pršimo po površnih listih ter ne uporabljamo listnega lošči-la. Prav tako ne mara mrzlega prepiha in ozračja plinske peči, sicer pa čudo- vito prenaša klimo v naših stanovanjih. Cvetje oz. vršičke Božične zvezde pa lahko uporabimo tudi kot rezano cvetje. Odrezan vršiček obžgemo z ognjem ali pa pomočimo za nekaj trenutkov v krop. Dobili bomo cvet, ki bo v vazi ostal vsaj dva meseca. In kaj je narobe, če listi rumenijo in se zvijajo, nato pa odpadejo? Zrak je pre-suh in prostor prevroč. Za-lijemo jo in redno rosimo ter postavimo na svetel prostor. Podobni znaki se pojavijo tudi, če se rastlina nahaja v prostoru, kjer kurimo s plinsko pečjo. Če cela rastlina oveni, je verjetno vzrok za to močan prepih. Tako. Danes smo spoznali eno izmed naših zimskih spremljevalk. Vabim vas, da si izberete najlepšo, saj je sedaj izbira največja.« Skriti sovraštvo je lahko, ljubezen težko, ravnoduš-nost najteže. Ludwig Börne Pogosto se ti bo zazdelo, da svet polagamo zori za sodni dan. In zlo se kopiči iz generacije v generacijo! Johann Wolfgang Goethe PROMETNI KOTIČEK Poleg voznikov so tudi pešci Prepričani smo, da nam vozniki, ki dosledno upoštevajo prometne predpise in ki se v prometu obnašajo kulturno, ne bodo zamerili nekaterim opozorilom. Naslednje vrstice so namenjene predvsem tistim, ki ne vedo ali pa nočejo vedeti, da na cesti niso sami. Velenjčani smo lahko ponosni na to, da imamo že nekaj velemestnih štiripasovnic. Mnogim je zavijanje na štiripasovnico kar precejšnja znanost. Nikakor se pač ne morejo odločiti, na kateri pas bi zavili. Naj kar ponovimo to, kar smo se že učili v avto šoli: če zavijamo v križišču levo, bomo nadaljevali vožnjo po levem pasu, če zavijamo desno, pa po desnem pasu. Na tak način bosta na štiripasovnico zavijali dve do tri vozili hkrati. Videli boste, da semafo-rizirani interval ni prekratek. Mnogi med nami se sploh ne zavedajo, da v trenutku, ko izstopajo iz avta, postanejo gešci. Zato bi pričakovali večjo obzirnost do pešcev. Zal pa vidimo vsak dan več avtomobilov parkiranih prav na pločnikih in ostalih površinah, ki so namenjene pešcem. Kopanje oziroma prhanje je prijetna stvar, ko se zanjo sami odločimo. Nasilna prha, ki nam jo nudijo vozniki, ki brezobzirno vozijo po lužah, ne sodi med užitke. V opomin tale rek: ČESAR NE ŽELIŠ SEBI, NE DELAJ DRUGIM. v sodelovanju : Želimo ram srečno vožnjo! J. S. in B. M. Kuharski nasvet Lubnovi kotleti s šampinjoni 8 lubnovih kotletov po 80 g 1,5 dl olja naribana šalotka sol, poper peteršilj limonin sok 200 g šampinjonov 1 dl belega vina Lubnove kotlete mariniramo v začimbah in olju. Glavice šampinjonov solimo, popopramo in vanje vlijemo olje. Stebla razrežemo in jih na šalotki hitro spražimo v nepregorni posodi ter nanje položimo marinirane kotlete. Vse skupaj obložimo z glavicami šampinjonov, pečemo v pečici in prilivamo malo belega vina. Poleg ponudimo opečeno polento. kmetijski kombinat ptuj TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 p. o. Veliko besed, malo dejanj Ni manjkalo dosti pa bi nas tokratno deževje spet spravilo v obup, tako kot pred dobrim letom dni. Seveda pa so tudi tokratne narasle vode naredile kar nekaj škode, tudi v naši občini. Ob tem pa zapišimo, da ob vsakem večjem deževju tudi Velenjčani, sredi mesta, preizkušamo, kako so naši čevlji odporni proti vodi, le sprehoditi se moramo skozi podhod na Kidričevi cesti. Tudi tokrat je voda, kot že velikokrat poprej, preplavila omenjeni podhod, za kar nekaj čevljev v višino. O tej nestrokovni izgradnji podhoda je bilo že veliko govora in razprav, žal pa se kaj otipljivega ni storilo, niti ugotovilo, kdo je za to kriv. Ali pa! Mogoče pa bo nevšečnost rešil tale (skromen) nasvet: Če boste že morali v dežju skozi podhod, si za vsak primer vzemite s sabo še vrečko, v kateri bodo gumijasti škornji. Morda pa bi upravlja-lec nabavil kar gumijasti čoln, saj bo do rešitve verjetno preteklo še veliko vode. Odpovedala Naš čas Priznana velenjska prometna strokovnjaka Peter Kosi in Julijan Slemenšek sta odpovedala Naš čas zaradi, kot nam pišeta, neobjektivnega in pristranskega poročanja o cestni problematiki. Očitno je najbolje, če nisi seznanjen, kaj o tvojem delu menijo drugi, pa si misliš, da si najboljši. Sicer pa je po zadnjih prometnih rešitvah, ki vse prej kot rešujejo naše prometne težave, vprašanje, če ne bodo njune ekspertize odpovedali občani. Čudna skrb za zdravje Slovenija je z osamosvojitvijo in svojimi boni dosegla, da verjetno nehote skrbi za zdravje svojih državljanov. Sploh kadilcev. V velenjskih trafikah ni več boljših cigaret, pravzaprav nam ponujajo le še izdelke Ljubljanske tobačne. Zato pa gostinci kujejo krepke denarce s prodajo iz Bosne prešvercanih Marlboro in Winston, pojavili pa so se tudi Bolgarski Marlboro, kijih spoznate po tem, da nimajo zaščitne kode, so pa v trdih škatlah. Zaslužek od prodaje ene škatlice takih cigaret je tudi več kot 40 tolarjev (neobdavčenih). Bolj izbirčnim kadilcem je to edina alternativa, da vase potegnejo kakšen »soliden« dim, gostinci se pa tudi ne pritožujejo. Južno sadje na jugu Naše trgovine pa tudi stojnice na tržnici so vedno slabše založene z južnim sadjem in zelenjavo, razlogi so vsem znani. Sedaj, v času mandarin in pomaranč, vam velenjski trgovci najraje ponujajo kisle, zelene mandarine po zelo zasoljenih cenah ali pa na videz lepe pomaranče, ki so jim prej iztisnili ves sok in so praktično neuporabne. Kje so stari, zlati časi, ko smo se vsaj v sosednji Avstriji oskrbeli s poceni in dobrim sadjem . .. Velenjski dacarji hudo uspešni Ko je pred nekaj tedni pricurljala v javnost novica, da sosednji celjski dacarji izterjajo tako malo davkov, da_ jim bo republika ukinila izravnavo, se je verjetno marsikdo vprašal, kako je s tem v Velenju. Naši so pridni in neverjetno uspešni, saj so po količini izterjanih davkov in drugih dajatev med prvimi v Sloveniji. Ne vem le, ali temu botruje discipliniranost občanov ali resnična uspešnost hudih davčnih izterjevalcev... Po športnih igriščih in v dvoranah Karate Dekleta jesenske prvakinje Pred začetkom letošnjega prvenstva v slovenski super ligi gotovo nihče ali skorajda nihče ni uvrščal roko-metašic Velenja med kandidatinje za vrh lestvice. Toda velenjska dekleta so presenetila v jesenskem delu prvenstva z odlično igro ne le sebe, trenerja Branka Dobnika, njihove zveste gledalce, ampak tudi svoje nasprotnice. Najbolj boleče pa so to presenečenje občutile rokometašice ljubljanske Olimpije, ki so veljale predvsem v ljubljanskih krogih, za največje in edine kandidatkinje za naslov. No, ljubljan-čanke so v Rdeči dvorani v prvem delu prvenstva doživele poraz in ekipa ŽRK Velenje je zasluženo osvojila jesenski naslov s samo enim manjšim madežem — neodločenim izidom v svoji dvorani z Ajdovkami. V zvezi s tekmo z ljubljančankami naj omenimo, da je tekmovalna komisija zavrnila njihovo pritožbo, češ da sta sodnika v Rdeči dvorani kršila materialna pravila igre. V zadnji tekmi jesenskega dela ženske super lige so Velenjčanke po pričakovanju v Ljubljani premagale igralke Primoža. Čeprav sò gostiteljice igrale zelo podjetno pa seveda Velenjčanke s svojo izkušenostjo in svojim znanjem niso dovolile presenečenja. Kot že na nekaj tekmah doslej je bila tudi tokrat najboljša in tudi najbolj učinkovita Zidarjeva, ki je dosegla kar 13 zadetkov. V ženski ligi bodo že v soboto nadaljevali drugi del, Velenjčanke pa bodo gostovale v Kranju. SPREMENLJIVA FANTOV IGRA Igralci ŠRK Velenje so doživeli nov že četrti poraz v tem prvenstvu. V soboto so izgubili na Ptuju s tamkajšnjo Dravo, ki si je že po prvem polčasu priigrala tri zadetke prednosti, ob koncu pa je bila razlika še zadetek višja. Po besedah trenerja Mira Požuna so Velenjčani igrali zelo slabo v obrambi, nastopili pa so tudi oslabljeni, brez poškodovanih oziroma bola-nih Krejana ter Voglarja. V naslednjem kolu, v nedeljo, bodo Velenjčani gostili igralce Jadrana. PRIČAKOVANA GA ELEKTRE ZMA- V 9. kolu so košarkarji F.lektre gostili v domači dvorani ekipo Cometa. Domači so tekmo dobili lažje kot kaže rezultat 78:76, saj so bili ves čas srečanja boljši in to se je odražalo tudi v stalni prednosti za nekaj točk. Sredi drugega polčasa so vodili že s 70:57, vendar so tedaj precej popustili in gostje so z zelo zavzeto igro začeli zmanjševati vodstvo. To jim je omogočil tudi domači trener, ki v tem delu igre ni igral z najboljšo peterko. Med drugim je po dolgi poškodbi znova zaigral Kitak, ki pa bo moral očitno še kar nekaj časa trenirati, da bo prišel v svojo staro formo. Domači so v zadnji minuti, dveh povsem popustili in dovolili gostom, da so ublažili poraz. V naslednjem kolu bodo igralci Elektre na hudi preizkušnji pri vodilni ekipi Mavrica Ilirija v Ljubljani. Trgovina SPORT AS EldcTRONsko NApENjANje lopARJEV Velenjčani četrti, šoštanjčani peti V Velenju so s 6. in 7. kolom v nedeljo končali letošnjo prvo slovensko državno karate ligo. V svojem drugem nastopu v ligi so Šoštanjčani dosegli »samo« peto mesto, saj so bili lani celo drugi. Po besedah trenerja Safeta Smajloviča je bila temu »kriva« pomladitev ekipe skrčitve programa vadbe zaradi visokih stroškov telovadnice. Največ zmag v ligi so za Šoštanj dosegli Smajlovič (5), Viraj (4) in Gorjup (3). Rezultati 6. kola: Šoštanj :Žalec 2:3, Velenje:Celje 4:1; 7. kolo: Šoštanj :Petrovče 3:2, Žalec:Velenje 3:2. Končni vrstni red: 1. Emona (Lj) 13 točk, 2. Ljubljana 12, 3. Žalec 8, 4. Velenje 8, 5. Šoštanj 6, 6. Šiška (4), 7. Celje —Rogaška 3, 8. Petrovče 2. Letošnji pokal za fair play je pre jela ekipa Velenje po enotni sodniški odločitvi. KAKO SO IGRALI Elektra :Comet 78:76 Derbi devetega kola v moški slovenski super ligi je bil gotovo v Celju, kjer je domača Pivovarna Laško premagala Kolinsko Slovan s 26:21 in dokazala, da trenutno pač nima tekmeca v Sloveniji. Celjani so v devetih kolih osvojili vse možne točke, torej jih imajo 18, na drugem mestu pa je Slovenjgraška ekipa Nova oprema s 15 točkami, ki je iztržila točko v Litiji proti tamkajšnjemu Presadu (25:25). Trenutno je na tretjem mestu Omni-kom Rudar z 12, 4. Jadran 11,5. Ko-linska Slovan 10, 6. Velenje 10 itd. z 29 točkami pred SCT Olimpijo, Bel-vedurjem, Izolo in Živili iz Naklega, ki imajo po 26 točk. V naslednjem kolu, v nedeljo, 1. decembra, bodo Velenjčani doma gostili Evrospekter iz Ljubljane. (vos) Primož :Velenje 23:30 (10:13) Velenje: Lakič, Misaljevič 4, Golič 2, Topič, Zidar 13, Katič, Oder 4, Fale 1, Hudarin 1, Ikič 2, Memič 3, Hrast. Hitrejši od New Yorka PIŠE: HINKO JERClČ Newyorški maraton je nedvomno največja tekaška predstava na svetu in pomeni za slehernega maratonca posebno doživetje. Vse se začenja že pol leta pred prvo nedeljo v mesecu novembru, ki je po mednarodnem koledarju največjih maratonskih prireditev določena za tek na 42.195 m dolgi progi po vseh petih okrožjih mesta New York. Po pismeni predprijavi čakaš na prvo sporočilo in prijavo, nato pa nestrpnost narašča, kajti za maraton je določena kvota za udeležbo iz posameznih držav celega sveta. Presenečenja pa ni konec, ko prejmeš lepo oblikovano čestitko, da si sprejet med 25.000 udeležencev 22. newyorskega maratona in rumeno registracijsko kartico. Kako pomembna je ta kartica, si sprva niti ne moreš predstavljati. Začenja se namreč pridobivanje garancijskega pisma, ki je ostalo nekje na poti med New Yorkom in Beogradom ali po njem. Začenja se iskanje raznih listin, ki jih zahteva ameriški konzulat na Dunaju. Zagreb in Beograd sta namreč zaprla vsa ameriška predstavništva, za Jugoslovane pa se nič dobrega ne obeta pri severnih sosedih. Ko s pomočjo Gorenjeve-ga podjetja na Dunaju prejmemo posebne vprašalnike in druge podatke, pomembne pri odobravanju ameriške vstopne vize, se z zakoncema Lužnik iz Slovenj Po 9. kolih je vrstni red naslednji: I. Mavrica Ilirija 17, 2. Timeks Medvode 17, 3. Rogaška Donat MG 16 (Rogaška je v gosteh premagala Podbočje z 82:68), 4. Elektra 15, 5. Podbočje 13, 6. Comet 11,7. Celje 10, 8. Smelt Olimpija ml 9. DALEČ OD PRESENEČENJA Nogometaši velenjskega Rudarja so v 18. kolu gostovali v Kopru, in kot temu rečemo po nogometno, gladko izgubili z 2:0. Velenjčani so sicer upali na presenečenje, žal niti častnega zadetka niso mogli doseči. S tem porazom so Velenjčani trinajsti s samo 17 točkami (niti polovico možnih), v vodstvu pa je Maribor Branik Gradca odpravimo v glavno mesto Avstrije. Zadnji in glavni adut za ameriško vizo je bila — presenetljivo — rumena registracijska kartica 22. newyorškega maratona. Pomembni pa so bili tudi podatki o tekih, ki sem jih letos opravil v sosednji državi ter Nemčiji. Z ameriško vizo, lahko že plačaš avionsko karto, toda ameriški Panam je pred stečajem, Adria Airwais ne leti in zagotovljeno imamo le linijo iz Miinchna do New Yorka. Toda zadnji hip le uspem zagotoviti s plačilom v tuji valuti tudi povratno vožnjo z družbo Delta, ki je prevzela nekaj linij Panama. Do Miinchna pa si zaradi stavke železničarjev raje poiščemo osebni prevoz in tako smo 31. oktobra na poti v New York. Iz Velenja krenemo ob drugi uri zjutraj, ob drugi uri popoldne smo v New Yorku. Vsaj zame prvi polet preko luže ni bil toliko razburljiv zaradi razdalje, kot zaradi vseh ukrepov varnostne službe ameriških agentov. Kam? Kako, zakaj, kaj nosite? Kako ste prispeli iz Ljubljane? Imate sovražnike? Saj veste, vse za vašo osebno varnost... In tako se je zvrstilo še nekaj vprašanj, vendar postane jasno in vse O. K. potem, ko pokažemo rumeno registracijsko karto za maraton v New Yorku. »O, zelo lepo, čestitamo« so nato prijazne agentke in drugo osebje. Podobno je ob pregledu na letališču John F. Kennedy in zad- (48:42) Elektra: Mrzel 4, Dumbuya 2, Lipnik 5, Pipan 19, Gole 21, Bre-šar 6, Plešej 12, Tomic 9, Sevšek, Bogataj, Kitak, Pečovnik. Koper :Rudar (V) 2:0 (2:0) Rudar: Magrič, Javornik, Skrbinek, Grajfoner (Kostanjšek), Polovšak, Doler, Smajlovič (Spa-sojevič), Pranjič, Oblak, Cvikl in Goršek. Drava :Velenje 31:27 (16:13) Velenje: Matovič, Cater 3, Oc-virk 2, German, Ojsteršek 2, Plaskan 10, Ovniček, Rozman 3, Še-ško 4, Cvetko 3, Vajdl. n^AA SKI SERV nji let družbe Panam bo ostal v spominu tudi zaradi prav žalostnega slovesa v prostorih miinc-henskega letališča Riem. Tam so se zbrali piloti, stevardese in drugo osebje pod velikim napisom družbe in zgodovinskima datuma — prvi let 12. aprila 1946 — zadnjhi let 31. oktobra 1991 — Panam. Ni jim bilo lahko pri srcu, tudi rosneoči so izdajale njihovo stisko. Že kar kmalu sem lahko spoznal, da je tudi takšna — Amerika. Preden smo poleteli z evropskih tal, je daleč stran od letaliških stez samevalo letalo z velikim napisom Adria Airwais. Srečanje z dr. Dominiko Lan-go, sestro slovenjgraške maraton-ke Kazimire Lužnik, je bilo prisrčno in že smo se peljali proti Manhattnu, do njenega urada na Odbojka Ljubenke trenutno druge Jesenski del tekmovanja v 1. republiški odbojkarski ligi se nagiba v drugo polovico. Med 11 ekipami, ki tekmujejo v tem rangu tekmovanja, je tudi OK Ljubno Glin, ki igra praktično vsa leta tekmovanja vidno vlogo v tej republiški ligi. Letos nastopa OK Ljubno Glin sicer nekoliko okrnjen, brez Jožice Je-raj, por. Založnik, kljub temu pa je po prvi polovici in po 6. odigranih tekmah (I. kolo so bile igralke Ljub-nega proste), na 2. mestu. Značilnost letošnjega tekmovanja Ljubenk so odigrane tekme z rezultatom 3:0 v njihovo korist ali izgubo. Od šestih odigranih tekem so zabeležile zmago proti OK Pionir, Rogoza, Partizan Kegljanje Derbi Šoštanju Derbi tretjega kola v prvi medobčinski ligi med Šoštanjem in Dobrno je pripadel domačinom, ki so zmagali s 85 keglji razlike. Igra obeh ekip ni navdušila gledalce, Šoštanjčani pa so bili za nianso boljši, saj so sto lučajev pred koncem vodili že za 180 kegljev. Končni rezultat je bil 4905:4820. Šoštanjčani so nastopili v postavi L. Fidej 790, S. Fidej 819, Križovnik 853, Glavič 842, Hasi-čič 814 in Cernjavič 787 podrtih kegljev. Ekipa Šoštanja, ki vodi po treh kolih s 6 točkami se bo v soboto pomerila z ekipo Ljubnega. Šaleško-savinjski derbi se bo pričel ob 15. uri na kegljišču Teš-a v Šoštanju. Ljubitelji keglanja vabljeni na ogled srečanja. 57. ulici in še istega dne smo s pomočjo njenega soproga, dr. Silvestra, uredili vse potrebno za dokončno prijavo na maratonski tek. V Coliseumu ob Centralnem parku je bila skoraj nepregledna vrsta maratoncev, toda kljub sprva slabemu počutju, ki sva ga oba s Kazimiro preživljala v sicer udobni limuzini, ob zavijanju policijskih siren, rdečih lučeh in pogledih na neskončno visoke zgradbe, je kmalu postalo vse dobro. Vrsta z rumenimi registracijskimi karticami seje pomikala vse hitreje in kar kmalu sem imel polne roke vreč: s štartno številko, biltenom z zadnjimi navodili na 6 straneh v angleškem in nemškem jeziku, pa majico in torbico ameriške smučarske reprezenan-ce z bogato vsebino mil, zobne paste in še s čim. Hkrati te pritegne svetovna razstava tekaške opreme v drugem delu Coliseu-ma. Kako profesionalen pristop. Kakšna pozornost. Čeprav se je dan zaradi časovnega presledka podaljšal za 6 ur, si ogledujemo vso industrijo in ves ta posel Šentvid i%,v soboto proti OK Paloma Branik, izgubile pa tekmo v Ljubljani s prvouvrščenim Krimom in predzadnje kolo po zelo slabi predstavi v Mislinji. Do konca sezone ostaja še nekaj zanimivih srečanj, saj je nekaj ekip zelo izenačenih in je izide težko vnaprej napovedovati. Tudi lestvica kaže na veliko izenačenost, kar pa je posledica točkovanja Odbojkarske zveze Slovenije, ki za dobljeno srečanje dodeljuje 2 za izgubljeno pa 1 točko. Ljubenke upajo, da bodo na tekmah zaigrale tako kot znajo, s tem pa tudi rezultati ne bi smeli izostati. Za OK Ljubno Glin v tej sezoni nastopajo: Vida Skok, Damjana Mihalinec, Aneta Donko, Katarina Detmar, Polona Rifelj, Darja Jezernik, Sandra Venek, Vesna Rušnov, Boža Bastelj, Milanka Močnik in Urša Košica. Po 7. nepopolnem kolu je vrstni red sledeč: 1. Krim (7 odigranih tekem) 14 točk, 2. Ljubno (6) 8 točk, 3. Mislinja (6) 8 točk, 4. Rogoza (7) 8 točk, 5. Paloma (6) 6 točk, 6. Mežica (6) 6, 7. Prevalje (6) 6, 8. Topolšica (7) 6, 9. Šentvid (6) 4, 10. Pionir (7) 4 in 11. Tabor (6) brez osvojene točke. Rezultati 7. kola: Topolšica:Krim 2:3, Ljubno :Glin Paloma 3:0, Šent-vid:Mislinja 3:1, Pionir:Mežica 2:3, Rogoza:Prevalje 3:0. Srečko Kos Plavanje Od 16. do 17. 11. je bilo v češkem mestu ÜSTI NAD LABO mednarodno tekmovanje veteranov v plavanju. Nastopilo je okoli 500 udeležencev iz Nemčije, ČSFR, Kanade in Velike Britanije. Tekmovanja se je udeležila tudi članica PK Velenje Vera Pandja, ki je tudi trener v PK Velenje. Nastopila je v treh disciplinah starostne kategorije 35—40 let in je v vseh treh disciplinah zasedla prvo mesto. Rezultati: 100 m prsno 1:28,00, 100 m delfin 1:22,2, 50 m prsno 0:39,8 Jože PRISLAN okrog maratona. Najbolj privlačne pa so stojnice, ob katerih vabijo organizatorji svetovnih maratonov na svoje prireditve. London, Boston, Berlin, Brazilija, Praga, Stockholm. Pariz, Barcelona .. . Kar kmalu sem spoznal, v kakšen vrvež sem padel in na sprehodu ob Centralnem parku, ob pogledu na manhattanske orjake, osvetljene z milijoni luči, sem se nehote spomnil rojstnega kraja. Prvega dne še ni konec. Za nami ostajajo svetleči obrisi New Yorka in bližamo se mestu New Rochelle, ki bo deset dni kraj našega bivanja. Pravzaprav bomo tam, v hiši gostiteljev, spali, se z njimi vozili do Manhattana in seveda skupaj sodelovali tudi na slovesni otvoritvi pred palačo OZN in na simboličnem teku dan pred glavnim maratonskim tekom. Nizka vila je samevala v temi, toda potem, ko smo vstopili, so se okrog in okrog prižgale luči. Skozi velikanske steklene stene in pomična vrata na nasprotni strani se je zarisala obala Atlantika. Zaznati je bilo obmorske hiše in ladje, zalive in svetilnike, ki so zdaj in zdaj pošiljali svoj snop modrih in rumenih luči. V spodnjih prostorih vile imam svojo sobo s pogledom na migetajoče luči ob morju. Ob kakšnih dveh se zbudim, časovni preskok bom verjetno občutil še nekaj časa. Petek, I. november. Za gostitelja, oba priznana slovenska zdravnika v New Yorku, delovni dan. Z zakoncema Lužnik dopoldan izkoristim za sorehod po mestu New Rochelle. Izberemo si pot proti Glenn Islandu. Pred Namiznoteniške novice Mlada ekipa ERA-TEMPO je tudi tokrat plačala davek neizkušenosti, saj so proti ekipi KRIŽE izpustili priložnost za zmago. Rezultati: ERA-TEMPO :KRIŽE 3:6 in ERA-TEMPO:SAVA 2:7. * * * Pod pokroviteljstvom ŠPORTNE ZVEZE Velenje je namizno-teniški klub TEMPO organiziral občinsko šolsko prvenstvo. V konkurenci od 1. do 4. razreda sta prvaka Karmen Steblovnik in Damijan Vodušek, v konkurenci od 5. do 8. razreda pa Nika Len-dero in Jure Slatinšek. V konkurenci tekmovalcev, ki imajo rej-ting točke, pa je pri dekletih prvakinja Tanja Ževart, pri fantih pa Uroš Slatinšek. Občinska liga v namiznem tenisu Športna zveza Velenje organizira občinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. Pravica nastopa je omejena za igralce, ki so registrirani pri NTZS za sezono 1991/92, vsi ostali lahko igrajo ne glede na leto ali spol. Ob prijavi mora ekipa šteti minimalno pet igralcev. Ekipa lahko odigra dvoboj, če sta prisotna dva igralca. Igra se po veljavnih pravilih NTZ Slovenije, izjema je oprema (loparji), saj lahko igralci uporabljajo vse vrste opreme ne glede na pravila. Igra se po vnaprej določenem urniku ob nedeljah s pričetkom ob 9. uri v Športni dvorani Skale. V telovadnico je vstop dovoljen le v športni opremi. Sestanek vodij ekip bo v torek, 3. 12. 1991 ob 19. uri v prostorih Športne zveze Velenje, Foitova 2, Velenje, kjer se bomo dogovorili o nadaljnjem poteku lige in višini participacije. nekaj dnevi je tod divjal organ in posledice naraslega morja je bilo videti. Vendar tega jutra je oseka neverjetno močna in morski kanali s privezi za ladjice in čolne so polni blata, na čereh je opaziti nesnago, ptice posedajo po pomolih in iščejo hrano. V parku je veliko veveric, ki znašajo v dupline žir in suho listje. Kopališče je ograjeno in kopališki mojstri varijo ograje. Na otok je speljana široka cesta preko mostu in tudi tod je treba plačati mostino. Le hišice za pobiranje parkirnine so v tem času prazne. Na otoku opravimo nekaj razgibalnih vaj in kratkih, hitrih tekov. Na poti proti domu pritegnejo pozornost še hiše in vile, ki so naprodaj ali za najem. New Rocheile je mesto, ki slovi po bogataših, smo slišali. Sprehod smo sklenili s pre-žganko in sadjem, popoldanski počitek pa seje nehote podaljšal. Zbudil sem se okrog polnoči, ko so vsi že spali. Šele pozneje sem zvedel, da sta tudi prijatelja popoldanski počitek spremenila v nočno spanje. Zato pa smo bili pripravljeni za našo prvo predstavo 2. novembra pred palačo OZN. Nevsiljivo smo razvili zastavo samostojne in neodvisne Slovenije in nosili njen simbolični napis ne le pred palačo OZN. temveč na teku po vsej poti proti Centralnemu parku in še pozneje. Ko smo se maratonci razšli po zajtrku v Centralnem parku, so nas ustavljali zdaj Italijani, potem Mehikanci in drugi. Skratka, doživljali smo resnično nepozabne trenutke. (dalje prihodnjič) NINJUTSU — Že drugo leto uspešno deluje na Centru srednjih šol šola za borilne veščine, ki je neke vrste umetnost, imenuje pa se »Bujinkan dojo togakure ryu ninpo«. Šolo vodi edini mojster te veščine v Sloveniji Marijan Vertačnik. Zanimanje med mladimi je resnično veliko. Mojster Marijan Vertačnik si skupaj s tremi učenci znanje pridobiva v tujini. F. V. OVEN od 21. marca do 20. aprila Ves teden bo prevladovala dobra volja, ki jo boste s sebe prenašali tudi na vse okoli vas. Kot da bi se prerodili se boste počutili še kar nekaj časa. Stvari, ki se jih boste lotevali, bodo stekle, kot po maslu. Previdni morate biti le doma, kjer so malo manj zaupljivi, kar lahko pripišete temu, da ste v preteklih tednih in mesecih naredili nekaj napak. Previdni bodite na fi-, nančnem področju, saj živite preko svojih zmožnosti. BIK od 21. aprila do 20. maja Veliko časa boste preživeli doma, kjer se boste ob deževnih in pustih dnevih prepustili lenarjenju in razmišljanju. Na delovnem mestu nekaj krepko škripa, zato raje jezik za zobe. Nikar se ne odločajte za trmasto kljubovanje, ker se vam lahko to krepko maščuje. Odločiti se boste morali za neko povsem življenjsko stvar, ki pa je povezana z velikimi finančnimi stroški. Morda bi vam to kljub vsemu vrnilo notranji mir. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Znašli se boste v začaranem krogu, iz katerega nikakor ne boste znali sami. Ker bo veliko problemov povezanih z denarjem le nasvet — nikar si ga ne sposodite na banki, ker je situacija glede na vaše zaslužke dokaj kritična. Bolje bo, da obiščete neko starejšo sorodnico in poskusite pri njej. Sicer pa boste srečni vsaj na srčnem področju, čeprav bi vam kakšna sprememba za kratek čas že prijala. Prehlad na obzorju! RAK od 22. junija do 22. julija Veliko ste pripravljeni narediti za denar, prav vsega pa tudi ne. Zato boste po krepkem premisleku potegnili črto in prekinili neko že dogovorjeno sodelovanje. Oseba temnih las vas bo vedno bolj ovijala okoli prsta, krivi pa ste sami, saj ne upate narediti odločilnega koraka. Neverjetno izgubljeno boste delovali, ko boste dobili nepričakovano košarico. Malo iz jeze, malo iz obupa, boste zato naredili manjšo neumnost. LEV od 23. julija do 23. avgusta Vračajo se vam moči in dobra volja, vse skupaj pa je povezano z nepričakovanim povečanjem finančnih sredstev. Te site že nujno potrebovali, saj ste si zaželeli neko ne preveč po-cteni reč. Z drobno pozornostjo boste zelo razveselili svojega p>artnerja, ki je včasih že malo obupan, saj nikoli ne ve, kak-šine bodo vaše reakcije. Presenečeni boste nad učinkom dobre volje pri vsej vaši okolici. Na delovnem mestu bodite pazljivi, p>rav tako na cesti! DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Zaradi svoje, sicer lepe navade, da radi prisluhnete sogovorniku, pa naj čveka še take neumnosti, boste v naslednjih dneh kar malo preklinjali. Nek prijatelj, ki je znan kot zelo labilna osebnost, vas bo močno moril s svojimi problemi. Ko boste imeli vsega dovolj, boste na rahlo neprijazen način to prisiljeni povedati. Glede na to, da se zadnje čase obilno prehranjujete, boste morali malo več časa posvetiti reakciji .. . TEHTNICA od 23. septembra do 22. oktobra Zvezde vam v tem času napovedujejo prijetne in uspešne stvari prav na vseh področjih, le na finančnem boste morali malo stisniti zobe in zapreti denarnico. V ljubezni bo vse po starem, le nekako bolj sproščeni in dobrovoljni boste. Želite si na izlet ali vsaj kakšno zabavo, želja pa se vam bo nepričakovano uresničila prej, kot ste si zamišljali. Torej, ves teden se boste zelo dobro počutili, dobro voljo pa boste prenašali tudi na druge. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Krepko boste morali premisliti in se odločiti, kaj bi sploh radi. Zaradi neodločnosti in nihanjem med razumom in občutki se boste kar nekajkrat sporekli s partnerjem. Napeto pa bo tudi v ožjem krogu družine. V zadnjem času ste naredili kar nekaj napak, ki pa si jih nočete priznati. Tu je tudi vzrok vseh nesoglasij. Finančno si boste nepričakovano malce opomogli, vendar vam denar tokrat ne bo veliko pomenil. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra V petek ponoči se je pričelo vaše obdobje in nadvlada. S tem se bo v vas prebudil nemirni duh, stvari pa vam bodo tekle kot namazane. Prav vse, česar se boste lotili v naslednjih dneh, pa naj bo to posel ali kaj drugega, se bo izteklo dobro. Veliko boste sicer premišljevali o izgubljenih priložnostih in svojih ambicijah. S partnerjem se bosta dobro razumela, prav tako s prijatelji, ki jih nimate malo. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Največ težav boste imeli s samim seboj. Počutili se ne boste najbolje, možne so večje težave z zdravjem. To pa bo vplivalo tudi na vaše odnose s partnerjem, ki je sicer potrpežljiv in navajen vseh vaših muh. Tokrat mu zna prekipeti, če se ne boste vzeli v roke in malo mislili tudi na tiste, ki so vam najbližji. Poslovno se ne boste preveč angažirali, kar se bo kmalu poznalo tudi v denarnici. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Ni še vse tako, kot si želite, vendar se stvari premikajo — na bolje seveda. Ker i iste užalili prijateljico, vam bo to vrnila na dokaj krut način, ato so možni tudi kratki stiki na ljubezenskem področju, p v1 gladko pa ne bo šlo tudi na poslovnem. Vse skupaj bo premagovali z dobro voljo in na vam znan zvit način. Z zd, tvjem tudi vam ne kaže najbolje, sploh, če st ie bo te znali >lo oblačiti in pravilno obuvati. RIBI od 19. februarja do 20. marca Popolnoma nem goč teden je pred vami, največ težav pa vam o povzročalo zdiavje. Možni so hudi prehladi in bolezni psihosomatske naravi. Če se le malo ozrete nazaj, boste lahko ugotovili, da to splol ni čudno. Vzemite si že enkrat čas tudi zase, sicer vam bodi moči popolnoma pošle. Na delovnem področju boste sicer uspešni, kar se bo poznalo pri financah, zadovoljni pa ne naj' >lj. Več časa posvetite svojemu partner-jju! KOZMETIČNI NASVETI dipl. kozm. Metka Mujadžič-Kaligaro tel. 856-837 Luskavica Tako, tudi danes bom odgovorila na eno izmed številnih vprašanj, ki mi jih zastavljate po pošti. Bralka Marija mi je poslala tole pismo: »Rada prebiram vašo rubriko, saj v njej vedno najdem kakšen praktičen nasvet. Že nekaj let se mi po telesu občasno pojavlja PSORJAZA (luskavica). Zanima me, ali bi bilo sončenje v solariju primerno zame?« Verjetno veste, da je lu- skavica (Psoriasis vulgaris) zelo pogosta kožna bolezen. Ker se pri delu v kozmetičnem salonu srečamo tudi z njo, vam bom na kratko napisala nekaj o tem in vam odgovorila nä vprašanje. Luskavica lahko nastane že pri dojenčkih, največkrat pa med 20. in 60. letom starosti. Je dolgotrajna in lahko ogromnokrat recidivira ali pa izgine brez posebnega zdravljenja. Včasih traja zatišje po več let, nato pa se bolezen popolnoma nepričakovano ponovi. Na splošno opažamo, da se luskavica drži kakšne familije in da je navadno prizadetih več rodov, vendar ne moremo trditi, da gre pri tej bo- lezni za kakšno redno dednost. Bolj so prizadeti moški kot ženske. Osnovna vzbrst pri luskavici je v začetku neznatna rdeča lisa, ki se hitro razvije v značilno bunčico. Na njej se kmalu napravi lahko odkrušljiva, srebrnkasto bela luska. Kjer še luske niso izrazite, jih lahko s praskanjem napravimo vidne, ker so razporejene v več plasteh, med katerimi je zrak. Najbolj pogosta mesta, kjer se luskavične vzbrsti pojavljajo, so na izteznih straneh udov (goleni, kolena, podlahti, komolci, hrbtišče rok ...), na koži lasiš-ča in v predelu križa. Razume se, da se lahko luskavica razvije prav na vsakem mestu kožne površine, tako na obrazu, na dlaneh, stopalih; na sluznici pa je ne opažamo nikdar. Pri luskavici je pomembna pravilna nega kože. Poleti se priporoča čim več sončenja in kopanja. V zimskih mesecih ali če poleti ne greste na morje, pa lahko brez skrbi ležete na sončno klop (solarij). Torej je sončenje ali obsevanje z UV žarki koristno. Zelo ugoden vpliv na luskavico ima klimatsko zdravljenje ob morju. Solarij imamo tudi v našem kozmetičnem salonu »IRIS«. Uporablja se tudi pri drugih problemih s kožo, kot napr. pri raznih ek-cemih, aknah in lišajih ter navsezadnje še za lepo por-javitev vaše kože. tss^ O moški modi v našem modnem kotičku nismo veliko govorili. Res je sicer, da moški zadnje čase bolj malo skrbijo za modno oblačenje, vzrok pa prav gotovo lahko Zimske zapovedi za moške poiščemo v vrtoglavih cenah moških oblačil. Vsaj elegantnih. Tako kot pri ženski modi poznamo tudi pri moških več stilov oblačenja. Danes si poglejmo, kakšne so zimske modne zapovedi za tiste, ki vztrajajo pri klasičnih linijah. V poletnih mesccih ni potrebnih toliko kosov garderobe, kar Je razumljivo. Pozimi pa jo bo elegantno oblečen moški potreboval kar nekaj. Pojdimo po vrsti. Modne bave moških oblačil so mnogo bolj umirjene, kot ženske. Najmodernejši so blagi toni sivo-plave barve, vse nijanse barve tobaka in zamolkli toni zelene. Klasičen moški stil predpisuje kvalitetne materiale; mehke tvide, flanelc, teške tvide za plašče, kvaliteten bombaž za srajce ... Kroji zimskih plaščev so podobni hišnim haljam, torej široki, v ramah pa ne več močno poudarjeni. Modeli oblek so umirjenih linij, ki sledijo telesu, pod sakojem pa so zelo moderni brezrokavniki iz kvalitetnih materialov. Od modnih dodatkov bodo najbolj uporabljani manšetni gumbi, kravate, robčki, narejeni iz istega materiala kot kravata ... S slovenskega knjižnega sejma »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke.« (Brecht) RAZSTAVNI PANOJI in stojnice desetega Slovenskega knjižnega sejma so razdrti in pospravljeni do leta 1993 (prireditev je namreč bienal-na). V letošnjem listopadu slovenske knjige je okrog štirideset slovenskih založnikov v dvoranah Cankarjevega doma razstavilo preko pet tisoč knjig iz svojih letošnjih programov. Dejstva so znana: republiško ministrstvo za kulturo vseh teh knjig denarno ni podprlo; založbe so najbolj oklestile svoje leposlovne programe, tu in tam kateri zasebni založnik je v nacionalno besedno zakladnico urezal svojo rezino pogače. In prav slednji so poželi največ zanimanja (Wieser, Mihelač, Cunjak idr.). Vendar vsej vojni in capudrovanju navkljub — letina slovenske knjižne bere/produkcije je na vseh področjih dobra. Preostane nam, da skupaj prelistamo nekaj knjižnih novitet, ki so bile še posebej opazne v času Knjižnega sejma . . . Državna založba Slovenije je v dolgoletni redakciji številnih jezikoslovnih sodelavcev SAZU izdala peto knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki prinaša gesla od T—Ž in v Dodatkih izpopol- nitev prikazanega slovenskega besedišča od A—Š. S tem je zaključeno veliko delo za narodno identiteto, ki se je daljnega 1550. leta prvič konstituiral s knjigo in do danes izoblikoval sodobno podobo jezika, ki ga SSKJ in naše življenje kažeta v nenehnih prizadevanjih za njegovo ohranitev in m(ogo)čno rast. Knjige — enojezični slovarji, ki jih narod in njegov človek poleg kruha in vina preprosto morata imeti! Ena izmed treh sester istega imena — Mohorjeva družba v Celju je pripravila računalniško izdajo slovenskega prevoda Svetega pisma (Nova zaveza in Psalmi) na disketah za uporabo na računalnikih PC XT/AT/PS2, kar pomeni pravo dragocenost za vse tiste, ki se s tem temeljem duhovne kulture ukvarjajo študijsko ali kako drugače. V Slomškovem letu je za nas, dediče, obvezujoča aktualna kulturno-zgodovinska študija J. Pogačnika: Kulturni pomen Slomškovega dela, ki je izšla pri mariborski Založbi Obzorja. Esejistični di-skurzi nas problemsko informirajo o Slomškovih odločitvah za in proti, in sicer na narodno prebuditeljskem vzgojnem, pastoralno-teolo- škem in slovstvenem področju sredi prejšnjega stoletja, ko je škof Slomšek širokopo-tezno širil svoj narodni in jezikoslovni nazor, ko sta mu ob strani stala le Mohorjeva družba in narodnostna, torej tudi kulturna nemoč Slovencev. Slovenski etnolog Damjan J. Ovsec je dodobra preučil slovanske mitologije in verovanja in jih v istoimenski znanstveni študiji, ki dokumentira slovanska božanstva, duhove, številna verovanja in šege ter obrede vseh vrst (tudi njihove vire), primerjalno komentiral, izvorno lokalizi-ral in na številnih mestih predvsem etimološko razložil. Knjigo, ki se bere kot bajeslovni priročnik pa spet kot izredno hermetična študija, je izdala založba Domus (1.550 SLT) in je uspešnica na svojem področju. Slovenska sociolingvistika je oris tistega betežnega področja našega jezika, na katerem je slovenščina v geografskem in političnem stiku skozi svojo zgodovino utrpela največ škode. Naš jezik se je, kot je znano, v svojih stikih z drugimi jeziki germaniziral (in se bo germaniziral?), sr-bo-hrvatil, v socialistični fazi rušil (danes se občutno pred- vsem amerikanizira), bil torej vsečasno ogrožen od znotraj in zunaj. O naši šibki zavesti do lastnega jezika in sodobni jezikovni ogroženosti v svojih pogledih v okviru socio-lingvističnih razprav, zbranih v knjigi Družbenost slovenskega jezika, razmišlja vodilni slovenski jezikoslovec J. Toporišič. Knjigo je izdala DZS (495 strani, 1.950 SLT). XXX Naj Vam samo z naslovi za ta teden priporočim še nekaj dobrih slovenskih knjig, tokrat predvsem iz leposlovnega programa: — Milan Dekleva: PANIČNI ČLOVEK (letošnja Jenkova nagrada, Žaložba Wieser, 326 SLT); — Florjan Lipuš: SRČNE PEGE (roman, Žaložba Wieser, 495 SLT); — Ivan Cimerman: DVO-DOMCI (novele in črtice, Prešernova družba). In za naj-mlajše bralce: — pesmarica pesniških oblik Oblike sveta Borisa A. Novaka (Založba Mladika, 650 SLT); - Tone Pavček: Besede za sladkosnede (izbor avtorjevih najlepših otroških pesmi, ZSK - Mihelač). I. STROPNIK Neustrezen prometni režim na Partizanski cesti Krajani starega Velenja, ki živimo ob cesti proti Pesju in Šoštanju se že dolgo časa pritožujemo nad to cesto, ki je očitno namenjena le tistim, ki po njej drvijo v druge kraje, prav nič pa nam, ki živimo med Velenjem in Pesjem. Cesta, taka kot je sedaj, je tudi nevarna pešcem in kolesarjem in je med njimi že zahtevala smrtne žrtve. Najnovejši ukrep neke nam očitno nenaklonjene oblasti je iz te ceste, ki teče še v območju mesta Velenje, napravil štiripasov-nico, ki avtomobiliste naravnost sili v prekoračitev hitrostne omejitve, v prehitevanje in vožnjo tesno ob notranjem ali zunanjem robu ceste. Talna signalizacija prometnice je bila prebarvana v zadnjih dneh letošnjega oktobra z dvema neprekinjenima črtama od križišča do križišča, neoziraje se na naselje Straža. Tisti prebivalci naselja, ki prihajajo z avtomobili iz Velenja, sedaj ne smejo zavijati domov v levo, tisti, ki gredo od tam s kolesom ali peš proti Šoštanju, ne smejo čez cesto, ker ni prehoda za pešce! Čez cesto ne smejo tudi tisti, ki imajo na drugi strani svoja polja. Dolgo željeni pločnik ostaja za nas zato neuporaben. Krajani, ki živimo med Pesjem in Starim Velenjem smo prepričani, da Partizanska cesta ne more biti štiripasovnica! Zmerili smo zunanji cestni pas ob našem naselju in ugotovili, da je ponekod širok le 2 metra! (Tovornjaki pa so široki lahko 2,3 ali 2,5 metra!) V času močnega deževja pa sta oba pasova v dolžini 15 metrov pod vodo. Ob gradnji ceste tudi ni bilo poskrbljeno za drenažo in odtok z vodnate strmine nad cesto. Star oporni zid na tem mestu poka in se bo slej ko prej zrušil na cesto, saj se stežka upira nedrenirani nogi plazu, ki vidno drči navzdol. Res je, da prometni znak odreja zunanji pas kolesarjem, v resnici pa služi le drvečim avtomo-bilistom, vsak kolesar, ki bi se tam kolikor toliko sproščeno vozil, pa bi tvegal življenje. Jasno je, da so v posebni nevarnosti tudi naši otroci, ki po tej cesti hodijo v Velenje ali Pesje v šolo. Krajani zato prosimo, da pristojni organi uredijo cesto tako, da ne bo več štiripasovnica, da bo imela varen pas za pešce in kolesarje in prehod za pešce do mosta preko Pake, ki vodi v Gorenje. Krajani zaselka Straža Kavarna Daniela Kot vsi mladi, smo si tudi mi zaželeli sprostitve. 2. 11. 1991 zvečer se nas je osem odpravilo v novo kavarno Daniela v Velenju. Vstopili smo ob 21.03, čeprav se kavarna zapre ob 21.00, vendar tega nismo vedeli. Nad sprejemom smo bili presenečeni. Uslužbenka (pozneje smo izvedeli, da je to lastnica), nas je prav lepo pozdravila in rekla, naj kar sedemo in da nas pride takoj postreči. Vendar pa temu ni bilo tako. »Takoj« se je zavlekel v celih 20 minut. Kljub temu, da je hodila mimo miz in se sladko smejala, se ob naši ni ustavila. Postregla pa je paru, ki je prišel za nami. Prosili smo jo, če bi lahko naročili. Odgovorila je, da mora po list, da si bo zapisala naše želje, ker nas je bilo veliko. Vendar se je vrnila brez lista. Vprašali smo jo, če si bo lahko vse zapomnila in je odgovorila, da bo. Na mizi sta bili dve prazni kavni skodelici in eden izmed nas (enkrat je že obiskal to kavarno), ji je na malo čuden način želel povedati, da ne bi želel tako močne kave. Lastnica pa mu je začela na zelo grob način odgovarjati nazaj. Pogovor je potekal takole: ON: »Jaz bi, prosim, kavo, a ne tako, kot je bila v tej skodelici.« ONA: »To je Bar caffè.« ON: »Mi imamo v službi tudi Bar caffè, vendar ni tako močna.« ONA: »Potem si pa v slabi firmi!« je ostro odgovorila. Še ostali smo ji povedali svoje želje; vsak je naročil svojo pijačo: kavo, juice, pivo ... Ko pa je nekdo naročil čaj brez limone, smo se vsi zasmejali, saj je že ves večer pil čaj brez limone. Lastni- ca je mogoče to razumela kot »zafrkancijo« in se je razhudila. Vprašala nas je, kaj sploh še delamo v kavarni, saj je že zaprta. Sprašujemo se, zakaj nam tega ni povedala že ob vstopu. Histerično je rekla, da bo prinesla list papirja in naj nanj napišemo svoje želje in pripišemo še cene. Čez nekaj časa je prišla nazaj in nas vprašala, če smo že napisali. Potem nas je dobesedno nagnala iz kavarne brez postrežbe (drugi gostje so lahko še ostali, čeprav je bila ura že 21.30), se je lahko prepričala, da smo napisali na list prav take pijače, kot smo jih prej naročili. Zgroženi nad njenim ravnanjem z gosti, smo zapustili kavarno. Kaj pomeni lepo urejena kavarna, če pa je gostoljubje uslužbencev na najnižji stopnji? S. M., M. B. in drugi Protest Trikrat v zadnjih treh mesecih ste v zgoraj navedeni rubriki tednika » NAŠ ČAS« objavili dogodke, tragedije in nesreče tako, da ste si pomagali z »GOSTIŠČEM RAJ H«. Spoštovani g. Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik) Našega Časa, kako bi se počutili, če bi v nekem slovenskem tedniku prebrali sledeče: »Nekega dne v decembru je v neposredni bližini gradbišča stanovanjskega objekta last S. Vov-ka (v. d. dir. in glavnega urednika) Naš čas zagreznil kamion-hruška s 5-Sm1 betona, ker naročnik ni pravočasno izdelal dovolj utrjene dovozne poti. Reševanje je trajalo xy čas. Miličniki niso prišli, ker bi to bila lahko sramota, da se v. d. direktor in gl. urednik NAŠ ČAS pojavi s polnim priimkom v podobni rubriki nekega slov. tednika npr.: Novi tednik, Nova doba; ker v Našem času to ne bi smelo biti dovoljeno. Prav zaradi zgoraj navedenega, ali še česa drugega prosim, zahtevam; ne uporabljajte več mojega priimka, zaradi eventuel-nih določitev bližnjih lokacij. Za kaj gre in kje sta moj priimek in tudi gostišče prizadeto? 1. Pred nekako tremi meseci je bilo objavljeno, da je bil med gosti v »Gostišču Rajh« pretep. Pretepa pa ni bilo. Ko sem reagirala po telefonu sem dobila odgovor, da pretep ni bil v gostišču Rajh, temveč v bistroju Vlasta v Starem Velenju. 2. Drugi primer uporabe mojega priimka je bil, ko je bila najdena pokojna deklica Helena. 3. In tretjič v zadnji številki z dne 14. novembra 1991. Vse kar sem navedla škoduje meni osebno; predvsem pa gostišču. Namreč znanci, gosti me ob vsakotedenskem izidu Našega časa, še predno ga sama preberem opozore na pisanje v rubriki. Še bolj neprijetno pa je, kö zna kakšen pozoren bralec dodati: »Danes pa v rubriki >miličniki so zapisali« ni Vašega priimka g. Rajh.« To mi škoduje. Zato mislim, da bi bilo zelo primerno sledeče: Vsak od treh opisanih dogodkov je mogoče lokacijsko definirati tudi drugače, ali ne? Seveda, če nimaš želje in namena nekomu škodovati. In če že miličniki zapišejo tako, zakaj v vaši redakciji takšna poročila samo prepišete? Mogoče zaradi povečanja naklade? Prepričana pa sem, da boste dosegli prav nasprotni učinek, kajti vaši resni ali zvesti bralci berejo Naš čas zaradi drugih strani in ne samo zaradi »polo-vičke zadnje strani«. Ti pa se ga znajo v bodoče odreči, saj ni tako poceni. Pozdrav ! Breda Reich PRIPIS Bolj, ko so časi čudni, več veselih dopisov prihaja v naše uredništvo. Takšen kot nam ga je poslala gospa Rajh, gotovo sodi mednje. Zadnja nesreča, ki jo omenja, se je recimo zgodila ob obračanju iia njeno dvorišče. Po njeni logiki bi tedaj verjetno morali napisati, da se je dogodila v bližini Avto Celja. Ali še bolje: kakšen kilometer od policijske postaje. Ker pa bi bili lahko užaljeni tudi ti, potem bi najbrž morali napisati, da se je dogodila nekje v Velenju. No, v tem primeru lahko sklepamo, da bi bili užaljeni vsi Velenjčani, pa bi bilo najbolje, če o nesreči sploh ne bi pisali. Torej se ni zgodila. Pa se je. In to v bližini gostišča Rajh. Sicer pa vse tole diši po reklami in to je že treba plačati! Mora preteklosti, beda prihodnosti! V preteklih časih, ko so po slovenski zemlji hodili rdeči v vsej svoji pompoznosti, sé je v temelje naše družbe zarezal šolski monstruozni aparat z ogromno rdeče miselnih učiteljev, pedagogov in podobnih. Prepariranost rdeče miselnosti s šolsko oligarhijo je istovetila komunizem z vzgojo otrok skozi šolski sistem. Leta in leta so tako proizvajali komunistične imbecile, nesposobne lastnega razmišljanja in lastne iniciativnosti. Kakšna nepopravljiva škoda se je naredila generacijam Slovencev, o tem ni mogoče pisati. Zgodovina bo svoje pokazala. Že dandanes so posledice strahotne, saj nam znanje, ki smo si ga pridobili v šoli, ne pomaga kaj dosti, še več, zelo škodi nam. Leta in leta smo se učili, da nam po končanem šolanju pripada delovno mesto, da nam pripada »plača«, da nam pripada dopust, da nam ... Učili smo se raznih neumnosti, ki nam zdaj koristijo samo toliko, da pač vemo kje je Gvineja, da je kitajski Veliki zid na Kitajskem ipd. Zdaj se v šoli učijo množice, števke, povedi, izraze .. . Včasih smo se učili o številih, stavkih, računih! To so le malenkosti, ker so dejstva še mnogo bolj obtožujoča. Naši otroci se učijo veliko različnih stvari, vsakega malo, da ja ne bi znali kaj bolj podrobno, temeljito, bazirano na talentu in hotenjih, prilagojeno starosti, dušev-nosti in razvitosti otrok. Frustra-cije otrok so zaradi tega toliko večje, počasi postajajo mora preteklosti, da bi tako postale beda prihodnosti. Šolski sistem stremi k univerzalnosti znanja. Ta proizvaja množico nekoliko bolje izobraženih ljudi s splošnim znanjem. Tu pa se tudi vse konča. Vsakega od njih je potrebno ob zaposlitvi znova učiti najosnovnejših opravil, kaj šele bolj zapletenih in odgovornejših del. Spoznal sem že mnogo njih, ko so bili popolni analfabeti moderne družbe in moderne tehnologije. Nasprotno temu, sem spoznal veliko ljudi, ki so svoj talent ohranili kljub sistematičnemu uničevanju šolskega sistema in ustvarili v življenju tisočkrat več, kot tisti z formalnimi listi papirji v rokah, na katerih piše: diploma! Prav pomilu-jem jih, ne iz nekega cinizma ali pomilovanja kot takšnega, ker se zavedam, da temu niso sami krivi. Pač pa so v mnogočem krivi tisti, ki v teh časih stavkajo za ohranitev svojega standarda. Grozijo z najbolj nizkotnimi sredstvi, za svoj ščit uporabljajo otroke, uprizarjajo scenarije ogroženosti otrok pri pridobivanju novih znanj.. . Toda ljudje prosim vas, od kdaj se šolski sistem že ni menjal, od kdaj se v šolah učijo nekaj drugega, boljšega, koristnejšega. Vse je ostalo tako, kot v najlepših rdečih časih, z istimi šolniki, z istimi metodami. Slovenci pa se utapljamo v tisočih brezposelnih, s krajami premoženja, kreganjem za vsako malenkost v skupščini, grožnjami kolapsa življenja. Bomo potem mirno gledali, kako nam prav tisti, ki so nas spravili v takšen položaj, uničujejo otroke s stavkami, bojkoti in namerno neodgovornim učenjem. Včasih so mi govorili, da je šola moj drugi dom, jaz pravim, da je to krušni dom, brezoseben, hladen, nevreden imena DOM. Generacije se bodo morale roditi, da bo duh rdeče miselnosti odšel v steklenico in za vedno ostal tam. Učitelji se bodo končno morali začeti zavedati, da so v veliki meri odgovorni za pravilen razvoj otrok, saj preživijo dosti časa z njimi v letih, ko se izoblikuje njihov karakter. Zavedati se morajo, da je za plačilo potrebno sebe v veliki meri žrtvovati, ker bo to od njih zahteval trg. Zavedati se morajo, da bodo kontrolirani od nas staršev, ki se vedno bolj zavedajo, da je to njihova dolžnost in pravica. Njihova pravica zahtevati večje plačilo za svoje delo bo upravičena šele takrat, ko se bodo rezultati njihovega dela začeli kazati v družbi kot celoti v smislu gospodarske, kulturne in kakšnekoli perspektive, da bi končno lahko rekli - TO JE USPEH NAŠEGA ŠOLSKEGA SISTEMA! Do takrat pa, dragi šolniki, stavkati, to je daleč od vaše pravice. Ne glede na nivo vaše izobrazbe (izobrazba ni merilo uspešnosti), si zaslužite popolnoma enak osebni dohodek, kot množica tistih v neposredni proizvodnji, ki zaradi vaših rezultatov preteklosti, niso sposobni narediti več in bolje danes in še nekaj časa ne. Pred mnogo, mnogo leti, je bil vaš poklic cenjen, danes ni več. Krivi ste sami, saj ste dovolili vzpostaviti takšen šolski program, ki je poenotil zmožnosti posameznika v toliki meri, da smo nameto 50 % strokovnjakov po posameznih področjih, dobili 100% strokovnih povprečnežev. Povprečje pa je najslabša možnost pri izbiri življenja. Hvala za pozornost! Nik Petek Velenje Psoriatikom oprostitev participacije V imenu več kot tridesettisoč bolnikov z luskavico smo se, 16. II. 1991 zbrali v Celju na protestnem zborovanju predstavniki Društva psoriatikov Slovenije, ki druži, išče in varuje prostor pod soncem svojim članom in nečlanom — psoriatikom. To je edinstvena vsebina delovanja društva, saj gre za številne bolnike, ki jih vsakodnevno ogroža in pesti kronična, več ali manj dedno pogojena, nenalezljiva in neozdravljiva kožna bolezen, ki bistveno posega v dnevni način življenja prizadetega. Takšen človek potrebuje precej časa za nego in zdravljenje, potrebuje veliko sredstev za zdravila oziroma zdravljenje ter za perilo in oblačila, ne more opravljati vsakršnega dela, je »zaznamovan« v družbi, ki se ga izogiblje,... . Pri tem pa se večina odgovornih za zdravje in dostojno življenje državljanov Republike Slovenije in zdravi grdo sprenevedajo, da obstajamo in imamo težave ali pa imajo milo rečeno neodgovoren, nehuman odnos do nas. Bili bi zadovoljni, da nas ni. Tako ne bi bilo problemov. Tudi mi smo soustvarjalci države Slovenije in njeni državljani. Kaj je več od zdravja oziroma kvalitete življenja .. .? Politika gotovo ne. Tako enoglasno protestiramo, da luskavica kot bolezen v osnutku nove zdravstvene zakonodaje ni uvrščena v skupino bolezni nacionalnega programa z določenimi ugodnostmi in oproščena plačila participacije kot doslej. Kako se bomo negovali in zdravili, saj nas veliko kmalu ne bo imelo dovolj sredstev niti za golo preživetje. Kje je tu osnovna enakost pogojev za življenje, human odnos in dolžna skrb za bolne ljudi v svobodni, samostojni državi . . . Tega gotovo nismo predvidevali, ko smo enoglasno in navdušeno glasovali za NOVO, obljubljeno deželo. Zavedamo se predvsem ekonomske krize. Kljub temu smo prepričani, da je obvezno v večji meri tudi v bodoče skrbeti za nas bolne reveže, za čimbolj izenačene pogoje z zdravimi . .. Zato ZAHTEVAMO, da je luskavica tudi v novi zdravstveni zakonodaji sestavni del obveznega nacionalnega programa z oprostitvijo plačila participacije pri izvajanju vseh oblik zdravljenja in upoštevana pri zagotavljanju enakih osnovnih socialno-varstvenih pogojev vseh državljanov Republike Slovenije. Če slučajno ne veste, kako izgledamo in kakšne težave imamo, smo se vam pripravljeni javno pokazati, tudi v republiški skupščini, in vas seznaniti z našimi včasih skoraj nepremostljivimi težavami in ogromnimi stroški za njihovo reševanje. Prepričani smo, da je mogoče naši zahtevi ugoditi oziroma ohraniti že veljavno kljub veliki krizi. Potrebno je le globlje razmisliti, kaj je več od zdravja, kvalitete življenja. Te sodijo namreč med osnovne kazalce stanja in kakovosti družbe oziroma učinkovitosti države. Mar niste sposobni tega doumeti ali namerno posvečate večjo pozornost uresničevanju drugih svojih pogledov ... V primeru, da naše zahteve ne boste upoštevali, bomo morali ... DRUŠTVO PSORIATIKOV SLOVENIJE V imenu bolnikov z luskavico v Sloveniji Deljeno veselje je dvojno veselje Velenje, 16. novembra — Srečanja bogatijo in združujejo ljudi ter nudijo priložnost medsebojnega spoznavanja. Zato je društvo za pomoč duševno prizadetim iz Velenja organiziralo izlet v soboto, 16. novembra. Ogledali smo si zavod za duševno in telesno motene otroke po cerebralni paralizi v Vipavi. Kakšno veselje je bilo v nas, ko smo i' zavod ogledovali. Tudi otroci so nas bili veseli, pa čeprav so nas prvič videli. Ogled je zajemal razrede, sobe, kjer otroci spijo in vse delovne prostore za različne terapije — logopedska, delovna in hidroterapija. Vse pa je prilagojeno za delo in prijetnejše bivanje motenih otrok. Presenetila nas je tudi zelo sodobna avdio-vizuelna oprema, za lažjo rast otrok. Izvedeli smo, da so otroci v zavodu v Vipavi deležni velike pozornosti, saj se z vsakim ukvarjajo individualno. Pod okornimi prsti otrok nastajajo neprecenljive in čudovite umetnine. Zato gre vsem specialnim pedagogom in delavcem ter otrokom v zavodu velika pohvala. Med potjo smo se ustavili tudi na Križu pri Vipavi, kjer so nas pričakali burja in prijazni bratje kapucini. Peljali so nas v cerkev, posvečeno sv. Frančišku Asiške-mu in na ogled njihove molilni-ce, knjižnice iz 17. stoletja, kjer so ohranjene tudi napisane pridige Janeza Svetokriškega, ki se je rodil prav na Križu oz. v bližnji okolici. Dan je bil poln, bogat in preživeli smo ga v družabnem duhu, ob pesmi in glasbi. Darja RUTNIK Vojna na Hrvaškem Med vojno vihro, ki divja na Hrvaški in se vse bolj nevarno zapleta in odpleta, kar prevečkrat pozabljamo, da je tudi vojna v Sloveniji burila domišljijo in resničnost šele nedavno. Sprašujemo se, je to resničnost ali zgolj televizijski posnetek nekje daleč ali blizu? Kje je pravica v dneh in nočeh, ko odrasli in otroci štejejo ure v zakloniščih, kleteh, pod mostovi? Saj to ni mogoče — je misel, ki se nam velikokrat porodi, pa zopet ugasne, zato pa naslednjič vedno bolj zgrožena in zaskrbljujoča plane na dan. Pesem, ki je odšla na pot iz Splita v Dubrovnik, je odraz te vojne vihre. Podarjena je vsem prebivalcem Dubrovnika in Hrvaške. Verzi so nastali pod peresom prijatelja Vinka Ljubica iz Splita. Mesta, v katerem smo mnogi okusili lepoto narave in kulture, mesta, ki je navsezadnje prijateljsko Velenju že dolga leta. Če je mogoče (najbrž ni, a upanje vedno ostaja), naj verzi presežejo in prevpijejo vso norijo, ki je končno le odraz in slika starega, »dobrega« Balkana. Duška Lah C. talcev 45, Velenje ZAŠTO? GDJE? KAKO? KUDA ? KAMO? DOKLE? ZAŠTO? Zašlo nam, barbari, porušiti Grad hoče 1 tuku Mokošicu, Čajkoviče, Lokrum i Ploče? Zar barbarima daske u glavi nisu na broju, Zar i oni negdje nemaju domaju svoju? Zašto od nikoga oni nemaju straha I hoče razorit grad Svetoga Vlaha, Uništit djeci lijepe snove i bajke, Uništit grad mojih predaka, moje Majke? GDJE? Gdje je pravda u nočima užasa i strave? Je li to nauk njihovog Svetog Save, Godinama su hinili jedinstvo i bratstvo, A sad nam uništavaju sve što je hrvatstvo. Gdje ste, ubojice, naučili tu školu ratnu. Ubijanje, klanje i lažljivost odvratnu. Ne držite do riječi ni svoje, ni tudje Bizantinska laž jedino Vam oružje? KAKO? Kako nemate ni stida, ni srama Dok u rukama Vašim najdraža je kama. Čujete li bolne krikove, jauk i plač Na smrt prestrašenih staraca i nejač. Kako Vas nije od čovječanstva sramota Zbog ratnih razaranje i strahota, Što učiniste Gradu, biseru Jadrana našeg Uvijek hrvatskog, a sad bi htjeli Vašeg? KUDA? Kuda Vas vodi bestijalnost ljuta U svakom ratu dolazi se na kraj pula, Al' tada se, barbari, neče moči radovati i u naš Grad doči »letovati«. Kuda če stiči Vaša sila prijeka Jer nijedna, pa ni Vaša nije dovijeka. Ne kunemo Vas, nije to u nami Prokletstvo Vi ste djelom dali sebi sami? KAMO? Kamo žurite u svom bijesu Za svakog ima mjesta u mrtvačkom lijesu Od zemaljske i! nebeške pravde nema bijega Jače je u Hrvata srce od granitnog brijega? Kamo ? Jer sve što radite su voda i luk Siguran je samo Vama Beogradski pašaluk. Kosovo jedno imali ste več A drugo u Hrvatskoj skoro čete steč. DOKLE? Dokle čete u svom suludom mraku Opsjedat Grad morem, kopnom i u zraku? Oduzimat mu vodu. hranu, struju i sanitet Vi i u času smrti ne zaslužujete pijetet. Dokle če Vam u topuzu biti sila Umjesto razbora — razbojništvo davati Vam krila? Dušanovo carstvo bit če sanak pusti Bježat čete glavom bez obzira kad uskoro zagusti. Tebi Grade! Stolječima ponosno Tvoji miri stoje I mnoge nedače stoički broje, Razarali Te potresi, rušili osvajači. Ali Ti si uvijek od zla bio jači. Tvoj Lovrijenac, Stradun i Minčeta Poznati su diljem svijeta. Ti si dragulj Jadranskoga mora. Opojnog mirisa omorike i lovora. Tvoji knezi, gospari. kapetani Od vazda na cijeni i poštovani. Zato glavu gore GRADE ponositi Barjak Svetog Vlaha opet če se viti. O lijepa, o draga, o slobodo Tvoja Poruka je svih Hrvata pa i moja Uskoro če sunce slohode nad Tobom sjati Ne daju Te dušmanima Tvoji Hrvati! ČETRTEK 28. november rl^SIraKSf 9.00 Moja družina in ostale živali, 10., zadnji del angleške nadaljevanke. 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.20 Nekoč je bilo ... življenje: Tovarna v jetrih. 11.10 Risanke. 11.20 Mozaik, ponovitev. 11.50 S. Trenterja: Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka (3/6). 11.30 Dnevnik 1. 15.20 Mozaik, ponovitev. Alpa Jadran. 15.50 Sova, ponovitev. Film oživi, francoska nadaljevanka, 6/8. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev; Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 18.40 Spored za otroke in mlade. Telovadka, francoska nadaljevanka (4/10). 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 R. Harwood: Evita Peron, ameriška nadaljevanka (2/4). 21.50 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Taksi, ameriška nanizanka, 6/12; Film oživi, francoska nadaljevanka, 7/8). TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, 14. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju, 6., zadnji del angleške dokumentarne serije. 21.00 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani. Jernej Gregorič, klavir. 21.10 Večerni gost: Tone Hočevar. 22.00 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike. Fran Škofič: gospod s peska, predstava SLG Celje. 23.20 Yutel. HTV 1 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter zunanjepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. TV AVSTRIJA 1 10.30 Burleske Charlieja Chaplina, ne-mii čb film iz leta 1916 (Charlie Chaplin, Ecdna Purviance): 12.05 Kraljestvo na-raive: Povodni konji. 12.15 Tedaj. 12.20 Kllub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mie ženske. 13.35 Najhitrejša miška v Mlehiki, risanka. 14.00 Moj Bog, gospod župnik, zadnji del. 14.50 Otročič-kii v afriški goščavi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje v notra-njjost človeškega telesa, risanka. 15.30 Aim, dam, des: senzacije. 15.55 Otroški film, otroške igrice. 16.05 Noni in Mani. 16.30 Uspešnice. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 1 J.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Pogledi od strani. 21.30 Peruti svobode, amé'jki akcijski film. 1988 (David Hasselhoff, Linda Blair). 22.50 Dovoli, da poljubim tvojega metulja, ameriška risana komedija, 1968 (Peter Seilers, Joyce Van Patten). 0.20 Mac Gyver, zadnji del serije. TV AVSTRIJA 2 10.10 Kancler Julius Raab stoletnica rojstnega dne. 10.55 Državna proslava stoletnice rojstva Juliusa Raaba 16.05 Leksikon umetnikov. 16.10 Tedaj. 16.15 Nogomet. 17.15 Narodni parki med Labo in Vzhodnim morjem, 3. zadnji del: Dolina Labe na Mecklen-burškem. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.55 Studio lota. 1:9.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Reportaže iz Avstrije. 21.00 Trailer, oddaja za prijatelje filmov. 21.30 Kulturne novice z vsega sveta. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Čujte signale, dokumentacija o vzponu in padcu sovjetskega komunizma, 4. in zadnji del: Od Hruš-čova do Gorbačova. 0.15 Razprava. SATELITSKA TV SAT 1 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Zelena je ajda, nemški, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder-cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teie-shop. 15.50 duki. 16.45 Make up in pištole. 17.45 Adamsovi. serija. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Dieter Kronzucker). 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Mike Krueger Show, gost Hans Šcheibner. 21.10 Poročila. 21.15 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski, 1984 (Harrison Ford. Kate Capshaw). 23.20 Poročila. 2:3.30 Komisar X: Trije modri panterji, kriminalka, 1967 (Tony Kendall, Brad Harris). RTL PLUS 1:3.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 •Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 118 45 Poročila. 19.15 21, Jump Street, sierija (Johnny Deep). 20.15 Mini Playback Show. 21 15 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 22.20 Zvonovi pod nebeško posteljo, erotični. 1970. 23.50 P'oročila. 0.00 Ruckus, borilni stroj, ak-— ciijska kriminalka, 1980 (Dirk Benedict, Liinda Blair) PETEK 29. november 9.00 Klub Klobuk. 10.10 R. Harwood: Evita Peron, nemška nadaljevanka (1/4). 11.10 Euroritem, 14. oddaja. 13.30 Dnevnik 1. 14.40 Video strani. 15.20 Sova, ponovitev; Taksi, ameriška nanizanka, 6/12; Film oživi, francoska nadaljevanka, 7/8. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Tednik. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2.19.59 Forum. 20.20 Epopeja Rdečega križa, francoska dokumentarna serija, 2/4. 21.15 S. Trenter: Zgodbe Stiga Trenterja, 6., zadnja epizoda švedske nadaljevanke. 22.30 Sova: Pri Huxtablovih, 18. epizoda ameriške nanizanke; Noč, italijansko francoski film; Dražljivo, 16. epizoda francoskega erotičnega programa. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, ponovitev 14. oddaje. 17.30 Regionalni program TV Slovenija, studio Maribor: Tele M. 19.00 40 veselih Koširjevih let, ponovitev. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Žarišče. 20.30 Maribor: Mednarodni gala operni koncert za mir, prenos. 23.30 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 TV koledar. Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk-show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Lastnosti kovin. 10.15 TV v šoli: Zima v mestu. 10.30 Dvoli mi, da poljubim tvojega metulja, ameriška filmska komedija, 1968 (Peter Seilers, Jo van Fleet). 12.05 Kraljestvo narave: Rečni konji. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Najhitrejša miška v Mehiki, risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am, dam. des Atrakcije. 15.55 Strelovod. 16.05 Noni in Mani. 16.30 Mini kviz. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo . . . 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Derrick, kriminalka. 21.15 Ugledni kuharji. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Veliki plavokosi snubač, francoska filmska komedija, 1988 (Pierre Richard, Emanuelle Bearti. 22.55 Večerni šport. 23.25 Pustite me živeti, ameriški čb film, 1958 (Susan Hayeard, Simon Oakland). 1.20 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 15.10 Leksikon umetnikov. 15.15 Tedaj. 15.20 Ozri se v jezi, angleški film, 1959 (Richard Burton, Ciaire Bloom). 16.55 Sport. 17.30 Nenavadna narava. 18.00 Simpsonovi, serijska risanka. 18.25 Nocoj. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Zabavna znanost. 21.00 Znanje. 21.15 Šiling. gospodarska oddaja. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Tudi živali so samo ljudje, zabavni film. 22.35 Pet minut do večnosti, mono-drama. 23.30 Dante: Božanska komedija — Pekel, spevi 9 do 14. 0.40 Leteči cirkus, angleška zabavna serija. 1.10 Poročila (teletekst). SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Mike Krueger Show, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon 17.40 Poročila. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Besnost, akcijski, 1962 (Robert Mitchum, Elsa Martinelli). 22.00 Poročila. 22.10 Steiner, Železni križec, drugi del filma, 1978 (Richard Burton). 0.05 Poročila. 0.10 Le pridi, moj ljubi ptiček, erotični. 1968 (Inken Sommer). RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi (356). 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja Rosa. 12.15 Delvecchio. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara (680). 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Trop črnih ovc, serija. 20.15 Airwolf. 21.10 Twin Peaks. 22.10 Nogomet. 23.05 Tutti Frutti. 23.55 Poročila. 0.10 Screwballs II, komedija, 1985 (Karen Wood). 1.35 Back Fire, kriminalka, 1984 (Annie Girardot). 3.00 Modra kri, angleški, 1973 (Oliver Reed). SOBOTA 30. november 10.10 Video strani. 10.20 Mozaik, ponovitev. 10.20 Angleščina — Follow me, 28. lekcija. 10.45 Radovedni Taček: Robot. 11.00 Lonček kuhaj: za-beljeni domači rezanci. 11.10 Potepuh in nočna lučka, 3. del. 11.25 Zgodbe iz školjke. 12.25 Večerni gost: Tone Hočevar. 13.15 Forum. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Video strani. 15.30 Videogodba, ponovitev. 16.15 Video strani. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 18. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Srčni infarkt, kanadsko francoski film. 18.45 Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije (6/6). 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Sova: Na zdravje, 40. epizoda ameriške nanizanke. Dnevnik 3, šport. 22.20 Video strani. 22.25 Sova: Film oživi, 8., zadnji del francoske nadaljevanke; Dobri časi, ameriški film. 0.50 Video strani. TV SLOVENIJA 2 18.30 Teleski '90: pripravimo se na smučanje, ponovitev 5/13. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice: Vrnitev Perryja Masona, ameriški film. 23.00 Yutel. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser M. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.30 TV teden. 17.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik V 20.00 Interview tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglas-bena oddaja. 23.45 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, risanka. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Veliki plavolasi snubač, francoska filmska komedija, 1988 (Pierra Richard, Emanuelle Beart). 12.20 Kraljestvo narave. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Čudovita si, nemški film, 1959 (Rudolf Prack, Caterina Valente). 15.05 Popaj, risanka. 15.10 Burleska. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Franc, rockovski muzikal za otroke in odrasle. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Nocoj. 19.20 Pogovor. 19.30 Čas v sliki. 20.00 šport. 20.15 Družinsko slavje, show (Vera Russwurm). 21.45 Vroče strani. 21.55 Zlata dekleta, zabavna serija. 22.20 Stolp groze, ameriški film, 1975, film po resničnem dogodku. 23.50 Čas v sliki. 23.55 Grozljivo oko, francoski čb kriminalni film, 1964 (Michaelle Morgan. Robert Hossein). 1.10 Čas v sliki. 1.15 Ex libris. TV AVSTRIJA 2 10.00 Lyon: finale v tenisu za Davisov pokal — do 13.15. 14.05 Leksikon umetnikov. 14.10 Tedaj. 14.15 Pot po adventu (Salzburg). 15.15 Glasbena želja. 16.00 Iz magacina. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Katts, kriminalna serija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Mostovi Toko Ri-ja, ameriški film, 1954 (William Holden, Grace Kelly). 21.55 Čas v sliki. 22.00 Čas za .. . 22.05 Večerni šport. 22.35 Računalniški intervju. 23.05 Tina Turner, prva dama ročka govori o svojem poklicu in privatnem življenju. 0.00 California Sound. 0.25 Queen. 1.15 Poročila (teletekst). 1.20 Ex libris. SATELITSKA TV SAT 1 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Ram-page, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.20 Fantazijski otok. 14.10 Naša gospodična doktor, nemški, 1940 (Jenny Jugo). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Pearl Harbour, serija. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.45 Addamsovi, 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Grba-vec iz Soha, kriminalka, 1966 (Guent-her Stoli, Eddi Arent). 21.55 Poročila. 22.05 Profesionalci, serija. 23.00 Erotična zgodba, erotični, 1973. 0.20 Le pridi, moj ljubi ptiček, erotični, 1968. 1.50 Erotična zgodba, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Risanke, Pravljice. 8.00 Za otroke. 9.20 Klack. 10.30 Turbo Teen. 11.00 Zmaji, Rude Dog. 12.35 He man. 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Ragazzi. 14.30 Kakor pes in mačka. 15.00 BJ in medved. 16.00 Daktari. 16.55 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Čudovita leta. 18.45 Poročila. 19.20 Houston Knights. 20.15 Moja teta, tvoja teta, komedija, 1956 (Theo Lingen). 22.00 Dall-As. 23.00 Jo-sefine Mutzenbacher, softseksi, 1985 (Sandra Nova). 0.30 Prosim, prosim, žensko, erotična komedija, 1970 (Donald Pilon). 2.10 Magazin za moške. 2.45 Josefine, ponovitev filma. NEDELJA 1. december 8.00 Video strani. 8.10 Otroška matineja. 8.10 Živ žav. 9.05 Telovadka, francoska nadaljevanka (4/10). 9.35 Glasba skozi čas, koprodukcija (4/16). 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Videomeh, 59. oddaja. 11.35 Obzorja duha. 11.55 Video strani. 12.00 Murphy Brown, 14. epizoda ameriške nanizanke. 12.30 Dnevnik 1. 12.40 Zelena ura, ponovitev. 13.40 On + ona, ponovitev. 14.50 K. Eidam: Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka (2/8). 15.35 Sova, ponovitev: Na zdravje, 40. epizoda ameriške nanizanke; Fiim oživi, 8.. zadnji del francoske nadaljevanke. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Harveyeva dekleta, ameriški film. 18.45 Video strani. 18.50 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Moj prijatelj Giono, francoska nanizanka (5/6). 21.20 Zdravo. 22.40 Dnevnik 3. 23.00 Video strani. 23.05 Sova: Razrednik, ameriška nanizanka, 2/22; V območju somraka, 1. epizoda ameriške nanizanke. 0.30 Video strani. TV SLOVENIJA 2 14.00 Program HTV. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Svet narave: Levinja Kali, angleška poljudnoznanstvena serija (1/6). 20.55 Drugačne zvezde: Pot v pragozd, potopisna reportaža (3/6). 21.25 Tara — za vsakogar in nikogar, dokumentarna oddaja. 21.50 Izbor filmov znanih režiserjev: Liliana Cavani: Nočni portir, italijansko-angleški film. 23.50 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znan.-popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Mihael Strogov, nemški pustolovski film v štirih delih, I. del. 10.30 Katts, kriminalna serija. II.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Anatavka, ameriški filmski muzikal, 1971 (Chaim Topol). 16.00 Otroški spored. 16.05 Mala čarobna piščal. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magacin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magacin. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.20 Nocoj. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Odlomki iz dram nemških klasikov Kleista, Goetheja in Schillerja. 22.10 Liechsteinska posest na Morav-skem. 21.55 Šalom. 22.00 Evropske zvezde žarijo: Podelitev evropske filmske nagrade. 0.00 Šport. 1.00 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kulturni dnevnik. 9.30 Bitka pri Austerlitzu leta 1805. 9.55 Šport. 10.50 Mozartov koledar. 10.55 Glava in mnogo obrazov: Dokumentacija o Mozartovi smrti. 11.55 Šport. 12.30 Legenda o enem najstarejših evropskih vin. 12.55 Leksikon umetnikov. 13.00 Tuja domovina, spored v več jezikih. 13.30 Podobe iz Avstrije. 14.15 Športno popoldne. 16.00 Adventsko prepevanje. 16.30 Hans Haas: Moje prigode in raziskovanja v morju, 8. del. 17.15 Klub senjorjev. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Avstrijska družba za literaturo. 20.15 Žareče nebo. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Dva angela brez perutnic, čb ameriški film, 1937 (Cary Grant, Costance Benett). 0.25 Bellamy, kriminalka. 1.10 Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dino, Addamsovi, Ollies. 8.45 Thundercats. 9.10 Drops! 9.35 Božič v Nemčiji, prvi del (Freddy Qunn). 10.00 Potrošniški magazin. 10.30 Čar gora. 11.05 Grbavec iz Soha, ponovitev filma. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14.05 Videoteke. 14.30 Otroci v navzkrižnem ognju, drama, 1984 (James Norris). 16.05 Obalni pirati, serija. 16.30 Drops! 17.05 Fantomas, serija. 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Žareče nebo, pustolovska serija, 3. del. 21.50 Vreme. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.15 Poročila. 23.25 Gorila. RTL PLUS 6.00 Turbo Teen, Flintstonovi, Za otroke. 9.30 Lucky Star, nemški, 1979 (Kathi Böhm). 11.00 Tednik. 12.05 Coach. 12.35 Major Dad, serija. 13.05 Oddaja pred Božičem. 13.35 Munster-jevi. 14.00 Otroške uspešnice. 14.20 Biblijski kviz. 14.50 Božič ,v gorah. 15.20 Tri in še pol porcije, komedija, 1984 (Rolf Milser). 16.50 Petrova glasbena revija. 17.50 Dr. Westphal, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Nepal. 20.15 Tammy in doktor, komedija, 1963 (Sandra Dee). 21.50 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.45 Grad Pompon Rouge. 23.20 Playboy Late Night Show. 0.15 Plazeča smrt, kriminalka, 1982 (Robert Urich, JoBeth Williams). PONEDELJEK 2. december 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (11/12). 9.15 Zvoki tamburic. 9.45 Da ne bo bolelo. 20.05 Utrip. 10.20 Zrcalo tedna. 10.35 TV mernik. 10.50 Povečava. 12.20 Video strani. 13.30 Dnevnik 1. 14.40 Video strani. 14.50 Obzorja duha, ponovitev. 15.10 Sova, ponovitev: Razrednik, ameriška nanizanka, 2/22; V območju somraka, 1. epizoda ameriške nanizanke. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Ogledalo. 18.45 S. Makarovič: Potepuh in nočna lučka, 4. oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik. 20.05 B. Vudler: Pomota, Noe, Noe, TV adaptacija gledališke predstave SNG Maribor. 21.00 Osmi dan. 21.45 Video strani. 21.50 Dnevnik 3. 22.10 Resna glasba. 22.50 Sova: V območju somraka, 2. epizoda ameriške nanizanke; Nedotakljivi, 14. epizoda ameriške nanizanke (čb). 0.40 Video strani. TV SLOVENIJA 2 17.00 Teleski '90: pripravimo se na smučanje, ponovitev 6/3. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza. 21.30 Made in Slovenia. 22.30 Yutel. HTV 1 .9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro poglej. 10.00 TV v šoli: Instrumentalni ansambli. 10.15 TV v šoli: Jaz in moje okolje. 10.30 Čudovita si, nemški film, 1959 (Rudolf Prack, Caterina Valente). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tednik. 13.40 Srečanje v naravi. 14.10 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.55 Tedaj. 15.00 Otroški spored. 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, serijska risanka. 15.30 Am, dam, des: Zdaj je advent. 15.55 Nasveti. 16.05 Noni in Mani. 16.30 Ding dong. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Wolfgang, TV serija o Mozartovem življenju v treh delih (1. del). 19.20 Otroci pripovedujejo. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Peter Sfrohm, serija. 22.15 Pomenek z Mic-keyem Rooneyem. 22.45 Boksar Ma-coy, ameriški čb film, 1947 (Mickey Rooney, Ann Blyth). 0.25 Dance House, balet. 0.30 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00. 16.35 Leksikon umetnikov. 16.40 Svet Smithsonianov, 5. del: Zbiralo. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.30 Srčece (Rudi Carelli. 19-00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Dva MCinchenčana v Hamburgu, serija. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Gentleman Jimmy, beli plemenski poglavar v črni Afriki. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Rojstvo Evrope, 5. del: Premog, kri in železo. 23.25 Intelektualci na Vzhodu in Zahodu. 0.25 Hello Austria, oddaja v angleščini. 0.55 Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10-10 Žareče nebo, ponovitev 3. dela. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videoteke. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Žareče nebo, 4. del (Isabelle Gelinas). 22.00 Poročila. 22.05 Trapper John, serija. 23.00 Poročila. 23.10 Zabavni magazin. 23.55 Kanal 4, dokumenti. 1.00 Trapper John. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi (357). 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja Rosa. 13.00 Oče preveč (28). 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Nazaj v preteklost. 21.15 Lovec na ljudi, akcijski, 1968 (Sandra Dee, Roy Thin-nes). 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Mrtvi ne delajo senc, vestern, 1970 (Hunter Powers). 1.15 Hitchcock prikazuje. TOREK 3. december 9.50 V četrtek ob 17.30. 10.50 Angleščina, Follow me, 30. lekcija. 11.15 Sedma steza. 11.45 Osmi dan. 12.30 Made in Slovenia. 13.30 Dnevnik 1. 14.25 Mozailt, ponovitev. Angleščina; Follow me, 30. lekcija. 14.50 Sova, ponovitev: V območju somraka, 2. epizoda ameriške nanizanke; Nedotakljivi, 14. epizoda ameriške nanizanke (čb). 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik — Šolska TV. 17.05 Od Newtonove do Einsteinove mehanike: Postulati Newtonove mehanike, 2/8.17.30 Nekoč je bilo ... življenje: Ledvice. 17.55 Zakaj rib v vodi ne zebe? Zakaj imajo nekatera drevesa liste tudi pozimi? 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Pravljice iz mavrice: Veter Peter potepuh. 18.20 Alf, 54. epizoda ameriške nanizanke. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 A. Newman: Občutek krivde, angleška nadaljevanka, 7/7. 21.00 Novosti založb: Prelistajmo skupaj. 22.10 Show Rudija Carrella. 22.45 Dnevnik 3. 23.05 Poslovna borza. 23.20 Sova: Yes, prime minister, angleška nanizanka, 1/8; V območju somraka, 3. epizoda ameriške nanizanke; Glasba skozi čas, koprodukcija, 9/13. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, 15. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Koper. 19.00 Revija obrtniških zborov Škofja Loka 1991, 2. del. 19.30 Dnevnik SA. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer: Zelo star gospod z velikanskimi krili, kubanski film. 23.00 Yutel. 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Klub-klub Evropa. 0.25 Poročila. TV AVSTRIJA f 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Keramika. 10.15 TV v šoli: Razsvetljava. 10.30 Monoklov rumeni smeh, francoski čb film, 1964 (Paul Merisse, Barbara Steele): 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Najhitrejša miška Mehike, risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, erija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am, dam, des: Prižgimo sveče. 15.55 Detektivi okolja. 16.05 Noni in Mani. 16.30 Wolfgang, nadaljjevanka o Mozartovem življenju v treh delih. 19.20 Otroci pripovedujejo. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Očarljivi svet meteoritov, 2. in zadnji del: Sporočilo iz vesolja. 21.00 Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Če bi to vedeli sosedje, serija. 22.05 Sestanek na mostu smrti, nemška grozljivka, 1976 (Sophia Loren, Burt Lancaster, Ava Gardner). 0.10 Bellamy, kriminalna serija. 0.55 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 9.00. 16.50 Leksikon umetnikov. 16.55 Tedaj. 17.00 TV v šoli: Potok. 17.15 TV v šoli: Miklavž, parkelj in drugi adventni običaji. 17.30 Orientacija. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Trenutni posnetek, Home Video Show. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Jolly Joker. 21.00 Naredi sam. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2, nato Poročila (teletekst). SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Žareče nebo, ponovitev 4. dela. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bo-nanza. 16.45 Loterija, serija. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19 20 Kolo sreče. 20.05 Vreme 20 15 Narodna glasba. 21.10 Poročila. 21.15 Imenovali so ga Čudoviti, vestern, 1972 (Terence Hilij. 23.25 Spiegel TV. 23.55 Poročila. 0.05 Na begu. serija. 0.55 Bonanza, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Jutanji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Sov. 11.25 Divja Rosa. 12.10 Delvecchio. 13.00 Oče preveč (29). 13.30 Santa Barbara (682). 14.20 Springfieldova zgodba (1365). 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider (David Hasselhof). 20.15 Kojak: Smrt policista, kriminalka, 1990 (Telly Sava-las, Tom Atkins). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v Los Angelesu 23 50 Poročila. 0.00 Puška za pokol, vestern, 1967 (Edd Byrnes, Guy Madison). 1.30 Hitchcock prikazuje. SREDA 4. december TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Živ žav. 9.55 B. Vudler: Pomota, Noe, Noe, TV adaptacija gled. predstave SNG MRB. 10.45 A. Newman: Občutek krivde, angleika nadaljevanka (7/7). 11.35 Euroritem, 15. oddaja. 11.50 Video strani. 13.30 Dnevnik 1. 14.30 Video strani. 14.40 Sova, ponovitev: Yes, prime minister, angleika nanizanka, 1/8; V območju somraka, 3. epizoda ameriike nanizanke. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. 17.05 Boj za obstanek, angleika po-Ijud. zn. oddaja. 17.30 Domače obrti, nizozemska izobraž. oddaja (11/13), 17.45 Video strani. 17.50 Spored za otroke In mlade: Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Izmiiljena zgodba, kanadski film. 21.50 Marlboro music show. 22.20 Dnevnik 3. 22.40 Video strani. 22.45 Sova: Alf, 64. epizoda ameriike nanizanke; V območju somraka, 4. epizoda ameriike nanizanke. 0.10 Video strani. TV SLOVENIJA 2 18.10 Euroritem, ponovitev 15. oddaje. 18.30 Mostovi. 19.00 TV Slovenija 2, studio Maribor. Poglej in zadeni. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Žarišče. 20.30 Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže, opera. 21.50 Svet poroča. 23.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program. 12.20 Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Življenje v potoku. 10.15 TV v šoli: Usnje. 10.30 Mostovi na reki Toko Ri-ju, ameriški film, 1954 (William Holden. Grace Kelly). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Najhitrejša miška v Mehiki. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Tedaj. 14.50 Leto in dan. 15.00 Otroški spored. 15.05 Zgodbe iz račje doline, risanka. 15.30 Okrogli krokodil, lutke. 15.55 Helmi. otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Noni in Mani. 16.30 Mini klub. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Wolfgang, nadaljevanka o Mozartovem življenju v treh delih. 19.20 Otroci pripovedujejo 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Žareče nebo, 4. in zadnji del francoskega pustolovskega filma. 22.00 Pogledi od strani. 22.10 Veliki posel, 2. del TV filma v štirih delih. 23.00 Past, poljska drama o pisatelju Franzu Kafki. 0.45 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00 16.50 Leksikon umetnikov. J6.55 Tedaj. 17.00 Zveza medijev. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Živalski kviz. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Argumenti (Walter Schlejok). 21.15 Priče o ledeni dobi, dokumentarni film o najdbah v tirolskih Dolomitih. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.40 Večerni šport, nato Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Addamsovi. 9.30 Teleshop. 9.45 Poročila. 9.50 Imenovali so ga Veličastni, ponovitev vestema. 12.05 Kolo sreče. 12.35 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Misisipi, serija. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 In dež je zabrisal vse sledi, romanca, 1972 (Alain Noury). 22.00 Poročila. 22.05 Hunter (Fred Dryer). 23.00 Poročila. 21.10 Dediščina prekletstva, serija. 0.05 Misisipi. 0.50 Hunter. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja Rosa. 12.10 Delvecchio. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara 13.30 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk, osebni šov. 22.15 Stern TV. 22.50 Priložnost za ljubezen (dr. Erika Berger). 23.20 Benny Hill. 23.50 Poročila. 0.00 Krsta polna dolarjev, vestem, 1971 (Klaus Kinski). 1.20 Hitchcock prikazuje. Kulturni center Ivan Napotnik m pm december 1991 Torek, 3. decembra, ob 16.30 dom kulture Velenje za mladinski abonma in izven Peter Weiss: NOČ GOSTOV Gostuje: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Torek, 3. decembra ob 19.00 obisk v SNG Maribor Johann Wolfgang Goethe: FAUST Režija: Tomaž Pandur Cena prevoza 300 SLT. Za abonente, ki ne bodo obiskali predstave »Hamlet« so vstopnice brezplačne. Odhod avtobusa ob 17.00. Četrtek, 5. decembra, ob 16.00 Titov trg v Velenju PRIHOD SV. MIKLAVŽA Miklavžev sprevod, program za otroke, darila Prireditev sta omogočili: Veleblagovnica NAMA Velenje in Stranka krščanskih demokratov. MOZART IN MEMORIAM ob 200. letnici smrti W. A. Mozarta in ob zaključku Mozartovega leta — sreda, 4. decembra, ob 19.30 dvorana Glasbene šole v Velenju koncertna izvedba Mozartove mladostne opere LAŽNA VRTNARICA Izvaja: Akademija za glasbo iz Ljubljane Vstopnice prodajajo v Glasbeni šoli. — Četrtek, 5. decembra, ob 17.30 dom kulture Velenje Miloš Forman: AMADEUS filmska projekcija Vstopnice 100 SLT. Sobota, 7. decembra, odhod ob 6.00 obisk v predbožičnem Gradcu (Avstrija) Christkindl sejem, božični naku-Pi Gena 490 SLT. Sobota, 14. decembra, odhod ob 5.00 obisk na predbožičnem Dunaju Christkindl sejem, božični nakupi Cena 990 SLT. Sreda, 18. decembra, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje KONCERT Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje in rudarske godbe Velenje Dirigenta: Franc Verzelak, Ivan Marin Vstopnice 200, mladina 100 SLT — prodajajo v Glasbeni šoli. Petek, 20. decembra, ob 19.00 Knjižnica — galerija Velenje razstava slik in grafik KIAR MEŠKO Sobota, 21. decembra, odhod ob 6.00 obisk Mozartovega mesta Salzburg nakupovanje v Anifu, Mozartova rojstna hiša in koncert MOZARTSERENADE Cena 1100 SLT in vstopnica. Sobota, 21. decembra, odhod ob 7.00 obisk musicala na Dunaju Predbožični Dunaj, Christkindl sejem in musical FREUDIANA Cena 990 SLT in vstopnica. Sobota, 28. decembra, ob 19.30 cerkev sv. Mihaela Šoštanj BOŽIČNI KONCERT Ljubljanski oktet, orgle Vstopnice 200 SLT. Organiziran avtobusni prevoz iz Velenja ob 18.15 (Gorica, Avtobusna postaja. Zgornja Nama, Kolodvorska restavracija, Pesje, Šoštanj, in po koncertu povratek v isti smeri). Nedelja, 29. decembra, odhod ob 16.30 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Peter lljič Čajkovski LABODJE JEZERO Opera in balet Ljubljana Cena 900 SLT. Torek, 31. decembra, odhod ob 17.00 silvestrska predstava v SNG Maribor Pripravlja D.J. Robby Bratuša YO, BROTHERS AND SI-STERS! Spet smo skupaj, tokrat v glasbenem kotičku, v katerem pa danes ne bo tistih »svežih novičk«, ampak vam bom na kratko napisal nekaj o pevcu, katerega glas smo že skoraj pozabili. To je seveda M. J. alias Michael Jackson. . . . YO . . . Seveda ne bom kar tako brez vzroka pisal o Michae-lu Jacksonu. Vsi verjetno že veste, da v tem času čakamo na iz-zid njegovega najnovejšega albuma, že 4. po vrsti, ki bo imel naslov »Dangerous«. Njegovo prvo uspešnico iz albuma pa že poznate: »Black or white«. Ker že dolgo ni bilo nič napisanega o njem, vam bom danes v nekaj stavkih poskušal podati nekaj podatkov in zanimivosti iz njegovega življenja. Michael Joe Jackson je bil rojen 29. 8. 1958 v Indiani v ZDA, v družini, kjer je bilo kar 9 otrok. Poleg Michaela so to še Maure-en, Jackie, Tito, Jermaine, La To-ya. Marlon, Randy in Janet. Glasbeno kariero je pričel v skupini »Jackson five«, v kateri je prepeval še z ostalimi brati. Njihov prvi hit je bil »I want you back«, februarja 1970. Kasneje je Michael začel s solo kariero in dosegel ogromen uspeh. Njegovi hiti so bili: »Don't stop you 'tili you get enought — 79, Rock with you — 80, One day in your life — 82, This girl is mine (duet s Pau-lom McCartneryjem), Billie Jean, Beat it, Thriller — 83, I just can't stop loving you. Albumi, kot so Thriller, Off the wall, One day in your life, Bad so bili izdani pri založbi EPIC in so drug za drugim nizali hite. Upajmo, da bo tako tudi s prihajajočim LP-jem. Sedaj pa še nekaj zanimivosti F.mmercih Kàlmàn: KNEGINJA ČARDAŠA opereta Prevoz 400 SLT in vstopnica. Sobota, 4. januarja 1991, ob 19.30 dom kulture Velenje PRAZNIČNI KONCERT Godbe Milice s solisti .lože Humer, pripovedovalec baletni ansambel Jurij Reja, tenor Izbran in blagoglasni program z Radetzkymarschem za zaključek. Vstopnice 200 SLT, mladina 100 SLT. Za vse abonente glasbenega am-bonmaja so vstopnice brezplačne novoletno darilo Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje. Sobota, 11. januarja, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje KONCERT Simfonični orkester Glasbene šole Velenje Dirigent: Dušan Lipovec Vstopnice 200 SLT, mladina 100 SLT — prodajajo v Glasbeni šoli Velenje. RAZSTAVA V knjižnici velenje so od srede decembra razstavljene naj — naj — zanimive in nenavadne knjige. # ¥ iz Michaelovega življenja: . . . YO . . . Poznan je kot velik ljubitelj plastičnih operacij, spomnimo se, kakšen je bil včasih, kako spremenjen »lepotec« pa je danes . . . YO . . . Thriller je bil eden najbolj prodajanih albumov vseh časov, saj je bilo prodanih več kot 37 milijonov izvodov . . . YO . . . Naredil je tudi minuto 3-D filma, imenovanega Captain Eo, katerega si lahko ogledate samo v Disneylandu . . . YO ... Je velik ljubitelj živali, ima svoj lasten živalski vrt v katerem so naslednje živali: piton Lovie, žirafa, lama, jeleni, papiga Ricky in seveda njegov ljubljenček šimpanz Bubbles, ki ima celo svoj potni list, potrdilo o negativnem testu aidsa in kar nekaj omar garderobe . . . YO . .. Podpisal je sponzorstvo z družbo Pepsi, čeprav pepsija še poskusiti noče, saj najraje pije korenčkov juice . . . YO . . . Njegov novi album naj bi začeli prodajati 26. novembra, če pa družbi Epic re-cords do tega datuma ne bo uspelo, imajo še rezervni datum, 10. december. Toliko torej o tem megazvezd-niku, katerega album že nestrpno pričakujemo, lahko pa ga boste slišali tudi v oddaji »Najboljše, najnovejše« v enem od naslednjih ponedeljkov na Radiu Velenje. Sicer pa sem za vse glasbene informacije in kasete na voljo na tel. 855-191 od 17,-19 ure.. Živio! »Naš čas« izdaja Casopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ CAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955 Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120,00 tolarjev trimesečna naročnina 360,00 tolarjev, polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 600,00 tolarjev. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naši^as« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Repu-büke Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. /O Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 [oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaäe čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, prop gando in založništvo, na Foitovi 10 Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 88,9 IN 97,2 Mhz ČETRTEK, 28. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje. PETEK, 29. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 do 22.00 Nočni program Radia Velenje. SOBOTA, 30. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 1. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Na svidenje; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50; 17.50 Servisne informacije in epp bloki; 18.50 Poročila; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 2. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč. TOREK, 3. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 CD novosti; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje. SREDA, 4. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Strokovni nasveti; 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Lahko noč. M M M M M I KINO VELENJE REDNI KINO Četrtek in petek, 28., 29. 11 ob 18. uri GLASBENA SKRINJA -ameriška drama. Režija: Costa Gavras (gl. vloga: Jessica Lange) Uspešna pravnica brani svojega očeta pred obtožbo, daje bil v času II. svetovne vojne oficir v Posebnem oddelku, enoti za uničevanje ljudi. Oče trdi, da je bil samo pisar . . . Sobota in nedelja, 30. 11. in 1. 12. ob 18. in 20. uri MORSKE SIRENE - ameriška drama. Za vse ljubitelje simpatične CHER! NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 28. 11. ob 20. uri Petek, 29. 11. ob 20. uri Sobota, 30. 11. ob 22. uri GREŠNA ZADOVOLJSTVA — trda erotika. KINO DOM KULTURE Nedelja, 1. 12. ob 10. uri DOPOLDAN! IZREDNA PREDSTAVA! ROCKETEER — ameriški avanturistični. Glavna vloga: Bili Campell Vratolomni pilot cirkusa Bige-low najde v svojem pilotu nacistične rakete za letenje ravno prav za vrsto avantur, ki ga čakajo pri reševanju prijatelja pilota in drugih pomembnih opravkih! Ponedeljek, 2. 12. ob 20. uri FILM, KI STE GA MORDA SPREGLEDALI! MORSKE SIRENE (MER-MAIDS) — ameriška drama o odnosih med materjo in odraščajočo hčerko. V gl. vlogi igra simpatična CHER. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 1. 12. ob 19. uri v NOČNEM KINU trda erotika GREŠNA ZADOVOLJSTVA. Ponedeljek, 2. 12. ob 19. uri GLASBENA SKRINJA - ameriška drama. */MÀ DIMNIKA*- STVO X*«e 13, Velale Tefcfes; *a/M*-257 4J* Poroke: Peter Platovšek, roj. 1970, Podkraj pri Velenju št. 42 in Su-zana Zbijačnik, roj. 1969, Velenje, Žarova c. št. 20, Ivan Novin-šek, roj. 1969, Paka pri Velenju št. 30/c in Hedvika Višnjar, roj. 1971, Paški Kozjak št. 15, Štefan Glasenčnik, roj. 1961, Velenje, Šalek št. 89 in Jolanda Krajnc, roj. 1966, Velenje, Šalek št. 89. SMRTI Alojzij Jošt, roj. 1913, Ilovca št. 18, Ivan Špeglič, roj. 1928, Prekorje št. 38, Jožefa Grubel-nik, roj. 1917, Čreškova 16, Katarina Rudan, roj. 1913, Pupino-va 2, Zagreb. Občina Mozirje: Kondrad Lovrenčič, roj. 1903 iz Mozirja, Nove Trate 47, Janez Belaj. roj. 1923 iz Šmiklavža 17, Franc Piki, roj. 1928 iz Ljubnega ob -Savinji 82. teL 853 451, 855 450 liefet o3U ogU u noi Sax FORD SIERA, 1,8, rdeče barve, garažiran, prodam ali zamenjam za cenejši avto. ® 855-241 popoldan. IŠČEM ČISTILKO ZA ENKRATNO TEDENSKO ČIŠČENJE. ® 852-262 od 15. ure dalje. TELETA ZA ZAKOL PRODAMO. ® 778-112. IŠČEM AKVIZITERJA ZA TEDENSKO PRODAJO različnih artiklov. Resne pisne ponudbe s kratko predstavitvijo pošljite na uredništvo Našega časa pod šifro »Resnost«. COMMODORE 64 kupim ® (062) 35-443. DOMA REJENEGA PRAŠIČA PRODAMO - ® 850-736 RABLJEN ELEKTRIČNI MEŠALEC za gnojevko prodam. ® 892-102. ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju in Šoštanju najamem. ® 881-219, dopoldan. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Slovenj Gradcu zamenjam za enako ali dvosobno v Velenju; naslov: Tomšičeva 51, Slovenj Gradec. ZNAMKE, FDC, značke, stare kovance, bankovce in razglednice kupim. ® (062) 33-289. V REČICI OB PAKI PRODAM STARO HIŠO (voda, elektrika, hišna številka), in 1750 m! zemlje. ® 061-110-179. PIANINO PETROF ugodno prodam. ® 856-592 do 14. ure. ZASTAVO 128, letnik 1990, ugodno prodam. Šmarska cesta 21, ® 853-108. K1NTA KUNTE in šivalni stroj PRuža Step prodam. ® 853-741, popoldan. PRAŠIČA ZA ZAKOL, kmečke reje, prodam. ® 856-571, Cvikl. DOBRO OHRANJEN FIAT 1126, letnik i 986, prevoženih 412.000 km, prodam. ® 853-313. PARCELE PRODAM, Stanka Lešnik, Hramše 16. LADO RIVA PRODAM. Letnik 1987. ® 850-258. GLISER 4,20 M z motorjem Mercurry ter prikolico prodam. ® 853-671, popoldan. GARSONJERO NAD STANDARDOM, Šaleška 2, zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje v Velenju. ® 853-231, interna 428, dopoldan. MEDNARODNA FIRMA IŠČE SODELAVCE za predstavitev in zastopanje v svetu visoko priznanega izdelka. Nadpovprečni zaslužek v tuji valuti. ® 062-37-902. ZA HUJŠANJE POD ZDRAVNIŠKIM NADZOROM se lahko prijavite pri blagajni Velenjskega bazena vsak ponedeljek, sredo in petek, od 19. ure dalje. VIDEORECORDER SHARP VC 61, 4 glave, vrhunski model, nov, prodam po izredno ugodni ceni. ® 063-854-181, interna 239 ali 858-810 LOVSK^KARABIN, Crvena za stava, kaliber 30 06 z daljnogledom, prodam. ® 893-458. NOVO ZEPTOR POSODO prodam. ® 893-770. DELE ZA 126 in vodno črpalko za Zastavo 101 prodam. Arnače 19, Velenje. PROSTOR ZA MIRNO OBRT ODDAM (lahko trgovina), 45 m2, v Šoštanju. Pisne ponudbe pošljite na upravo tista pod šifro »Lokal«. STAREJŠO HIŠO, 900 m2 zemlje v Mozirju, Iskra sesalec 6008 elekt, nerjavečo desno dvojno korito, kuhinjski delovni pult, 220 cm, uvoz, čokoladne barve, bojler, 120 litrski, za centralno ogrevanje, ugodno prodam. ® popoldan na številki 850-159. STOJEČO FRIZERSKO HAU-BO prodam. ® 885-046. OBVEZNICE PTT NOMINI-RANE V DEM PRODAM. ® 892-058, dopoldan. ZAZIDLJIVO PARCELO, 1300 m2, v Osrekah na Veliki Pi-rešici, prodamo. ® 850-302. ČRNO FANTOVSKO USNJENO JAKNO, št. 16, prodam. ® popoldan 852-676*" ZASTAVO 101, letnik 1987, ugodno prodam. ® 854-672, dopoldan ali 850-120, popoldan. TRI BELE IN ENO ČRNO PERZIJSKO MUCKO PRODAM. Cena po dogovoru. ® 857-436, popoldan. NOV PRALNI STROJ GORENJE prodam 15 % ceneje. ® 893-026. DVE KRZNENI JAKNI št. 44 prodam. ® 854-147. Od 17. do 18. ure. N1SAN WANETE KOMBI, star 18 mesecev, prodam. V račun vzamem manjši avto. ® 831-653, zvečer. KAMP PRIKOLICO CONTAJ-NER, Adria, ugodno prodam. ® 831-653. MIKRA SUPER MAUCE, staro 1 leto, prodam. ® 831-653, zvečer. PRALNI STROJ PRIMAT, 25 kg in sušilni stroj Primat, 40 kg, prodam. ® 831-653, zvečer. JUGO 55, letnik 1988, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 853-360. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da se je podjetje NOVI DOM preselilo iz poslovnih prostorov na Efenko-vi 61 na Trg mladosti 6 v Velenju (v stavbo Farmina). UGODNA PRODAJA SATELITSKIH ANTEN na 8 obrokov. ® 851-930. LIR Trgovina z gndbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. AVTOiUOTOK d.d. 63000 Celie. Miklošičeva 5 f ZALOGA RABLJENIH VOZIL V CEUU 1. R - 21 GTS 1986 612.128,00 2. Regata 100 S 1986 396.083,00 3. J - 45 AX 1988 175.361,00 4. J - 45 Koral 1989 176.858.00 5. J - 55 Skala 1989 220.070,00 6. J - 55 Koral 1989 213.401,00 7. J - 55 Skala 1989 226.738,00 8. J - 55 Koral 1989 201.393,00 9. J - 55 Koral 1989 213.401,00 10. J - 55 Koral 1989 213.401,00 11. J - 55 Koral 1989 213.401,00 12. J - 1,1 GX 1987 180.057,00 13. J - 55 Koral 1989 213401,00 14. J - 55 Skala 1989 253.413,00 15. Z - 128 1989 186.726,00 16. Samara 1300 1989 320.101,00 17. Traktor IMT 565 1989 450.110,00 18. Prikolica Adria 450 1989 40.000,00 19. J - 55 Skala 1989 186.726,00 20. Riva 1300 1989 294.062,00 21. J-45 Koral 1989 200.063,00 22. Škoda 120 l 1989 226.738,00 23. J - 60 Koral 1989 220.070,00 24. R - 4 GTL 1989 226.738,00 25. Tovorno vozilo Iveco 901-14 1991 1.980.000,00 + 3% prom. davek 26. Z 126 PGL 1991 190.000,00 27. Oltcit R 11 (Romunska Visa) 1991 245.000,00 28. Fiat UNO 45 S 1990 650.000,00 29. Motorno kolo BMW K.1 1989 790.000,00 Prodajalcem rabljenih vozil nudimo posredovanje prodaje, pri čemer je možno, da je del ocenjene vrednosti rabljenega vozila izplačan takoj (pri omenjeni prodaji ni pomembna starost vozila). V zalogi imamo omejeno količino novih vozil J — 55 Koral, Škoda, Golf. Renault, Fiat, Chrysler. Še vedno je možen nakup po sistemu »staro za novo«. Vse informacije lahko dobite po telefonu št. (063) 24-211, int. 20 ali osebno na Miklošičevi 5 in v Velenju, Šaleška 18, tel. št. (063) 853-267. Ej Dežurstva SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI ponovno RAZPISUJE prosto delovno mesto upravnega delavca s posebnimi pooblastili: URBANISTIČNI IN PROMETNI INŠPEKTOR Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: — visokošolska izobrazba arhitektonske, gradbene, geodetske ali pravne smeri, — 5 let delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — izpit iz Zakona o upravnem postopku (v roku 1 leta) Imenovan bo za štiri leta. Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo priporočeno do vključno 17. 12. 1991 na naslov: SO Mozirje, 63330 Mozirje, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, s pripisom »za razpis«. V Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 28. novembra — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Zuber, nočni dr. S. Popov in dr. Lazar. Petek, 29. novembra — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Jonko in dr. O. Renko. Soboto, 30. novembra in nedeljo, 1. decembra — dr. Žuber in dr. Lazar. Ponedeljek, 2. decembra — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. D. Vrabič in dr. Vidovič. Zobozdravstvo: V nedeljo, 1. decembra — dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 29. novembra do 6. decembra — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Jerihova 38, tel.: 858-704. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do I. decembra — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel. 841-769. Od 2. decembra do 8. decembra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel. 841-410. POPRAVEK V prejšnji številki Našega časa je prišlo v zahvali svojcev ob smrti Marije Letonje do neljube tiskarske napa- ke. Izpuščen je bil del stavka. Glasiti bi se moral: »Najlepša hvala gospodu župniku za cerkveni obred in čuteče besede o naši mami, hvala organistu gospodu Klančniku in moškemu pevskemu zboru za petje na domu, v cerkvi in ob grobu.« Za neljubo napako se opravičujemo! Uredništvo V SPOMIN Francu Slokanu iz Paške vasi 26. 11. 1990-26. 11. 1991 Nikoli ne boš zvedel, kako pusto in težko je brez tebe. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. VSI TVOJI! REPUBLIKA SLOVENIJA, Občina Velenje, Sekretariat za javne gospodarske zadeve, Šaleška 19/a, Velenje, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za odprodajo poslovnih prostorov oziroma lokalov za mirno obrt v novozgrajenem objektu Stari trg 15 in novozgrajenem objektu Stari trg 26, Velenje Lokali v objektu Stari trg 26, Velenje so naslednjih površin: — lokal 1 — lokal 2 skupne sanitarije za lokal 1 in 2 — lokal 3 skladiščni prostori za lokal 3 garderobe in sanitariji za lokal 3 — lokal 4 17,50 m2 43,00 m! 3,90 m! 83,00 m2 23,40 m2 9,30 m2 42,90 m2 Vsi poslovni prostori razen lokala 3 so zgrajeni do III. gradbene faze z vgrajenimi stavbno mizarskimi izdelki in končno obdelavo fasade. Izvedeni so priključki na vse komunalne naprave (razen telefon in CATV), prispevke za priključke pa poravnajo kupci lokalov potem, ko bo definirana njihova namembnost. Vloge za odkup poslovnega prostora lahko dajo kupci za vse vrste dejavnosti razen za hrupno proizvodno in gostinsko dejavnost. Prednost pri nakupu lokalov pod zap. štev. 1 in zap. štev. 3 imajo dosedanji najemniki. Lokali v objektu Stari trg 15, Velenje obsegajo površine od 25 do 50 m2. Tudi ti poslovni prostori so grajeni do III. gradbene faze z mizarskimi izdelki in fasado ter vsemi priključki (razen telefon in CATV). Stroške poravnave prispevkov za priključke bo nosil kupec poslovnega prostora v skladu z dejavnostjo, ki jo bo opravljal. Vloge za odkup poslovnih prostorov v objektu Stari trg 15, Velenje lahko dajo kupci za vse vrste dejavnosti razen za hrupno proizvodno in gostinsko dejavnost ter samopostrežbo z živili. Začetna cena za odkup na obeh objektih je 38.000,00 SLT/m2. Pismene ponudbe pošljite na naš naslov v zapečateni ovojnici z oznako »Ponudba za nakup poslovnih prostorov — ne odpiraj«, najkasneje v 15. dneh po objavi oglasa. Morebitne informacije dobite na sekretariatu ali po telefonu št. 063/854-814 pri g. Čujež. Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA Nema bolečina je odjeknila v naših srcih, strti sporočamo, daje v 75. letu prenehalo biti srce naše drage mame, tete, sestre in omice Jožefe Grubelnik rojene Razgor 1917—1991 iz Čreskove 16, pri Strmcu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje, sveče, spominske maše, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Enaka zahvala velja gospodu duhovniku za opravljen obred, govornici, RLV Velenje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in Domu za varstvo odraslih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Jože, vnuka Špela in Dejan ter ostali sorodniki. Dobrna s©?: V kristalni dvorani tamkajšnjega zdravilišča so na petkovi slovesnosti že sedemindvajseti podelili Bloud-kova priznanja. Na tem prazniku slovenske telesne kalture in športa je številne predstavnike slovenskega javnega in športnega življenja najprej nagovoril - podpredsednik celjske občinske skupščine dr. Aleš Demšar, v slavnostnem govoru pa je podpredsednik republiškega sveta Matija Malešič med dragim spregovoril o pomembni vlogi telesne kulture in športa ter vrhunskih tekmovalnih dosežkov v zadnjem času. Letos so podelili šest Bloudkovih nagrad. Ta zaslužena priznanja so iz rok Matije MatoBča prejeli: šno strokovno delo s s skimi skakalci in cijoi iz TJAŠA ANDREE-PRO-SENC iz Ljubljane za dolgoletno delo v vodstvenih strukturah telesne kulture, za praktično strokovno in ■ Ljubljane za organizacijsko delo v atletiki; b FRANCI PETEK iz Lesc 2222;športBC dosežke HptllUVMHJU ) ' - x «. ROKOMETNI KLUB CELJE - Pivovarna Laško za dolgoletno in uspešno ter vodilno vlogo v slovenskem elo v uroet- ,er uvrstitev v najvišje tek- nostnem drsanju in kotalka- - - ■ - nju ter za tekmovalne dosežke v teh dveh " NATAŠA ..................................................................«■HiMMiiHBiMMiMBBiMflp^^iif^ Izbor miss Koroške bo decembra Sodelovali tudi Velenjčanki V »Clubu California« na Ravnah na Koroškem, lastnik je Peci Šerafedin iz Vele-. nja (nekdanji šef popularnega »Super Flecka«), je bilo v soboto prvo, polfinalno tekmovanje za mis Koroške. Drugo bo 14. decembra, finale in izbor najlepše Korošice pa 20. decembra. Med desetimi dekleti, ki so se potegovala za finalno uvrstitev, sta se pojavili tudi dve dijakinji iz Velenja. Mojca LIPUŠ in Marjeta POLICNIK, obe sedemnajstletni učenki srednje šole za strojništvo iz Velenja, sta poizkusili srečo prvič. Čeprav obe zelo čedni in simpatični, pa očitno nista bili dovolj do-padljivi zahtevni žiriji (predsedoval ji je Lojze KOS, novinar TV Slovenija), ki je imela na voljo še več deklet. Nekaterim je bilo videti, da so že vadile manekenstvo in ritmiko, predvsem pa nastop pred občinstvom. Prvih pet, ki imajo mož- nost priti tudi v finale za izbor mis Slovenije (ta bo prihodnje leto spet v Rogaški Slatini), se bo tako pojavilo na finalni prireditvi v Ravnah na Koroškem že dvajsetega decembr4a. To so Mirjam Poterbin iz Ljubljane, Maja Varga iz Maribora, Nataša Forstner iz Prevalj, Polona Dolenc in Natalija Kova-čič, obe iz Maribora. Simpatična domačinka Maja Ce-govnik z Raven na Koroškem pa je osvojila največ simpatij in se zaradi mladosti (15 let) ni mogla uvrstiti v zaslužen finalni nastop. Vse tekmovalke bomo v soboto ob 17. uri lahko pozdravili v Velenju, ko bodo povabljene na sprejem v »Audibar« in »Gasilski muzej Valenci« na Koroški cesti 7. Ob tej priložnosti bo tu predstavitev prvih pet finalistk in modna revija. Dogodek, vreden pozornosti, na katerega ste vabljeni vsi, ki radi vidite lepa dekleta. Jože Miklavc MILIČNIKI SO ZAPISALI V ZNAMENJU KRAJ IZ AVTOMOBILOV Ta teden je resnično mineval v občini Velenje v znamenju kraj iz avtomobilov. Očitno rešujejo nekateri na ta način problem pomanjkanja rezervnih delov. 20. novembra je nekdo ukradel prtljažnik z avtomobila Fiat uno, last J. Š. Avto je bil parkiran na ulici Vr-njačke Banje v Velenju. V noči na 22. november je nekdo odmontiral steklo zadnje luči z avtomobila Ivana K. Avto je bil parkiran na ulici Heroja Gašperja v Šoštanju. Brez leve prednje luči je prav tako v noči na 22. november ostal tudi Boris P. Svoj avto je imel parkiran na Jenkovi 5 v Velenju. V noči na 24. november pa je dolgoprstnež odnesel obe zunanji ogledali z avtomobila Dominika P. parkiranega v Šaleku. ZVEZALA STA JO 23. novembra je B. K. prijavila na Postaji milice v Velenju, da sta jo prejšnji večer okoli 21. ure po prepiru R. P. s katerim živi v izvenzakonski skupnosti in sin R. s pasovi zvezala v kuhinji. OROPALA PIVSKEGA KOLEGO V Disku Li v Velenju naj bi 16. novembra skupaj popivali Emil D., Zvezdan P. in Zdravko L. Ko so odhajali, naj bi Emil D. in Zvezdan P. zbila Zdravka na tla in mu odvzela Erin bon za tisoč tolarjev. Za dejanje so izvedeli miličniki zgolj slučajno, 22. novembra. POBELJEN AVTO Nekdo je imel očitno preveč bele barve in v času med 7.30 in 19.50, 23. novembra letos, jo je zlil na osebni avtomobil Nedeljka R., parkiran na Jenkovi 5 v Velenju. Tega lastnik nikakor ni bil vesel, saj bo moral kar krepko seči v žep, ko bo plačeval račun pri ličarju. Upajmo, da ga bo poravnal lastnik bele barve, ko ga bodo miličniki izsledili. ODNESEL TRI JEKLENKE PLINA Garaža stanovanjske hiše Avgusta L. je bila 21. novembra odklenjena. Nekdo je to izkoristil in odnesel tri jeklenke plina. OTROCI VLOMILI V BRUNARICO V noči na 23. november so vlomili v brunarico Petra L. na otroškem igrišču v Velenju D. D., A. S. in M. Z. Odnesli so nekaj sokov in drugih prehrambenih artiklov, miličniki pa so jih kmalu izsledili. ZAPELJAL V REKO Zadnji teden je bil promet v občini Mozirje močno oviran, saj so bile zaradi dežja nekatere ceste zaprte. Zgodi- lo se je sedem prometnih nesreč, ki pa na srečo niso terjale poškodb. Hujša nesreča se je pripetila v Gornjem gradu, ko je voznik osebnega avtomobila Zoran Otovič iz Šoštanja podrl mostno ograjo in se z avtom prevrnil v reko.. Pri tem sta se dva sopotnika lažje telesno poškodovala, Boris Plamberger pa je zado-bil hude telesne poškodbe. POGLEDAL JE NARA-STEL POTOK Darko Plesnik se je 20. novembra ustavil ob močno naraslem potoku v Podvolovje-ku, ustavi! in šel pogledat, kako voda narašča. Očitno pa pri parkiranju avtomobila ni bil dovolj pazljiv. Ta mu je namreč, med tem, ko je opazoval naraščajočo vodo, zdrsnil v potok. (Aec cfontacepa, Ime: Priimek: Naslov: Pošta: Št. oseb. izkaz.: Podpis: - Prometna varnost v občini Velenje Lani štirje, letos že devet mrtvih Vsako leto v tem času ugotavljamo, kakšna je prometna varnost v občini Velenje za tekoče leto. Letošnji podatki, ki smo jih dobili na Postaji milice Velenje, so za čas od 1. januarja do 30. oktobra tega leta. Predvsem so to podatki o tem, koliko prometnih nezgod se je v tem času zgodilo v občini, kakšne so posledice in kje so vzroki za tolikšno število nesreč. Predno podrobneje pregledamo to v številkah, je prav, da zapišemo, da je v naši občini približno 15.000 registriranih osebnih vozil. Letos je bilo na novo regi-strianih 1300, lani pa 1700 osebnih vozil. Tudi te številke zgovorno pričajo o tem, koliko več avtomobilov je vsako leto na naših cestah. Zato se ni čuditi porastu prometnih nezgod, seveda pa za to obstajajo tudi drugi vzroki. Komandir Postaje milice v Velenju, Edi Mlačnik, je o prometnih nezgodah, ki so bile v prvih desetih mesecih, povedal: »Pripetilo se je 83 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženci telesno poškodovani. Devet ljudi je izgubilo življenje, lani štirje. To je mnogo preveč, zato skušamo z ukrepi nenehno zmanjševati porast in zagotoviti večjo varnost na cesti, žal pa smo očitno neuspešni. Moram pa reči, da se je zadnja dva meseca število nezgod nekoliko zmanjšalo, medtem ko je v osmih mesecih bil porast v primerjavi z lanskim letom. Poleg devetih oseb, ki so umrle, je bilo 57 ljudi lažje telesno poškodovanih (16 manj kot lani) in 42 hudo poškodovanih (osem več kot lani). Seveda so ti podatki relativni, kajti pozne- met prepovedan, dve nezgodi. Zelo je narastlo število nezgod, katerih vzrok je psihično stanje voznika. Deset nezgod, od tega vsaj sedem, za katere se je lahko ugotovilo, je bila posledica vožnja pod vplivom alkohola. To je zaskrbljujoče, kajti kljub ukrepom policije, je v porastu. Zaradi nepazljivosti in vozniške neizkušenosti, so bile do novembra tri nezgode. Nesreče so bile tudi zaradi vzporedne vožnje dveh kolesarjev, nepravilne vožnje motoristov in vožnje sopotnika na kolesu.« • Kje se pripeti največ nezgod? »Se vedno prednjačijo mestne ulice Velenja, to že nekaj let. Sledi mesto Šoštanj, cesta proti Šmartnem ob Paki, Lokovica in na drugih posameznih odsekih. Tudi Pesje je kraj, kjer je veliko nezgod, manj pa jih je na lokalnih cestah. Na koncu želim opozoriti udeležence v prometu še na naslednje. Prišla je jesen, z njo slabo vreme. To pa pomeni, da so na cesti slabši vozni pogoji, mokre in blatne ceste, ponekod pa tudi veliko listja. Posledica pa nas lahko kaj hitro spravi v neprijeten položaj. Le malo nepravilnosti in nesreča je tu. Zato velja osnovno pravilo, da voznik vožnjo prilagodi razmeram na cesti, predvsem pa zmanjša hitrost. Pomembno je tudi, kako imamo opremljeno vozilo za zimske razmere. Kakšne so pneumatike, primeren tlak v njih in podobno. Kako delujejo zavore, je očiščeno vetrobransko steklo in, ali so luči brez- Edi Mlačnik: »Žal ceste terjajo prevelik krvni davek, tudi pri nas.« je se izkaže, da ni šlo za laž- hibne. Vse to je za varno jo poškodbo, ali pa obrat- vožnjo in varnost vseh ude-no.« ležencev v prometu sila po- • Kateri so glavni vzroki membno. prometnih nezgod? Pa ge nekaj za šce »Daleč na prvem mestu Dnevi so vse krajši in rete_ je neprimerna hitrost, ki se žni del dneva je temno_ Za_ nanaša na stanje vozišča, t0 prip0ročam, da bi pešci vozila in sposobnost vozni- nosili svetlejša oblačila, da ka. Kar 27 nezgod je bilo jih vozniki prej opazijo in zaradi prej naštetih vzro- da bi zunaj mesta nosili kov. Veliko nezgod je zara- kresničke. Na prehodu za. di nepravilnega prehiteva- pešce velja biti sila previ-nja in vožnje mimo stoječe- den, saj je tudi vozniku v ga vozila. Letos so bile štiri tem času težje in pravoča-take nezgode, lani le dve. sno ustaviti vozilo. Opozo-Nadalje, nepravilno vklju- rji bi še na nevarnost vse ti-čevanje na prednostno ce- ste pešce, ki prečkajo Kidri-sto, zavijanje, obračanje in čevo cesto kar čez živo me-vzvratna vožnja, trije pri- jo zunaj prehoda. Naj tega meri. Zaradi izsiljevanja ne počenjajo, saj je njihovo prednosti, neupoštevanja življenje ob tem dejanju ze-prometnih znakov, se je lo ogroženo. Zakaj ne bi zgodilo kar osemnajst ne- uporabljali podhoda ali kri-zgod. Sledijo še stran in žišče Šaleške—Kidričeva, smer vožnje, devet nezgod, ki sta zanesljivo varna in vožnja na nepravem voziš- pregledna.« ču, po levi strani ali po sre- B. Mugerle dini ceste, na kateri je pro- (foto: M.Z.)