Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicoio delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	§9
Leto XXVIII. - Štev. 49 (1431)
Gorica - četrtek, 9. decembra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
II borili med dobrim in ilem	Španija se spogleduje z demokracijo
Cerkev kot vesoljstveni zakrament odrešenja ter znamenje edinosti človeškega rodu skozi vsa stoletja načeluje borbi med dobrim in zlom. Ljudem na sploh, kristjanom pa še posebej nudi v polni meri Kristusove darove.
Prvi vatikanski cerkveni zbor zatrjuje, da ljudje prepuščeni samim sebi, niso sposobni spoznati vseh naravnih verskih in nravnih (moralnih) resnic. Potrebno je, da se je Bog v Kristusu učlovečil ter se tako svetu razodel, da bi vsi ljudje mogli z lahkoto trdno in brez primesi zmot spoznati vse, kar je potrebno za zveličanje.
Cerkev pa je tista, ki oznanja Kristusov nauk, ki preraja ljudi z zakramenti in jih usmerja v življenje milosti. Dokler bo še kakšen človek na svetu, dela za Cerkev in duhovnike ne bo manjkalo, saj je tudi na nas še toliko neodrešenega, prirojenih slabih nagnjenj. Pa tudi hudobni duh in pokvarjeni svet slabo vplivata na nas. Upravičeno moli Cerkev v adventnem času: »Pridi in nas s povzdignjeno roko reši!«
DUH ZLOBE
Duh zlobe ne bo nehal zapeljevati ljudi vse do sodnega dne. Kristus je večkrat imenoval satana kneza tega sveta. Zato Kristusov nauk o prvenstvu duha nad materijo ni pogodu tistim, ki obožujejo tvar-ne dobrine. Naravno je, da ta nauk odklanjajo, njegove oznanjevalce pa zavračajo, še več, sovražijo in preganjajo.
To je imel Kristus pred očmi, ko je izrekel osmi blagor ali oni drugi stavek: »Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove« (Mt 10, 16). Istočasno Gospod apostolom jasno in odkrito napoveduje: »Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, ko bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu. In to bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene« (Jan 16, 2).
Evangelist sv. Janez pa v Razodetju pod raznimi podobami in znamenji slika bodočnost Kristusove Cerkve, ki se bo razvijala kot težka borba med Bogom, Cerkvijo in dobrimi verniki na eni strani ter hudobnimi duhovi in njihovimi pomočniki na drugi vse do konca sveta.
Nikakor pa ne bi bilo na mestu misliti, da so dobri in Bogu zvesti vsi, ki so v Cerkvi, zli pa in pokvarjeni vsi, ki so zunaj nje. Borba med dobrim in zlom ne poteka samo med osebami, ampak tudi znotraj vsake osebe. Ce je nekdo danes dober, ni rečeno, da bo tudi jutri, kajti v slehernem človeku, tudi kristjanu, so klice greha in grešnih nagnjenj, ki ga naredijo razpoložljivega za navdihe hudobnega duha ter ga silijo v objem Bogu sovražnega sveta. Odpadi se ne dogajajo samo med mladimi in neizkušenimi, ampak tudi med odraslimi in zrelimi ljudmi. Ostati stanoviten do konca je posebna milost, ki si jo moremo samo z vztrajno molitvijo izprositi.
KAZEN IN PLAČILO
Ker je človek kljub vsej slabosti in be-težnosti vendarle še vedno razumno in svobodno bitje, je odgovoren za svoja svobodna dejanja, s katerimi zasluži kazen ali plačilo. Nimajo zadostne opore v razodetju tisti teologi, ki bi radi videli, da bi Bog vsakemu človeku na prehodu iz tega sveta v večnost dal še eno možnost, da se končno odloči zanj ali proti njemu.
Bog je res neizmerno usmiljen hi do zadnjega trenutka življenja vabi vse ljudi k spreobrnjenju, vendar je tudi neskončno svet in pravičen, zato dobro plačuje in hudo kaznuje. »Prišel bo namreč Sin človekov v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovih delih« (Mt 16, 27).
Kakor je bila napoved uničenja Jeruzalema, ki jo je Kristus izrekel na cvetno nedeljo, ko se je prek Oljske gore bližal mestu, božja kazen za greh nevere, ker so ljudje zavrgli Kristusa kot od Boga poslanega Odrešenika, podoba kazni, s katero bo Bog kaznoval na sodni dan vse, ki so se zaprli božji milosti, tako lahko v Kristusovem krvavem potu in solzah na Olj-
ski gori vidimo njegovo globoko žalost zaradi vseh tistih, ki jih bo moral na sodni dan za vso večnost zavrniti in prepustiti pogubljenju.
Smrtni dan je zato za pravične rojstni dan za nebesa, za zavržene pa dokončna opredelitev za duha zlobe in njegovo kraljestvo teme. Dokončno potrditev, danes bi rekli z diplomatskim izrazom »ratifikacijo«, pa bo smrtni dan prejel v sodnem dnevu, ki bo prišel po svobodni odločitvi nebeškega Očeta. Za ta dan ne ve nihče, niti angeli v nebesih (Mt 24, 36).
Zelo koristno bo tudi za nas, če se v adventnem času večkrat poglobimo v resničnost drugega Gospodovega prihoda. Svetniki so na te stvari radi mislili. V življenju so bili deležni vseh mogočih oblik nasprotovanja, zato so krepili same sebe z mislijo Kristusovega zmagoslavja na sodni dan.
In kako zelo je primeren ta dan za vse človeštvo! Vsakega poštenega človeka boli, ko vidi, kako se šopirita laž in zmota, kako zmagujeta krivica in hudobija, v kot pa sta potisnjeni resnica in dobrota, prezrti in prezirani ljubezen In zvestoba. Na svetu se nikdar ne poravnajo vsi zločini. Koliko krivičnih sodb se ohranja skozi stoletja in tisočletja!
Kako zelo je zato potreben sodni dan, ko se bo resnica odkrila v vsej svetlobi, razgalila vsaka laž, dobilo priznanje vsako najbolj skrito dobro delo, vsaka hudobija pa bo javno obsojena. To bo res zmagoslavje resnice, prave ljubezni, dobrote, trpljenja, odpovedi in zvestobe. To je tista velika resničnost, na kateri gradi Cerkev vse svoje delo in v kateri naj bi tudi mi iskali smisel svojega življenja
■ Na progi Nairobi-Mombasa (Kemia) je v bližini kraja Daradžani iztiril brzec im se zrušil v reko. V razbitinah vlaka so našli 18 trupel. Med umrlimi rje tudi dvoje otrok.
Te dni je bila svetovna javnost obrnjena proti španski prestolnici in to ne brez vzroka: prvič po letu 1934 je Partido socialista obrero espanol (španska socialistična delavska stranka) imela svoj kongres, ki so se ga udeležili tudi mnogi socialistični voditelji iz Zah. Evrope kot Nemec Willy Brandt, Francoz Frangois Mitte-rand, Italijan Pietro Nenni, Šved Olof Palme. Posebno partijsko odposlanstvo je poslala tudi Jugoslavija.
Eno leto po Francovi smrti je tak kongres prav gotovo znanilec novih časov, katerim gre Španija naproti in daje upanje, da je Španija na dobri poti v resnično demokracijo. Brez dvoma ima za to mnogo zaslug mladi kralj Juan Carlos I., ki je sicer krono prejel brez zaslug kot dar odhajajočega starega generala, pa si sedaj prizadeva, da bi njegov prestol postal tudi cementiran v priznanju ljudskih množic.
ENO LETO KRALJEVANJA
Takoj ko je Juan Carlos I. nasledil Franca, je dal vedeti, da se ne bo naslanjal na skrajneže iz »Movimienta«, to je frankistične stranke, edine, ki je bila v času Franca dovoljena. Obdržal je sicer vlado Arias Navarra, a jo je odprl osebam kot je bil npr. Jose Maria Areilza, monarhist, ki je kot zunanji minister takoj začel Španijo odpirati zah. Evropi. Za načelnika generalnega štaba je imenoval generala Gutierrez Mellada, ki ga je liberalno krilo španske vojske naklonjeno sprejelo. Na
Muski ist i sedanja JmMi
Vatikanski tednik L’Qsservatore della Domonica ima v številki z dne 5. decembra članek, ki je posvečen obisku Leonida Brežnjeva Jugoslaviji; članek |je napisal Federico Alessamdrini, eden glaivnih urednikov vatikanskih časopisov. Clamkar najprej pregleda uspehe, ki jih je imel obisk glavnega tajnika sovjetske partije v Beogradu, potem doda svoja razmišljanja. Takole piše:
Opazovalci dolgega spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo dobro vedo, da Moskva spodbuja nacionalistična trenja med narodi Jugoslavije; razpihava jih tudi v inozemstvu, celo med ustaši. Njen cilj je, da bi se na ozemlju Jugoslavije ustanovilo toliko majhnih narodnih državic, vse pa bi bile vključene v sovjetski »sistem«. Do tega bi bilo mogoče priti »na miren« način s pomočjo samoodločbe, na kar bi zčipadni svet ne mogel kaj dosti ugovarjati. Toda moglo bi se zgoditi tudi na drugačen način, saj mednarodno ravnovesje, ki je bilo zgrajeno med tremi velikimi v Jalti, ni več tako trdno, kot je bilo v prvem desetletju po končani vojni.
Kot marsikdo ne ve, se je med zadnjo vojno Jugoslavija z lastnimi silami osvobodila od nemškega okupatonja. Zato ni imela tujih »osvoboditeljev«. To ji je omogočilo, da mi bila prisiljena se vključiti ne na to ne na ono stran, temveč je lahko ostala izven »vplivnih področij«. Imela je neke vrste privilegiran položaj, ki ji je omogočil, da je zavzela taiko vidno mesto med neuvrščenimi. Celovitost in neodvisnost Jugoslavije je postala bistven del v ravnovesju sil v Evropi in je še zmeraj. Ni pa nobena skrivnost, da je v ravnovesju sil, ki je nastalo po vojni, prišlo do delnega premika. Kuba prej in Angola sedaj dajejo slutiti, kako je mogoče neko »samohotno« gibanje znotraj neke dežele podpirati od zunaj v imenu »samoodloč-
be«, ne da bi se s tem kršili helsinški dogovori.
Upajmo, zaključuje vatikanski list, da se to ne bo zgodilo: primer, kakršnega predstavlja Jugoslavija, ki je narodnostno tako mešana država, pomeni napredek, če sloni na načelu svobode in spoštovanja istovetnosti narodov.
Menimo, da je vatikanski tednik precej dobro analiziral položaj sedanje Jugoslavije in da se z njegovimi ugotovitvami morejo strinjati vsi pripadniki jugoslovanskih narodov tudi izven SFRJ: Jugoslavijo je treba ohraniti, pomagati ji pa, da bo tudi znotraj bolj svobodna.
ključna mesta v armadi je postavil »svoje« generale, tako da si je težko misliti ob tej zasedbi kak udar z desne.
Vladnega predsednika je pozval, naj brez oklevanja prične z uvajanjem demokracije, vendar pa se je Arias Navarro v tem oziru kre-tal precej okorno. Najprej je vlada odpravila dekret o pobijanju terorizma, 25. maja letos je sledil dekret o pravici združevanja in javnih shodov, 9. junija pa še dekret o političnih grupacijah ali strankah.
Nato je Juan Carlos naredil v juniju prvo potovanje v inozemstvo ter obiskal ZDA, kjer se je srečal s predsednikom Fordom. Takoj po povratku je odslovil Arias Navarra ter imenoval novega ministrskega predsednika Adolfa Suareza. Ta človek, star 43 let, oče petih otrok, po poklicu odvetnik, bivši ravnatelj španske televizije ter v trenutku imenovanja tajnik »Movimienta«, zelo inteligenten in spreten, je hitro pokazal, da se kralj v izbiri ni motil. Suarezu je bilo takoj jasno, da bi bila negibnost režima vir novih napetosti v državi in da je bodočnost Španije povezana z njeno vključitvijo v Evropsko gospodarsko skupnost.
Medtem je kralj 30. julija objavil toliko zahtevano amnestijo, ki je sicer ostala omejena na »zločine mišljenja«, a je vendarle polovici zapornikov odprla vrata ječ. V oktobru je kralj obiskal Francijo, kar naj bi bil začetek povezovanja z ostalo Evropo.
Končno je španski parlament 18. novembra z veliko večino odobril vladni zakonski predlog o ustavnih reformah. Po tem osnutku naj bi imela Španija v bodoče dvodomni zakonodajni parlament. Za osnutek je glasovalo 425 članov, proti jih je bilo 59, vzdržalo se jih je 13, 34 pa je bilo odsotnih. 15. decembra bo referendum, ali Španci s tem vladnim osnutkom soglašajo. Če bo izid ljudskega glasovanja za vlado pozitiven, čakajo Španijo spomladi 1977 splošne volitve.
ŠPANSKE POLITIČNE STRANKE
Po vsaki diktaturi se pojavljajo politične stranke kot gobe po dežju. Tudi Španija se ni mogla izogniti temu pojavu.
Na skrajni desni najdemo fran-kistični »Movimiento« in politično
v.., ...
Glavno mesto Španije je najviše ležeča prestolnica v Evropi, saj se razprostira na kastiljski planoti 650 m nad morjem. Je še relativno mlado mesto, staro komaj 400 let. Značilen Izraz mu dajejo široke avenije, lu prečkajo mesto na vse strani. V zadnjem času je Madrid na prebivalstvu zelo porastel in šteje že 3.500.000 ljudi ter je postal tako deseto najbolj obljudeno mesto na svetu
grupacijo »Fuerza Nueva« (Nova sila). Potem je tu desničarska koalicija »Alianza Popular« (Zveza ljudstva), ki jo vodi šest bivših Francovih ministrov kot Iribarne, član Opus Dei Lopez Rodo, desni demokristjan Silva Munoz in še drugi.
Politični program te Zveze obsega obrambo monarhije, družine, javne morale, enotnosti države, javnega reda,svobode v gospodarstvu. Člani te koalicije trdijo o sebi, da jim je blizu francoski go-lizem ali angleški konservativci. Glasove upajo dobiti predvsem v meščanskih krogih in v krogih malega človeka, ki se zlasti boji gospodarskih pretresov. In pred njimi je v nevarnosti tudi Španija. En milijon Špancev je nezaposlenih, proizvodnja upada, inflacija je podobna angleški ali italijanski, trgovinska bilanca izkazuje deficit, kapitali bežijo iz države... Zato si bo Zveza prizadevala, da se zboljša gospodarski položaj države.
Krščanska demokracija je federacija kar petih strank, ki jo pa uravnava posebna usovrševalna ekipa. Gil Robles vodi centristično »Demokratsko ljudsko zvezo«, R. Gimenez pa načeluje »Demokratični levici«. Zavestno je opustil ime »krščanski«, ker noče, da bi imela stranka verski značaj. Ostale tri demokrščanske stranke imajo deželni značaj: »Demokratična zveza Katalonije«, »Narodna stranka Baskov« in »Demokratična zveza Va-lencije«. Poznavalci razmer trdijo, da če bo španska Krščanska demokracija znala strniti svoje vrste, bo lahko postala stranka relativne večine.
Na levi imamo dve socialistični stranki; ena je socialdemokratskega kova in jo vodi Tiemo Galvan ter se imenuje »socialismo popular«, druga pa je po duhu blizu sedanjemu tajniku PSI Craxiju ter jo vodi Felipe Gonzales, kateri je tudi vodil nedavni kongres »partido socialista obrero espanol« v Madridu.
Komunistična stranka, ki jo vodi znani Santiago Carrillo, po idejah zelo blizu Berlinguerju, zaenkrat od vlade ni priznana in ne bi mogla nastopiti na prihodnjih volitvah. Desne stranke zagovarjajo to stališče vlade, češ da stranka, ki ni demokratična, nima pravice, da je soudeležena na demokratični igri. Demokristjan Ruiz Gimenez pa je drugega mnenja: resnična demokracija terja, da so je vsi deležni; en človek velja toliko kot drugi; vsakdo ima pravico do svojih idej in le takrat, ko bodo nastopile vse stranke, se bo videlo, koliko ima vsaka zaslombe v ljudeh.
Poleg uzakonitve človečanskih pravic pa čakajo Španijo še drugi problemi: dati Kataloniji, Galiciji, Baskom, Valenciji čim večjo deželno avtonomijo, izpeljati demokratizacijo gospodarstva in odpraviti veleposestva, na katerih delajo stotisoči dninarjev s sramotno nizko plačo, kar seveda po drugi strani pospešuje beg v mesta, ki se že dušijo v svoji prenasičeno-sti in preobljudenosti.
Eno leto po Francovi smrti Španija ni več to, kar je bila; mnogo se je spremenilo, zlasti kar se tiče demokracije, na bolje; prenekate-ra stvar je že zakonita, druge pa so vsaj tolerirane. Vsekakor pa bo treba še mnogo dela opraviti, da bo postala Španija ena zapadno-evropskih demokracij.
Slovenska skupnost odklanja m urbanistični načrt
im oo
Belila csekmih
Občinske uprave ter deželni svetovalci so te dni prejeli v pogled novi deželni urbanistični načrt, ki ga je izdelalo deželno odbomištvo za programacijo in prostorsko načrtovanje. Obenem je dežela objavila na celotnem območju dežele Furlanije-Julijske krajine lepake, s katerimi obvešča prebivalstvo, da bo s 1. decembrom deponiran omenjeni načrt v pristojnih deželnih uradih. S tem se je dejansko začel postopek za dokončno odobritev deželnega splošnega regulacijskega načrta.
S tem v zvezi je deželno tajništvo Slovenske skupnosti ponovno proučilo celotno problematiko okrog deželnega regulacijskega načrta in potrdilo svoje odklonilno stališče do njega, ki ga je že zavzelo po svojih predstavnikih v deželnem svetu in v deželni ekonomsiko-socialni komisiji ob razpravi leta 1972.
Slovenska skupnost ugotavlja, da se žal deželni odbor ni predhodno posvetoval s pristojnimi organi in vprašal za mnenje deželno urbanistično komisijo, kot je to po zakonu predvideno, preden je deponiral omenjeni deželni urbanistični načrt. Zaradi tega si je Slovenska skupnost pridržala pravico nadaljnje akcije, posebej zato, ker bi ta načrt, če bo v tej obliki in razsežnosti sprejet, povzročil slovenskemu prebi-
valstvu v deželi Furlaniji-Julijski krajini ogromno gospodarsko in narodnostno škodo.
Med drugim bodo po tem deželnem načrtu postale velike površine slovenskega ozemlja in slovenskih naselij naravni parki, v katerih bi bil dejansko onemogočen vsakršen normalen razvoj ter dejavnost prebivalstva. Po deželnem zakonu iz leta 1968 in 1972 bodo za te naravne parke izdelali podrobne načrte organi, v katerih ne bodo prizadete občinske uprave imele odločujoče besede. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da bodo zemljišča v teh naravnih parkih po imenovanih zakonih podvržena tudi razlastitvam.
Po tem deželnem načrtu bo ozemlje kra-ških rezervatov (zakon Belci), ki so del teh naravnih parkov, že s 1. decembrom zaščiteno. S tem je tudi ogrožena gradnja zadružne mlekarne v repentaborski občini ter normalni razvoj zadružnega hleva v devinsko-nabrežinski občini.
V zvezi z vsem tem si deželno tajništvo Slovenske skupnosti pridržuje vsakršen nadaljnji korak v obrambo zakonitih pravic ter narodnostnih in ekonomskih koristi slovenske narodnostne skupnosti, ki jo ta deželni načrt tako hudo ogroža.
»Skupna Koroška«
Pod tem naslovom izdaja nemško-slo-venski koordinaoijski odbor krške škofije v Celovcu vrsto publikacij, ki naj prispevajo k boljšemu spoznavanju in razumevanju med nemškimi in slovenskimi verniki na Koroškem. Slovensko stran zastopa v omenjenem odboru na prvem mestu dr. Valentin Inzko, nemško stran pa dr. Ernst Waldstein.
V okviru teh izdaj je lansko leto izšla obravnava, pravzaprav poglobljeno razmišljanje »Problematika sprave narodnih skupin na Koroškem«, 'ki ga je napisal Wilfried Daim. Prirejeno je po delu »Kasten lose Gesallschaft« (Družba brez kast), izšlo v Munchnu 1960. Toda priredba je popolnoma presajena na koroške razmere in v tem pogledu samostojno delo.
Pisec poskuša nadrobno razčleniti koroške razmere, manjvrednostne občutke večjega deda koroških Slovencev nasproti nemštvu kot tudi večvrednostne občutke nemških Korošcev. Vse je posledica dolgoletne nacionalne propagande, šole, itd.
Temu bi bilo še dodati, da nosijo ne le nemški Korošci, ampak tudi nemški Avstrijci v svoji kulturi, rasi, duhovnem življenju ipd. globoke slovenske (v manjši meri češke ali moravske) sestavine. In to jih ločuje od prvotnega bavarskega porekla. Razen tega pa, je mogoče nemško-koroški delež v kulturi nemškega jezikovnega prostora res tako velik, da bi se lahko nemški Korošec bahal s svojim nemštvom?
Razmišljanje nadalje podrobno obravnava avstrijske stranke in druge skupine ter njih odnos do koroških Slovencev, se dotakne tudi razmer v Jugoslaviji, jugoslo-vansko-sovjetskih trenj, odnosa Slovenci, Slovani in Nemci, psihologije manjšine, večine in »vmesnih« (tj. vindišarjev), ideoloških ozadij, kulturnih izročil, pomena materinščine itd. Skratka gre za obravnavo, ki bistveno razčiščuje posamezne pojme, ideologije, nesmisel manj- in večvrednostnih občutkov.
Želeti bi bilo le, da bi tudi na Primorskem nastala podobna pobuda s ciljem medsebojnega razumevanja, obojestranskega spoznavanja in sodelovanja. Da se končno začne odpravljati posledice nacionalističnih fantazij kot »od Jadrana do Urala ald kar do Vladivostoka« ali pa bahanja s kulturo »vse do Rimljanov nazaj« in podobnimi nesmisli, predsodki in navlako, ki že sto lat kvari in zastruplja odnose mod jezikovnimi skupnostmi v deželi.
men, živi v rastlini, živali in človeku. Lepota je kakor Bog: povsod je in nikjer je ni; nikjer je ni utelešene, v polnosti izražene, tako da bi hrepenenju in slutnji ne bilo več prostora. Oko je ni videlo uho je ni slišalo, jezik je ni izrazil, roka ne ustvarila. Srce človeka siromaka jo sluti in jo išče, slutilo in iskalo bo na vekomaj.
Temu hrepenenju pa se pravi umetnost.
Prvi človek ni pozabil na lepoto paradiža; spomin je bil v njegovem srcu in v spominu koprnenje. Kjerkoli in kadarkoli / nekje in nekdaj mora biti drugo življenje, mora biti popolnost božja. Koprnenje je bilo tudi že zaupanje: paradiž je bil in je; in zato, ker je, ga bo nekoč ugledalo to željno oko.
V tem svojem zaupanju in hrepenenju je človek izpregovoril, zapel, ustvaril prvo podobo in prvi kip.
Vsaka doba, vsak narod in vsak posamezen človek pa ima svoje posebno, le tej dobi, temu narodu in človeku lastno hrepenenje. Cilj je eden, cest pa je tisočero; lepota je ena, glorio pa poje tisočero jezikov; in spet je lepota Bogu podobna: vsak narod in vsak človek ji po svoje daje če-ščenje. Zato je umetnost tisočlična / legi j on besed, zvokov in oblik za češčenje enega samega nevidnega Boga.
'H Poslanska zbornica v Rimu je s 412 glasovi proti 31 pooblastila vlado, da lahko nadaljuje pogajanja z Vatikanom za revizijo konkordata, vendar mora upoštevati iznesena mnenja in se med pogajanji stalno posvetovati s strankami. Pred podpisom sporazuma o novem konkordatu mora vlada ponovno poročati zbornici in prejeti ustrezno pooblastilo. Proti so glasovali misovci, radikali, demoproletarci in liberalci. Zadnje tri stranke zahtevajo odpravo konkordata.
■ Na enodnevni uradni obisk v Italijo je prišel 2. decembra predsednik francoske republike Giscard d’Estaing. Spremljal ga je zunanji minister. Blizu Pise se je srečal s predsednikom ital. republike Leone-jem, z Andreottijem in zunanjim ministrom Forlanijem.
■ Tržaško prizivno porotno sodišče je po štirinajstih urah in pol oprostilo tri obtožence atentata na karabinjerje v Pe-tovljah, štirim pa je potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča: oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, kar je branilce in obtožence zelo vznemirilo in so že napovedali priziv na kasači j sko sodišče. Zadnji tržaški proces je bil eden najdaljših, saj se je pričel letos 23. junija, od tedaj pa se je sodni zbor sestal kar štiriindvaj-setkrat.
■ V Rimu je umrl v starosti 96 let najstarejši član kardinalskega kolegija Jose da Costa Nunes. Rojen na Azorskih otokih je večino življenja preživel v portugalskih kolonijah Daljnega vzhoda. V mestu Macao je bil posvečen v duhovnika in kasneje postal tamkajšnji škof. Leta 1940 je postal patriarh Vzhodne Indije s sedežem v Goi, leta 1953 pa je prišel v Rim in postal vice-camerlengo. Za kardinala ga je menova! papež Janez XXIII. leta 1962.
■ Parlamentarna preiskovalna komisija je formalno obtožila bivšega predsednika vlade Rumorja in bivša obrambna ministra Guia in Tanassija korupcije v zvezi z nakupom ameriških vojaških letal tipa Hercules C-130 pred sedmimi leti. Prva dva sta iz vrst DC, Tanassi pa je član PSDI.
■ Palermski gradbenik 66-letni Giuseppe Quartuccio je bil obtožen, da je v odgovor na ugrabitev svoje žene 434etne Gra-zielle, ki mu jo je uspelo rešiti po drugi skupini mafijcev, organiziral umor vseh tistih, ki so pri ugrabitvi sodelovali. Tako so našli že šest trupel. Od ugrabiteljske skupine sta le še dva pri življenju.
■ Prvič je neki predsednik francoske republike obiskal Jugoslavijo. Sedanji poglavar francoske države Giscard d’Estaing se je mudil v Beogradu 6. in 7. decembra. D’Estaing bi moral obiskati Jugoslavijo že preteklega septembra, a je moral obisk preložiti zaradi Titove bolezni. Francoski predsednik je imel na beograjski univerzi tudi predavanje na temo: »Svetovni gospodarski dialog, smotri in pogoji«.
iiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiMiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Narodna sprava in izdajstvo
Himna lepoti
Dne 11. decembra je obletnica smrti Ivana Cankarja, ki je na omenjeni dan umrl v Ljubljani leta 1918. S tem zaključujemo Cankarjevo leto, katero smo obhajali Slovenci povsod, koder živimo. V spomin na to stoletnico si preberimo njegovo himno lepoti.
Lepota je kakor Bog. Večna je in neskončna, neobselna in neobseiena. Luč prepleta v tisočkrat tisočerih žarkih vse vesoljstvo; sije v soncu, luni in zvezdah, diha v zraku, roma z vetrom; prodira ka-
»Narodna sprava je antikomunizem, preoblečen v nova oblačila.« Tako izjavlja partijski veljak Franc Šetinc v intervjuju, ki ga iz »Naše obrambe« ponatiskuje Delo 23. oktobra. Avtor meni, da si je narodno spravo izmislila slovenska politična emigracija, ki bi se po 30 letih rada vrnila domov, se pobotala s partijo in dobila košček oblasti. Toda z izdajalci ne more biti sprave, dodaja Šetinc, ki ima odprto rubriko za dialog z bralci in se zato tudi mi vključujemo z nekaj vprašanji.
1. Rekli ste, da sta narodna sprava in antikomunizem eno in isto. Po isti logiki sta eno in isto tudi komunizem in narodni razdor. Ali pa pustimo logiko za drugič, kaj menite?
2. V svojem članku pravite, da je politično aktivnih slovenskih emigrantov po vsem svetu okoli 500. Od tega 200 duhovnikov, vsem skupaj pa je, kot se izražate, pognala že siva brada. Kako je socialistična in samoupravna Jugoslavija pripravljena na skorajšnji vdor te nevarne armade?
3. Ko že govorimo o izdajstvu: kaj sodite o vaši KPS, ki je zaradi pakta Molo-tov-Ribbentrop sprejela nacistične okupatorje kot zaveznike in temu ustrezno rušila moralo v jugoslovanski armadi? Kaj je zdaj to: zvestoba do zaveznika ali ko-laboracionizem?
4. Kako bi vi označili skupino, ki povede sorojake vseh nazorov v osvobodilni boj, po zmagi pa prelomi narodni pakt, uvede lastno diktaturo in brez sodbe pobije zajete nasprotnike (da o medvojnih likvidacijah ne govorimo)?
5. O pesniku Balantiču pišete, da ga je
belogardizem nalašč poslal v postojanko Grahovo, ker je vedel, da bo podlegla partizanski premoči ter si bo tako priskrbel žrtev-mučenika. Naj torej po isti logiki sumimo, da je imela enake račune tudi OF s pesnikom Kajuhom, ki ga je poslala s XIV. divizijo v nemško past čez Plešivec na Krajder? Ali velja logika za vse ali za nikogar.
Prijatelj logike
Tradicionalna zborovska revija, ki jo vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu, je bila letos v nedeljo 28. novembra ob 17. uri. Pred polno dvorano tržaškega Kulturnega doma, kakor je vedno pri tej reviji, se je zvrstilo dvanajst zborov.
V vrsti zunanjih dejavnosti Zveze je ta vsakoletna revija najvažnejša. Nastopajoči zbori se marajo bolje pripraviti, preveriti pevsko tehniko, iskati vermejšo interpretacijo notnih znakov. Ta zahteven izpit pred tujo in številno publiko mu pomaga, da v naslednjem obdobju laže premaguje ovire,
KHATKE NOVICE
■ Zaradi razprave o reviziji konkordata je prišla razprava o sporazumu v Osimu na vrsto šele v ponedeljek 6. decembra, ko je bila prvotno določena za 30. novembra. Če ne bo ovir, bo parlament glasoval o sporazumu v petek 17. decembra.
■ Avtomobilska družba Fiat je sklenila pogodbo z libijsko banko »Lybian arab foreing Bank« ter ji prepustila deset odstotkov delnic. Ta finančna operacija bo vrgla Italiji 415 milijonov dolarjev.
■ V Ljubljani je po daljši bolezni umrl v starosti 62 let Rudi Janhuba, ki je bil v letih 1962-1965 generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu. Po rodu je bil sicer Tr-žača, a je mladost preživel v Ljubljani in se zelo 'mlad Vključil v levičarske vrste. Ko so ga izgnali iz Ljubljane, je šel v Zagreb, nato v Prago, se boril v Španiji na strani republikancev, se kasneje vrnil domov in se pridružil partizanam, kjer je dosegel čin polkovnika. Od 1952-1959 je bil direktor podjetja »Slovenski poročevalec«, ko pa sta se 1. maja 1959 združila dnevnika »Slovenski poročevalec« in »Ljudska pravica« ter se preimenovala v »Delo«, je postal njegov prvi glavni urednik.
■ Angola je postala 146. članica Združenih narodov. Na glasovanju v generalni skupščini se je 116 članic izreklo za sprejem te jugozahodno afriške države.
■ V starosti 64 let je umrl za rakom v Moskvi poveljnik vojaških sil Varšavskega pakta maršal Ivan Jakubovski, po rodu Belorus. On je vodil 22. avgusta 1968 vdor čet Varšavskega pakta na češkoslovaško.
■ Novi ameriški predsednik Carter je določil za bodočega državnega tajnika, t. j. zunanjega ministra ,Cyrusa Vanceja, ki je bil za časa predsednika Johnsona namestnik obrambnega ministra.
H Na dvodnevni obisk v ZDA je v nedelja 5. decembra odpotoval predsednik vlade Giulio Andreotti. Srečal se je s Fordom in Kissingerjem.
■ V Sovjetski zvezi je prišlo že do četrte letalske nesreče, ki je terjala življenje 72 potnikov in članov posadke. Do sedaj je veljala praksa, da se o tem ne poroča. To pot pa je pod naslovom »Obvestilo« na dnu zadnjih strani časopisja bilo objavljeno, da je 28. novembra na območju mednarodnega letališča Šeremetjevo pri Moskvi doživelo nesrečo letalo družbe »Aenoflot«, ki ije letelo iz Moskve v Leningrad in da vzroke nesreče raziskuje posebna komisija. Druge letošnje letalske nesreče, o katerih pa sovjetski tisk ni poročal, so bile: 3. januarja pri Moskvi letalo TU-124, 56 mrtvih; 5. marca v letalu Iljušin pri Voronežu 120 mrtvih; 6. septembra v Sočiju na Krimu 90 mrtvih zaradi trčenja dveh letal.
UTRIP CERKVE
■ Na parlamentarnih volitvah na Japonskem preteklo nedeljo je liberalno demokratska stranka sicer izgubila absolutno večino, je pa ostala še vedno daleč najmočnejša stranka. Imela bo 249 sedežev (prej 271), socialisti 123 (118), stranka sredine »Komeito« 55 (19), liberalni klub, ki je nova stranka 17, neodvisni konservativci 21 (16). Zelo hud poraz so doživeli komunisti. Od 38 poslanskih mest so zdrknili na 17. Zanimivo je, da je bil bivši ministrski predsednik in član liberalno demokratske stranke Tanaka, ki je to pot zaradi znane afere podkupovanja v zvezi z nabavo ameriških letal Lockheed kandidiral kot neodvisni poslanec, ponovno izvoljen im je prejel rekordno število 170.000 preferenc.
■ V Mehiki je 1. decembra postal predsednik republike Jose Lopez Portillo, star 56 let. Nasledil je Luisa Echeverria Alva-reza, ki se sedaj poteguje za mesto glavnega tajnika OZN, katerega mandatna doba poteče 31. decembra letos. Vendar ima nevarnega tekmeca: dosedanjega tajnika Avstrijca Kurta Waldheima.
ki mu jih postavlja zdanji čas.
Predsednik Zveze dr. Zorko Harej je v uvodnem nagovoru omenil namen in pomen petja, ki spremlja naš narod in se V njem odražajo razvojne faze našega narodnega življenja. Poudaril je njegov družbeni in narodnostni pomen in prikazal pevske zbore kot žarišča slovenske ljudske kulture. Ustavil se je ob programih pevskih zborov, ki naj bi vsebovali po eno izvirno in neizvedeno skladbo slovenskih deželnih avtorjev, kar bi spodbudilo ustvarjalnost naših skladateljev in pesnikov.
Na reviji je sodelovalo dvanajst zborov, deset iz tržaške in po eden iz goriške in videmske pokrajine. Na reviji sta namreč sodelovala tudi zbor »Brda« iz Knmina-Plešivega in zbor »Rečan« iz Ljes v Beneški Sloveniji.
Kar zadeva program so bile na sporedu ljudske v priredbi Tomca, Liparja, Venturinija, Kramolca, Deva, Maliča in drugih ter umetne avtorjev, kakor so Ferjančič, E. Adamič, B. Ipavec, Grbec, Vrabec, Gobec, V. Vodopivec itd.
Nastopili so naslednji zbori: iz Rojana (vodja H. Mamolo), iz Bazovice (Z. Harej), »Rečan« iz Ljes (A. Oualizza), iz Mačkolj (C. Marc), iz Devina (H. Antonič), z Opčin (J. Ban), »Fantje izpod Grmade« (I. Kralj), iz Boršta (D. Petaros), od Sv. Ivana (N. Žerjal), »Majnik« iz Zgonika (H. Antonič), »Brda« iz Krmina-Plešivega (Z. Klanjšček), iz Skednja (D. Jakomin).
Zbori so bili v glavnem dobro pripravljeni in so dosegli zadovoljivo tehnično in umetniško raven. Spored im izvajalce sta predstavljala Nataša Sosič in Marjan Kravos.
Za kmetovalce
Za doraščajoče nevarna kmečka dela
Kar zadeva kmetijstvo, je zaposlitev otrok, ki niso dopolnili 16 let ter žensk do 18 let prepovedana v sledečih dejavnostih:
1.	dela, ki dopuščajo obdelavo sredstev za zatiranje in preprečevanje okuženj, ravnanje s takimi sredstvi, njih izdelavo in uporabo; 2. dela na rižnih poljih; 3. dala v hladilniških skladiščih; 4. dostop v kletne prostore, v katerih se vrši vrenje v času od 1. septembra do 30. novembra, nadalje dostop v silose, do hranilnikov goriva, do bencinskih tankov, jaškov ali jam, v katerih so snovi, ki povzročajo okuženje in do drugih za varnost in zdravje neprimernih prostorov; 5. upravljanje in vzdrževanje prevoznih vozil ter delovnih strojev na mehanski pogon, itd.; 6. ravnanje z biki in s plemenskimi žrebci ter njih oskrbovanje; 7. privezovanje im podiranje dreves, ravnanje z drevesnimi debli ter njih prevoz.
Za potrebna pojasnila se obrnite na Zvezo neposrednih obdelovalcev zemlje - Trst, ulica Roma 20.
• V Afriki deluje trenutno približno 1.300 jezuitskih misijonarjev. Skupini 50 misijonarjev je vodstvo jezuitske družbe poverilo nalogo, da iščejo uspešna pota za današnje misijonsko delo v Afriki. Ta skupina je imela nedavno svoj posvet v glavnem mestu Zaira v Kinshasi.
• čeprav je Uganda v osrednji Afriki močno katoliška država, zganja nad njo nasilje samozvani maršal Idi Amin, po veri musliman. Znan je po svoji krutosti in neuravnovešenih izjavah. Na njegov ukaz je pred dvema mesecema policija zaprla urednika edinega katoliškega dnevnika v Afriki, Johna Serwaniko. Sedaj je prišla vest, da je ta v zaporu umrl. Pred njim je bil urednik istega časopisa domači duhovnik Klement Kiggundi. Njega pa so Aminovi vojaki leta 1974 ustrelili in nato sežgali v njegovem avtomobilu.
• Na pritisk ameriškega kongresa in zunanjega ministrstva ije argentinska vlada spustila na svobodo pet bogoslovcev in ameriškega misijonarja Jamesa Weeksa, ki so jih zaprli avgusta letos. Štirje bogoslovci bodo nadaljevali študij v ZDA, peti pa se je vrnil v čile, od koder je doma.
Obdavčenje družinskih doklad
Družinske doklade bodo podvržene obdavčenju kakor kateri koli dohodek odvisnega dela. Vendar je ta uvedba izzvala nasprotovanja glede na to, da družinske doklade, ki imajo posebni značaj, niso izvzete od obdavčenja niti v minimalnem obsegu. Zato je bilo določeno po zamotanem računskem postopku 10 % povišanje doklad v korist 'tistih, ki so podvrženi davčnim odtegljajem, še predno so jim izplačani prejemki. Izkazalo se je, da je poenostavljenje nujno potrebno, za kar je poskrbel nedavni zakon, ki je določil sledeče:
— od 1. januarja 1977 naprej je samo 50 % celotnega zneska doklad podvrženih davčnim odtegljajem;
— od 1. januarja 1978 naprej so družinske doklade popolnoma proste davčnih odtegljajev na dohodek.
Enakih ugodnosti so deležne tudi družinske doklade k pokojninam, ter še dodatni družinski prispevki in pokojninski poviški za družinske člane.
Za obsežnejša obvestila se lahko obrnete na patronat EPACA v Trstu, ul. Roma 20, tel. 38100, kjer vam bodo nudili brezplačno in v celoti vso potrebno pomoč.
Društvo slovenskih izobražencev vabi na predavanje o temi »Narodnostno mešani zakoni v luči sociološkega proučevanja«. Predaval bo dr. Emidij Susič v ponedeljek 13. decembra v društvenih prostorih. Začetek ob 20.15.
Dan veselja za mariborsko škofijo
Tretja adventna nedelja je nedelja veselja _ blizu je Gospod. Za mariborsko škofijo pa je letos, še posebej dan veselja, isaj se bodo verniki zlasti pri službi božji množično spominjali 30-letnice škofovskega posvečenja dr. Maksimilijana Držečnika. Bil je izbran za škofa v težkih povojnih letih skupaj s pokojnim ljubljanskim nadškofom Antonom Vovkom in posvečen v škofa 15. decembra 1946.
V dolgi vrsti lavantinskih-mariborskih škofov je le redkokateri dočakal tako dolgo dobo škofovske službe kakor škof Držečnik. Še manj pa bi mogli o večjem številu teh škofov trditi, da so toliko storili za škofijo kakor on. Ves čas mu je bil vzor božji služabnik Anton Martin Slomšek. Slomškova beatifikacija je postala njegova srčna zadeva. Zato je bil vesel, da je bil škofijski proces za Slomškovo proglasitev blaženim zaključen tik pred začetkom zadnjega koncila v Rimu in je nato vso dokumentacijo izročil rimski kongregaciji za zadeve svetnikov, da je stekel proces tudi tam.
Za škofovsko geslo si je na grbu izbral v latinščini besede »Z nami Bog in njegova Mati«. Sam je geslo ob neki priložnosti takole -pojasnil: »V Izaijevi knjigi, ki sem jo ravno takrat razlagal bogoslovcem, je napoved bodočega Odrešenika-Emanuela, ki se je uresničila potem v Kristusu. Ime Emanuel pomemi ”Bog z nami". Prevzel sem njegovo napoved za svoje geslo z dostavkom ”in njegova Mati”, ker sem prepričan, da ima v -božjih načrtih tudi Marija veliko vlogo.«
* * *
Škof dr. Držečnik se je rodil 5. oktobra 1903 v kmečki družini devetih otrok v župniji -Ribnica na Pohorju. Še pred odločitvijo za duhovniški poklic je izgubil v tragični nesreči na Dravi svojega starejšega brata bogoslovca Jožeta. Ta smrt ga je globoko pretresla, mati -pa je dve leti nato od žalosti umrla.
Bogoslovne študije je pričel leta 1924 v Mariboru, a škof Andrej Karlin ga je kaj kmalu poslal študirat v Rim. Tam je opravil 1. novembra 1932 tudi novo mašo. V Rimu je na univerzi Gregoriani tudi doktoriral iz filozofije in dogmatike.
Ko se je vrnil domov, je bil dve leti kaplan pri fari sv. Danijela v Celju, kjer je bil Slomšek svoj čas za opata, nato so ga poklicali v Maribor, kjer je do izbruha vojne opravljal službo prefekta v semenišču, obenem pa začel predavati v bogoslovju.
V ponedeljek po beli nedelji, 21. aprila 1941, so Nemci prišli ponj. Do 7. julija je bil zaprt v mariborski vojašnici, nato pa z drugimi sobrati duhovniki odpeljan V trapistovski samostan Rajhenburg (danes Brestanica). Od tam so bili vsi poslani na Hrvaško. Bil je to zelo velik transport, okoli 300 duhovnikov in nekaj laikov. Sam je dobil službo na župniji Visoko v hrvaškem Zagorju. S tamkajšnjim župnikom se je odlično razumel, obenem pa spoznal življenje tistih preprostih, a zelo vernih ljudi.
Ker po konou zadnje vojne mariborsko bogoslovje še ni bilo obnovljeno, je sprejel vabilo ljubljanske fakultete ter postal predavatelj sv. pisma stare zaveze v Ljubljani. Tam ga je potem doseglo škofovsko imenovanje. Posital je pomožni škof dr. Ivana Tomažiča, po njegovi smrti v februarju 1949 apostolski administrator, leta 1960 ipa redni mariborski škof, 59. v vrsti lavantinsko-mariborskih škofov, ki so škofijo od njene ustanovitve leta 1228 vodili v različnih časih in razmerah.
Prva .leta škofovske službe so bila za dr.
Držečnika težka, a življenje se je polagoma umirilo, začeli so se medsebojni stiki z oblastjo. Zelo razveseljiv dogodek za Cerkev na Slovenskem je bila nova izdaja sv. pisma, ki ga je založil leta 1959 prav mariborski škofijski ordinariat.
Prišlo je tudi dovoljenje za gradnjo nove cerkve v industrijskem delu Maribora, v Teznem, kjer je zrasla modema cerkev sv. Cirila in Metoda. Prav zdaj končujejo novo cerkev v Šoštanju, kjer so bile razmere v tem pogledu zelo težke.
Veflilko delo, ki ga je opravil škof Držečnik, je bila tudi obnovitev malega semenišča. Bivše malo semenišče služi sedaj drugim namenom, škofija pa je dobila prostor za semenišče pri frančiškanski cerkvi. Z obnovitvijo semenišča je nastal velik preobrat v mariborski škofiji. Od takrat se je število novih maš vsako leto množilo. Danes je župnij nekaj nad 270, duhovnikov z redovniki vred pa okoli 400.
Poleg malega semenišča je bilo obnovljeno tudi bogoslovje v Mariboru, ki ima že stoletno tradicijo in je bilo prej nekakšno kulturno središče Štajerske z zelo priznanimi profesorji. Sedaj je del teološke fakultete v Ljubljani.
Največje doživetje za škofa Držečnika, ki mu je prineslo čisto nove poglede na življenje Cerkve, je bil po njegovih lastnih besedah drugi vatikanski cerkveni zbor. Edini od slovenskih škafov se je udeležil vseh štirih zasedanj.
Naj še omenimo, da je škof Držečnik zelo velik po svoji ekumenski zavzetosti. Postal je pobudnik dialoga s protestanti, ki jih je v Sloveniji največ prav v njegovi škofiji (v Prekmurju). Prav zaradi tega so ga jugoslovanski škofje izvolili za predsednika Sveta za ekumenizem pri jugoslovanski škofovski konferenci. Dosežen je bil velik -napredek v zbližanju med katoličani (tudi hrvaškimi) in pravoslavnimi, kar se je pokazalo predvsem letos na ekumenskem simpoziju v Lovranu. Sad ekumenskih prizadevanj je tudi ekumenska izdaja sv. pisma, ki je izšla v eni sami knjigi leta 1974. Besedilo te izdaje so skupno pripravili slovenski katoličani in protestanti, založila ga je Britanska biblična družba, tiskali pa so ga v Ljubljani.
Nerad in s -strahom v srcu je pred 30 lati dr. Držečnik sprejel škofovsko službo. Očitno je Bog obilno blagoslovil -njegovo odločitev v tistih težkih povojnih letih. V polni meri se je uresničilo geslo, ki ga je takrat izbral: »Z nami Bog in njegova Mati«.	F. B.
-
Marijin dom v ul. Risorta 3
Katehetski tečaj. V petek 19. novembra je -dr. Franc Perko, dekan bogoslovne fakultete v Ljubljani, imel uvodno predajanje v katehetski tečaj, ki smo ga letos začeli. Okrog 50 oseb se je zbralo v naši dvorani. Dr. Angel Kosmač je pozdravil udeležence in razložil veliki pomen tečaja, ker se bodo na njem pripravljali laični katehisti in katehistinje za poučevanje verouka slovenskih otrok na Tržaškem. G. Ione Bedenčič je prebral občuteno uvodno molitev, dr. Perko pa je v poldrugour-nem predavanju jasno razložil nekatere osnovne pojme, potem glavne smeri bogoslovnega raziskavami a in končno pomen študiranja bogoslovnih ved za laike v našem času. Po predavanju je odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih poslušalci stavili.
Priglasilo se je lepo število mladih izobražencev in izobraženk in več šolskih sester, da bodo tečaj obiskovali. Prišlo pa je na predavanje tudi več drugih, ki se zanimajo za bogoslovna vprašanja.
V petek 26. novembra in 3. decembra je predaval dr. Anton Stres1, docent za filozofijo na teološki fakulteti v Lj-ubijani. S predavanji bo nadaljeval v petek 10. in 17. decembra ter v sredo 22. decembra. Predaval bo po dve uri od 19.45 naprej. Razložil bo nekaj osnovnih modroslovnih vprašanj, ki zadevajo vero.
Ljubljanski akademiki na obisku v Trstu
Znano je, da se prijatelji radi obiščejo. Zlasti velja to za mlade ljudi. Do takega prijateljskega obiska bo prišlo te dni na Tržaškem. Tokrat so na vrsti ljubljanski akademiki, ki se zbirajo v veroučni skupini, ki je znana pod imenom »Mozaik«. To pa zato, ker so v njej od vseh strani slovenske domovine, od Primorske do Prekmurja.
Ni še dolgo, ko so obiskali naše rojake na Koroškem in tudi z njimi navezali bratske stike, ki so jim bili v veliko pomoč zlasti ob zadnjih dogodkih v zvezi z glasovanjem za preštevanje manjšin.
Sedaj so se pa ti mladi odločili, da obiščejo naše ljudi na Tržaškem. Njih obisk velja zlasti mladini. Vendar pa bomo tudi odrasli deležni njih pozornosti.
V soboto 11. decembra zvečer bodo v go-
steh naših dijakov in akademikov, ki se zbirajo v verskih skupinah in krožkih v Trstu in okolici.
V nedeljo 12. decembra jih bomo najprej slišali pri maši po radiu Trat A v Rojanu ob 9. uri. -Maševal bo njih duhovni asistent Rudi Koncilija, ki vodi v Ljubljani še vrsto drugih študentskih skupnosti. Skupina kakih 50 visokošolcev bo ob spremljavi glasbil s svojim svežim petjem spremljala mašno daritev in tako dala bogoslužju tretje adventne nedelje poseben prizvok pristnega veselja.
Pozneje bodo svoje vedro razpoloženje ponesli še na Kras v Bazovico, da še tamkajšnje mlade in stare župljane ogrejejo za vse lepo in dobro. Po maši se bodo poklonili tudi spominu naših bazoviških žrtev na kraju njih mučeniške smrti. Iz Bazovice bodo poromali še v Rižarno, kjer je toliko mladih ljudi darovalo svoja življenja za mir in svobodo.
Končno bomo te ljubljanske fante in dekleta lahko videli in slišali ob 17. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta v Trstu, kjer nas bodo zabavali s svojimi skeči in popevkami. Del zabavne prireditve bo oddajal neposredno tudi radio Trst A ob 17. uri, da bodo naši ljudje, tudi bolj oddaljeni, spoznali to našo vrlo mladino, ki se trudi, da svoje znanje poveže s krščanskim pričevanjem.
Obeta se nam torej prav sredi adventa zelo bogato in prijetno doživetje, ki naj zlasti našo mladino poveže med seboj in z brati onkraj meje, s katerimi nas druži ista kri in vera. Veliko si bomo lahko povedali ter izmenjali izkušnje in se medsebojno duhovno obogatili.
Saj gre končno za isto slovensko Cerkev, ki se tako v zamejstvu kakor v matični domovini prebija skozi čase in viharje, ki tudi mladim niso prizanesli ter jih neprestano postavljajo pred nove naloge pričevanja za Kristusa v času, ki še prihaja.
Naj bo torej to novo srečanje z ljubljansko mladino korak naprej v skupnem prizadevanju naših verskih občestev, da skupaj iščejo in najdejo nova pota v smeri duhovne rasti in napredka slovenske Cerkve.
Zato pa, ljubljanski akademiki, lepo pozdravljeni med nami! In že vnaprej prav lepa hvala za vašo pozornost! Želimo iti z vami na skupno pot, v nove zarje!
Prva seja novega odbora tržaške SSk
V petek 3. decembra se je svet Slovenske skupnosti sestal na svoji prvi redni seji po umestitvi. Na dnevnem redu je bila najprej ustanovitev strokovnih -komisij za razne probleme. Po obrazložitvi funkcij komisij, ‘ki delujejo vedno v okviru stranke kot take, kljub operativni in strokovni avtonomiji, je predsednik dr. Harej po uvodni izmenjavi mnenj predlagal ustanovitev sledečih komisij: za šolske probleme, za družbena občila, za družbena in sindikalna vprašanja, za gospodarska in urbanistična vprašanja, za statut, za mladino in za ženska vprašanja.
Svet je ta predlog osvojil in imenoval člane v posamezne komisije, ki si bodo same izbrale predsednika in tajnika ter takoj začele z -delom. Posebno težko in odgovorno delo čaika komisijo za urbanistiko in gospodarstvo, ki bo morala vsestransko proučiti problematiko v zvezi z Osimskimi sporazumi glede industrijske cone ter s pravkar objavljenim deželnim urbanističnim načrtom.
V drugem delu seje je razprava tekla o poročilih tajnika dr. Dolharja in deželnega svetovalca dr. Štoke o bistvenih dopolnilih k resoluciji strank ustavnega loka glede ratifikacije Osimskih sporazumov, ki so jo sprejeli občinski in pokrajinski svet v Trstu ter pred dnevi tudi deželni svet Furla-nije-Julijske -krajine. Svet je pozitivno ocenil napore izvršnega odbora, ki je odločno zahteval omenjene popravke k resolucija, ki izreono govorijo, da se mora slovenska narodna manjšina stvarno zaščititi posebno na področju načrtovane industrijske cone in tudi izven nje.
Prav tako je svet vzel na znanje vse ko rake, ki jih SSk ima v načrtu, da na pristojnih mestih dokumentirano obrazloži stališče do vseh problemov v zvezi z načrtovano industrijsko prosto cono na Krasu. S tem tudi tolmači zaskrbljenost zlasti neposredno prizadetih vasi od Gropade do Padrič in Trebč glede njihove usode, na katero zgleda da so vsi pozabili.
Končno je svet SSk obravnaval še o poteku razprave v deželnem svetu glede podaljšanja oddaj Radia Trst A, o slovenskem šolskem okraju, o strokovnih tečajih tudi v slovenščini ter o trenutnem stanju v Kraški gorski-skupnosti.
■ Pisatelj Mihajlo Mihajlov, obsojen zaradi svojih spisov na 7 let zapora, je pričel v ječi v Sremski Mitroviči novo gladovno stavko. Mihajlov, ki je star 41 let, zahteva od jugoslovanskih oblasti, da postopajo z njim kot s političnim, ne pa navadnim zapornikom.
Novi župni upravitelji
Dolgoletni župnik na Repentabru g. Avguštin Žele se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal župniji in šel v pokoj. Na njegovo mesto je bil imenovan za župnega upravitelja salezijanec Tone Bedenčič.
Župnija Zgonik se je izpraznila, ker je g. Bogomil Brecelj odšel za župnika v Nabrežino. Na njegovo mesto je bil s 1. decembrom imenovan za začasnega upravitelja salezijanec Franc Štuhec.
Tone Bedenčič je do sedaj bival v Marij anišču itn se v glavnem posvečal dušni oskrbi -mladih v raznih organizacijah, posebno še skavtinjam. G. štuheca pa pozna cela Tržaška in tudi Goriška. Po vojni je nekaj let upravljal župnijo Dolino v tržaškem Bregu, nato se je ustavil na Opčinah v Marijanišču, bil nekaj let na salezijanski župniji Rudnik pri Ljubljani, sedaj je znova na Tržaškem. -Poznamo ga tudi kot dobrega organizatorja številnih romanj.
Obema želimo obilo božjega blagoslova na novih mestih.
Letošnje knjige Goriške Mohorjeve družbe 1977
Kot smo že javili, bo naša knjižna zbirka za leto 1977 obsegala štiri knjige:
— Koledar 1977;
— Primorski slovenski biografski leksikon, III. snopič;
— »Govoreči bankovec« - Antologija slovenske humoristične proze;
— Sally Trench: »Pokopljite me v škornjih«.
Tokrat bi vam radi predstavili dve od letošnjih knjig:
»GOVOREČI BANKOVEC« - Antologija slovenske humoristične proze. V vsakem izboru so1 seveda zastopani le nekateri avtorji in le nekatera njihova dela. V tej knjigi predstavljamo 13 slovenskih humorističnih tekstov, ki so delo starejših avtorjev pa tudi še živečih. Med njimi so dobro zastopani primorski pisatelji, kar daje našemu izboru važno mesto med pu-
blikacijami te vrste. Zbirka nosi ta -naslov po humorističnem spisu Simona Gregorčiča, ki je tudi objavljen v naši antologiji. Zbirka je opremljena z zelo posrečenimi ilustracijami.
Sally Trench: »POKOPLJITE ME V ŠKORNJIH«. Gre za dobro znano delo, ki je upravičeno doseglo veliko priznanj; večkrat je vzbudilo tudi -pomisleke zaradi odkritosti, s katero govori o nekaterih aktualnih problemih današnjega časa. Je opis dela mlade ženske med tistim delom prebivalstva Londona, ki je potisnjen na rob družbe: pijanci, potepuhi, narkomani in drugi zavrženci. Problem je važen tudi v naših mestih in redki so tisti, ki se mu posvetijo s tako prepričanostjo kot avtorica tega dela. Izkušnje pa učijo, da morejo doseči uspeh le tisti, ki se popolnoma vživijo v razmere teh ljudi, ki jih je naša
družba zavrgla. Mohorjeva družba je sklenila izdati to delo in ga vključiti v svojo redno zbirko za leto 1977, ker je prepričana, da pred socialnimi problemi ne smemo zapirati oči in si misliti, da se nas ne tičejo. Nasprotno, vsi moramo poznati to problematiko in napore tistih, ki delujejo na tem področju. Prevod je izhajal v »Družini« v letih >1975-76.
• Predsednik nemške škofovske konference kardinal Hoffiner je pozval nemške politične oblasti, naj ne izvajajo moralnega pritiska na tiste zdravnike, ki iz razlogov' vesti odklanjajo sodelovanje pri splavu. Kardinal pravi, naj vlada ne pozabi na obljubo, ki jo je dala, ko se je zakon o splavu pripravljal, namreč da ne bo nihče na noben način siljen, da pri splavu sodeluje.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiNiiiiii^^
KAZIMIR HUMAR
: ..
(5)
Dileme svobodnega tiska
Sledilo je vprašanje o izkušnjah, ki jih je imel v prvih letih »Slovenskega Primorca« :
Seveda sem mnogo izkusil, a že mnogo tudi pozabil. Bile so grenke izkušnje, a tudi tolažilnih ni manjkalo. Zavedati se je treba, da je list izhajal v zelo kočljivem času in tudi v kočljivem kraju.
Omenja cono A in B in pravi: Prehod med obema conama je bil od zaveznikov popolnoma neoviran. Jugoslovani pa so -imeli tudi v pasu A še iz vojnih let res dobro organizirane odbore (teronce in kurirje), ki so podtalno vodili ljudstvo. V Gorici pa smo imeli istočasno diva lista: glasilo OF Soški tednik in našega Slovenskega Primorca, v Trstu je pa začel izhajati Primorski dnevnik. Ker je bil naš list namenjen vsem Primorcem, smo ga z njegovimi smernicami vred priglasili tudi pri jugoslovanski vojni upravi.
Ljudstvo je pojav novega, od komunistov neodvisnega glasila z veseljem sprejelo. Že prvi mesec so začeli prihajati darovi in bodrilna pisma. Zaradi dragega tiska in začetnih težav uprave smo nekaj mesecev le s težavo krili stroške. Moram pa naglasiti, da so vsi sotrudniki v mestu in na podeželju sodelovali popolnoma brez vsake nagrade, za kar so vse hvaležnosti vredni.
Že kmalu po prv-ih številkah so začeli prihajati glasovi, da list jugoslovanskim oblastem ni pogodu. V 6. štev. z dne 4. oktobra ima list že članek z naslovom: Zakaj me biješ?, ker so bili raznašaloi lista dejansko napadeni. Ko smo pa v 7. štev. dne 11. oktobra 1945 ponatisnili pastirsko pismo jugoslovanskih škofov, smo se docela zamerili oblastem, ne pa ljudstvu.
Začel ise je ostrejši bojkot zoper list, morali smo znižati -naklado od 4.000 na 3.500 izvodov, a ljudje so po prvem preplahu še bolj kupovali list in dopisi so spet začeli od vseh strani bodriti uredništvo, naj nadaljuje: ker nam je list všeč, ker prav uči itd.
V splošnem je bil položaj tak, kot ga
opisuje pismo iz cone B: večina ljudi je že spregledala, le mladina se ne zaveda in par drugih oseb, ki delajo grozo v občini. Bog daj prave svobode, da bi lahko naš »Slovenski Primorec« obiskal vsako hišo brez strahu.
Na uredništvo je prišlo tudi pičlo število -nasprotnih glasov, med njimi svetuje eden izmed njih: Ukinite list, čim prej, tem bolje!, in to od sobratov-duhovnikov.
Iz izpovedi msgr. Novaka izhajajo jasne in stvarne dileme svobodnega časopisa, ki živi mod svobodno demokracijo in diktaturo.
PRVA DILEMA PROGRAM LISTA
Prva dilema je program, oz. smernice časopisa. V totalitarnih družbah take dileme ni: tam velja istousmarjenost tiska. V svobodni družbi pa je prva izbira v tem, kaj hoče časopis doseči, kakšnih idej se držati, komu v prid pisati.
V tem pride samodejno do trčenja s totalitarno ideologijo oz. z oblastjo. Msgr. Novak priča, da so se uredniki Slovenskega Primorca tega zavedali in so svoj časopis prijavili tudi jugoslovanski vojni
upravi. Bili so korektni. Pismenega odziva ni bilo, pač pa je kmalu nastala reakcija zoper novi časopis, kot smo slišali.
Slovenski Primorec si je izbral svoj program, svojo linijo, ki je postala pozneje linija tudi Katoliškega glasa. Ta program ni bil nikoli gojitev antikomunizma, kot so nasprotniki očitali in še očitajo. Tudi ni nikjer sledu, da se hoče boriti proti kaki državi in njeni ureditvi, čeprav so tudi to očitali in očitajo.
Slovensiki Primorec se ni boril proti zaveznikom, ki so dve leti upravljali cono A, ni se boril proti Italiji, ki se je leta 1947 vrnila na Goriško, ni se nikoli boril proti novi Jugoslaviji in njeni socialni ureditvi. Isto velja za njegovega naslednika Katoliški glas.
Postavljanje državnih mej in njih spreminjanje, postavljanje vlad in izbira družbenih sistemov je stvar politikov in strank. Naši slovenski katoliški tedniki pa niso nikoli bili kako politično glasilo. Njih program je bil vselej pozitiven boj za določene vrednote, ki so bile nakazane v uvodniku prve številke Slovenskega Primorca in jih je omenil tudi msgr. Novak. Tem
vrednotam sta oba tednika, Slovensiki Primorec prej, Katoliški glas pozneje, ostala zvesta.
PRITISK Z ONSTRAN MEJE
To pa ni bilo zmeraj lahko, kajti na časopis so prihajali pritiski z raznih strani. Vsak čas je bilo potrebno držati v rokah kompas, da ne izgubimo prave smeri. Živimo pač na prepihu, demokratično svoboden časopis pa še bolj.
Ti pritiski so prihajali predvsem s strani novih jugoslovanskih oblasti, kar je bilo naravno in srno pričakovali. Iz poročila msgr. Novaka je razvidno, da je sprva šlo za grob pritisk na raznašalce in bralce.
Pozneje so ubrali taktiko pregovarjanja. Razne osebe so prihajale zdaj do tega zdaj do drugega urednika, zmeraj v prijateljskem tonu, z nasvetom, naj se za zadeve v matični domovini ne zanimamo. »Vi ste Primorci, pišite za primorske ljudi, za matično domovino se pa ne zanimajte. Ima svoje težave, ki jih bo pa že rešila.« Želeli so od nas molk.
(Drugič napre)j
Slavje v čast bi. p. Leopoldu
Izredno veliko slovenskih vernikov se je v nedeljo 5. decembra udeležilo sv. maše v počastitev bi. p. Leopodda Mandiča v kapucinski cerkvi v Gorici, ki jo je opravil provi nci a 1 sloven ske kapucins ke province p. Štefan Balažič ob somaševanju kanonikov goriškega stolnega kapitlja dr. Klinca in dr. Simčiča ter še drugih 15 slovenskih duhovnikov s tostran in onstran meje. Sv. mašo je zelo povzdignilo ubrano petje mogočnega zbora na koru, p. Balažič je pa v klenem govoru, polnem globokih misli, razčlenil svetniško osebnost p. Leopolda. Zlasti je poudaril njegovo ljubezen do Boga in do sočloveka-grešnika, njegovo žejo po molitvi, njegov otroški odnos da Matere božje ter zvestobo narodu, iz katerega je izšel. Vse navzoče je povabil, naj bi vsaj nekaj iz njegovega življenja 'Skušali udejstviti tudi v sebi. Po sv. maši so pp. kapucini vse duhovnike povabili na prijateljsko srečanje, kjer se je občestveni duh sv. daritve nadaljeval v bratskem razgovoru.
Miklavževanje v Katoliškem domu
Kot toliko drugih krajev je v soboto 4. decembra sv. Miklavž obiskal tudi Katoliški dom. Pot so mu pripravili otroci iz Rupe-Peči. Z združenimi močmi so naštudirali igro »Mumi in Maja pričakujeta sv. Miklavža«. Igro so staknili v Doberdobu, kjer jo je že lansko leto sestavila neutrudna in iznajdljiva Franka. Ob sodelovanju skavtinj, skavtov, šole in pevskega zbora so to igro letos naštudirali tudi ru-panski in .pečanski otroci in dijaki. Glavni igralci so bili: Maraž Betka kot Belinka, Conziutti Mirjam, ki je odigrala Mumija, Zotti Erika pa Majo. Od ostalih naj omenimo že Guida Pahorja, ki je bil partner Belinki .in Aleksandra Godniča, ki je bil glavni zajček. Seveda je bilo še dosti drugih otrok na odru, ki so nas prijetno zabavali s svojim petjem, rajanjem in živahno besedo. Otroci in tudi odrasli smo z zanimanjem sledili njih podajanju na odru, ki nas je neprisiljeno pripravilo na prihod nebešikega prijatelja otrok sv. Miklavža. Ta je prišel v spremstvu angelov in dveh hudičev, ki to pot nista bila prav huda. Le najbolj poredne fante sta ošvr-kala, do pridnih pa nista imela besede.
Sledilo je obdarovanje otrok. Pri teim naj omenimo, da «je pevski zbor iz Rupe-Peči omogočil obdarovanje vseh osnovnošolskih otrok iz vasi. Poleg tega so bile obdarovane še veverice in skavtinje iz Gorice in seveda še dosti drugih otrok, ki se jih je sv. Miklavž še posabaj spomnil.
Hvaležni smo vsem, ki so sobotno miklavževanje omogočili: igralcem na odru, režiserkama ge. Zori Saksidovi in Zdenki, staršem otrok in seveda tudi sv. Miklavžu, ki je odlično odigral svojo vlogo.
Slovenska pesem pojde v Pariz
V rokah imamo vabilo: Le choeur Lojze Bratuž, Gorica. Direction: pere Stanko Jericijo, Cantiques et chansons siovenes. Slovenske verske in narodne pesmi. Pariš, le mardi 4 janvier 1977, L’eglise Saint Medard.
To vabilo nam pove, da bo v torek 4. januarja 1977 zbor »Lojze Bratuž« imel koncert slovenskih verskih in narodnih pesmi v cerkvi sv. Medarda v Parizu.
Že več kot leto dni tečejo razgovori, da bi ta naš zamejski zbor šel gostovat v Pariz, kakor je že gostoval v Rimu in drugod. Ti razgovori so sedaj postali stvarnost. Po prizadevanju g. Naceta Čretnika, voditelja slovenskega dušnega pastirstva v Parizu, bo zbor Lojze Bratuž nastopil v Parizu. Na programu ima slovenske nabožne pesmi od božičnih do Marijinih, tri poli tonske ter vrsto narodnih od Devove Soči do Lebičeve Lipa zelenela je.
Z zborom Lojze Bratuž se že sedaj veselimo tega nastopa v Parizu, ki je namenjen ne samo slovanski skupnosti v francoski prestolnici temveč tudi francoskemu občinstvu, ki bo prav tako povabljeno, da prisluhne slovenski glasbeni umetnosti.
Lep Miklavžev večer v Štandrežu
V soboto zvečer je v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu kair mrgolelo mladeži, iki je nesirpno pričakovala sv. Miklavža.
Preden je svetnik stopil na oder so domači osnovnošolski otroci z recitacijami, petjem to prizorčki ustvarili primemo vzdušje, angelčki pa so naznanili prihod sv. Miklavža, ki je prišel s polno košaro lepih daril.
Ko je stopil na oder je najprej pohva-
lil tiste otroke, ki pojejo pri mladinskem zboru in vsako nedeljo lepo prepevajo pri maši. Pohvalil je tudi tiste, ki ubogajo starše in se pridno učijo v šoli. Spomnil se je tudi tistih otrok, ki jih je prizadel potres in povedal, da bo tiste na poseben način obdaril. Seveda ni pozabil na pored-neže in jim rekel, da če se ne bodo poboljšali, jim prihodnje leto ne bo prinesel ničesar več.
Ker je bilo otrok mnogo, je sv. Miklavž imel veliko dela, da je lahko vse obdaril, nekaterim pa je poleg darila prinesel tudi čedno palico.
Novi župnik pri Sv. Ani v Gorici
Goriški nadšikof je imenoval novega župnika pri cerkvi sv. Ane v Gorici. Izbral ga je v isvoji neposredni bližini v osebi dona Diega Bartogne. Njemu je pridružil še tri kaplane-pomočnike; ti so: don Renzo Bo-scarol, urednik tednika Voce Isontina in vodja dušnopastirskega urada; don Sergio Ambrosi, katehet in vodja katehetskega urada, ter don Riccardo Perco, bivši kaplan pri Sv. Ambrožu v Tržiču. Don Berto-gna je do sedaj vodil Katoliško akcijo in bival na škofiji.
Z imenovanjem omenjenih treh duhovnikov za župnijo sv. Ane je razvidno, kako je g. nadškofu pri srcu, da se težka zadeva na pameten način reši. To pa ne bo lahko, ker se župnik De Nadai ni odpovedal župniji, temveč je bil odstavljen. Nadalje se govori, da -misli ostati v župniji kot privaten duhovnik in nadaljevati z delom med svojimi »najz vas tej Šimi«. Položaj bo gotovo težak, vendar ne brez upanja, >ker so novi župnik in dva od njegovih pomočnikov že občasno delovali v župniji sv. Ane.
Gabrje
Patrona župne cerkve sv. Miklavža smo letos proslavili dan pred svetnikovim praznikom v nedeljo 5. decembra. Včasih je bila cerkev za ta dan polna vernikov, sedaj v potrošniški družbi, pa se takih slovesnosti udeležujejo samo še nekateri. Vendar, vedno bolje, če se pride v cerkev iz prepričanja in žeje po duhovnih dobrinah kakor iz navade.
Dobre žene so za to priložnost cerkev skrbno očistile in lepo okrasile; tudi ogrevanje v redu deluje. Na koru smo imeli za orglami dragega gosta g. Marka Vuka iz Mirna, zelo blagoglasno pa je prepeval med mašo otroški zbor z Vrha pod vodstvom Janeza Pavletiča iz Rupe. Cerkveni govor je imel g. Štefan Tonkli, po rodu iz Breginja — vasi, ki je ni več —, kjer pa še stoji cerkev sv. Nikolaja. Ob svetniko-
V vašem tedniku ste objavili 4. novembra pohvalno oceno o letošnjem repertoarju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer pisec poziva bralce, naj postanejo gledališki abonenti, češ da moramo imeti pred seboj »ne samo tiste ure umetniškega užitka pri predstavah, ampak tudi zavest poslanstva, ki ga ima SSG«.
Dovolite, da ta stavek nekoliko obrnem: dejansko bi moralo imeti SSG — ali bolje vodstvo SSG — pred seboj zavest poslanstva med Slovenci v Italiji. Ta zavest pa je, vsaj po repertoarju sodeč, bolj šibka.
V izvedbi SSG bomo letos v celi sezoni gledali štiri dela. Skupni imenovalec za vse štiri je, da so prvič izvedena v slovenščini, kot bi sestavljalcem programa šlo edino za to, da bi sestavili repertoar, ki bi bil edinstven v svoji posebnosti.
A to si lahko privošči neko eksperimentalno gledališče; edino slovensko gledališče v zamejstvu ne more in ne sme eksperimentirati na koži vseh abonentov. Gledališče namreč ni samo za sladokusce, ampak za vse Slovence. Da se razumemo: novosti na repertorjih so pozitivne in potrebne, če so porazdeljene med druga že preizkušena dela iz svetovne in naše dramatike.
In tu smo že pri drugem problemu, štiri premiere v celem letu se mi zdijo za poklicno gledališče nekoliko premalo. Pred seboj imam pregled repertoarjev vseh slovenskih gledališč (Stop, 24. sept. 1976). Če primerjamo število iger, ki jih bodo letos gledališča naštudirala, opazimo, da bo tržaško gledališče uprizorilo najmanj del.
Tako ima Mestno gledališče ljubljansko na programu sedem del, Slovensko narodno gledališče - Ljubljana sedem del na ve-
SKPD »F. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA sporoča, da bo v nedeljo 12. dec. ob 15.30
gostovala v župnijskem domu v Števerja-nu dramska skupina amaterskega kulturnega društva iz Drežnice z igro v treh dajanjih
»DEKLE IZ TRENTE«
Vsi toplo vabljeni!
vem življenju je nanizal vrsto spodbudnih misli in pozval poslušalce, naj ne bodo samo čustveno na sv. Miklavža navezani, temveč ga tudi v svojem življenju posnemajo. Praznovanje farnega zavetnika se je zaključilo popoldne z javnim češčenjem Najsvetejšega, s petimi litanijami Matere božje in z blagoslovom.
Ce je sv. Miklavž v glavnem oltarju župne cerkve, se gotovo spodobi, da se spomni naših velikih in majhnih otrok tudi s kakšnim darom. Na to je mislil tudi sv. Miklavž in obiskal prav na svoj god 6. decembra zvečer gabrsko srenjo v naši opuščeni šoli. Seveda je bil pred obdarovanjem primeren prizor, naši mladi so pokazali, kaj so se že naučili v glasbeni šoli, otroci pa so pogumno stopali pred ljubeznivega svetnika, odgovarjali na zastavljena vprašanja in prejeli nato darilni paket. Sv. Miklavž se je poslovil z mislijo, naj ostanemo tradiciji miklavžavanja zvesti, saj ni nič lepšega kot nedolžen otrok, ki veruje v dobroto sv. Miklavža in radostno pričakuje njegovega prihoda.
Doberdob
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Starši dijakov doberdobske občine smo se zbrali na seji dne 30. novembra 1976 in razpravljali o enotnem šolskem umiku na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici. Vprašanje enotnega urnika je vsem prizadetim že tako dolgo in dobro poznano, da ga ne bomo v tem pismu ponovno razčlenjevali in utemeljevali potrebo po njegovi pozitivni rešitvi.
S strani doberdobske občinske uprave nam je bilo ponovno zagotovljeno, da prevozne zveze ustrezajo enotnemu urniku; ureditev prevoznih zvez je bil pogoj, ki so ga ravnatelji slovenskih srednjih šol v Gorici postavili za sestavo enotnega umika, ki naj bi ga nato poslali šolskemu skrbniku v odobritev.
Podpisani starši ne vidimo nobenega tehtnega razloga za nadaljnje odlašanje uvedbe enotnega umika in zahtevamo od odgovornih šolskih dejavnikov konkretne ukrepe s tem v zvezi.
Ne razumemo tudi, zakaj bi se lahko učne ure ne skrčile od 55 na 50 minut, ko je 50-mlnutna ura uvedena že v tržaških slovenskih in italijanskih šolah.
Na dokončno rešitev po našem mnenju nepotrebnih težav, v katerih se nahajajo naši otroci zaradi sedanjega popoldanskega pouka, bomo čakali do 15. decembra, nakar bomo starši zavzeli odločna in odgovorna stališča.
likem odru, dve na Levem odru, v Mali drami pet del, v Slovenskem narodnem gledališču - Maribor imamo šest del na velikem odru, eno mladinsko delo, pet del na Malem odru, v Slovenskem narodnem gledališču - Celje šest del, v Primorskem dramskem gledališču - Nova Gorica šest del na velikem odru, dve na Malem odru in dve za Mladinski oder. Poleg tega imamo na tem področju še italijansko gledališče, ki ima na repertoarju deset del.
Gotovo ne moremo primerjati možnosti tržaškega gledališča z možnostmi ljubljanske Drame, vendar se mi zdi, da ima toliko možnosti kot Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Dolžnosti pa še neprimerno več.
Vodstvo gledališča bi se moralo zavedati, da smo Slovenci sicer res navezani na vse (šole, radio, gledališče), vendar pa samo zato, ker je slovensko, še ni rečeno, da lahko SSG zahteva in pričakuje od slovenskega gledalca brezpogojno vdanost in zvestobo. Opravičilo, da naše gledališče dela v težkih pogojih, drži do neke mere, kajti od teh težkih pogojev ni odvisna sestava repertoarja. In ta je že več let taka, da gledalca prej odbije kot privlači.
Kaj ni gledališče delovalo v težkih pogojih takoj po vojni? In vendar je takrat uprizarjalo po 8-10 premier v sezoni, pa ni šlo ne za same novosti, pa tudi ne za kake čitalniške igre ali burke, temveč za zahtevna dela, ki zrcalijo splošno človeško problematiko in ki bi zanimala tudi današnjega gledalca.
Ne zaradi polemike, temveč iz želje, da bi nas repertoar edinega slovenskega gledališča v zamejstvu čim bolj povezoval in družil, so nastale te vrstice. Tržačanka
Nenadoma je zapustil božji
vinograd
Župnija v Zagraju se je s svojim župnikom don Ginom Turrijem pripravljala na praznovanje cerkvenega zavetnika sv. Nikolaja. Priprave so bile v polnem teku, ko je domači župnik omahnil sredi dela. Mislil je, da gre le za navadno influenco1, ko mu je v četrtek ponoči postalo slabo. Ob prevozu v bolnišnico v Tržič mu ni bilo več pomoči: ustavilo se je njegovo srce. Pogreb je bil v Zagraju v soboto 4. decembra popoldne.
Pokojni don Tunri je bil »zapoznel« poklic, kot pravimo. Rojen v Gonarsu leta 1918 je postal delavec v tržiških ladjedelnicah. Med drugo svetovno vojno je služil pri letalstvu v Severni Afriki. Po vojni je stopil v vrste Katoliške akcije. Zagnanost za apostolat ga je nagnila, da je začel študirati, postal učitelj in nato stopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1953, star 35 let. Kot duhovnik je bil za kaplana v Ogleju, v Gorici na Placuti, največ let pa v Cervignanu (1959-1965). Postal je župnik v Craugliu, lansko leto meseca decembra pa je prišel v Zagraj.
Don Turri je bil zelo zavzet za mladino, kjerkoli je služboval; zmeraj prijazen, gostoljuben je ljubil tudi lepoto bogoslužja, ki je želel, naj bo bogato, razgibano, ob polni udeležbi ljudstva. Naj mu bo Bog bogat plačnik!
■ Na univerzi v Milanu so udeleženci srečanja, ki so ga organizirali »Mladinski proletarski krožki« naredili v teku svojega zborovanja pravcato razdejanje: vdrli so v dvanajst učilnic, odnesli tri telefone, 13 registratorjev, številne študijske aparate. Škode je za 10 milijonov.
■ V Turinu so skrajni levičarji med splošnim štrajkom razbili šipe na poslopju, kjer se tiska dnevnik »La Stampa«, napadli sedež katoliškega združenja »Comunione e Liberazione« ter metali v trgovine zaži-galne bombe. Policija je aretirala 23 mladih razgrajačev, ki v večini še nimajo 18 let.
OBVESTILA
Knjige Goriške Mohorjeve družbe bodo predvidoma izšle v tednu pred božičem.
Maša za cerkveno edinost bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici v ponedeljek 13. t. m. ob 19.30. Na razpolago bo zbornik »V edinosti«. Izvod stane 1.800 lir.
Ustanovni občni zbor S.S.O. (Sveta slovenskih organizacij) bo v četrtek 16. decembra ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma.
V gledališču Verdi v Gorici bo uprizorilo SSG iz Trsta v torek 14. decembra ob 20.30 igro Frančaka Rudolfa »Koža megle«. Igra je za goriški abonma.
Plesni tečaj klasičnih ritmov se bo pričel v soboto 11. decembra ob 19. uri v Katoliškem domu v Gorici. Tečaj bo lahko obiskovalo 40 oseb (po možnosti 20 parov). Za pojasnila tel. 89531 ob večernih urah.
V Kulturnem domu v Trstu bo SSG
uprizorilo v petek 10. decembra ob 20.30 krstno predstavo igre »Koža megle«. Predstava je za abonma red A premierski. V nedeljo 12. dec. bo igra ob 16. uri za red C pnva nedelja po premieri, v sredo 15. dec. ob 20.30 za red D, v četrtek 16. dec. ob 20.30 za red E.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: družina Tomažič v spomin dragega očeta 10.000; Mirko in Slavica Košuta, Sv. Križ, 5.000 lir.
A. G., Gorica, je daroval za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Baragov dom v Ricma-njih in za žrtve potresa po 10.000, v tiskovni sklad Katol. glasa pa 20.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: družina iz Pev-me ob obletnici smrti Franca Valentinčiča 10.000; M. Z. 10.000 lir.
Perklič Ireni: N N. 100.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. J. v spomin žene Francke 10.000 lir.
Ob četrti obletnici moževe smrti daruje Pina Piščanc za Marijin dom v Rojanu
10.000 lir.
Antonija ščuka, Trst: za gobavce 7.000, za Sv. goro 2.000 in za Marijin dom v Rojanu 3.000 lir.
Za svetogorsko svetišče: Mirko in Slavica Košuta, Sv. Križ, 5.000 lir.
Za žrtve potresa: N. N., Trst, 10.000; F. V. 50.000; N. N., Trst, 10.000; družini Korošec in Trampuž 20.000; B. P. 50.000; Sti-bil 10.000; M. T. 50.000; družina Posega
10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir. Za misijone: Zabnice 23.000; Silvana Pri-mosi ob rajstiviu Antoinelle 5.000 lir.
f jmim
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Spored od 12. do 18. decembra 1976 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 11.05 Mladinski oder: »Koncert v parku«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slovenske ljudske pesmi.
14.05 Glasba. 15.00 Šport.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 10.30 Naši kraji in ljudje v slov. umetnosti. 11.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina...
16.00 F. Vidali: »Mana«, opera. 16.40 Glasba. 17.20 Komorni koncert.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklosti.
11.35 Iz slov. folklore. 14.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina... 16.00 F. Vidali: »Mana«, opera. 16.40 Glasba. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Problemi slov. jezika. 18.15 Slovenski zbori. 18.30 Glasba.
Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Dogodki iz naše zgodovine. 9.40 Koncert. .10.30 Zenski liki v romanu. 10.50 Glasba. 13.00 Srečanje.
14.05 Glasba. 14.30 Mladina... 16.00 Deželni solisti. 16.20 Glasba. 17.30 Za najmlajše.
18.05 »Slon«, igra. 18.40 Glasba, četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Pogovori o slovenščini.
10.40 Popevke. 11.35 Naš posnetek. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina...
16.00 Harfa. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Slovanski znanstveniki. 18.15 Cecilijanka 76.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Slovenske žene.
9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina... 16.00 Simfonična dala deželnih skladateljev. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Avtor in knjiga.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 10.30 Družina. 11.35 Pratika. 13.00 Sestanek. 14.30 Mladina... 15.45 Poslušajmo spet. 18.05 »Se-renissima«, igra. 18.45 Glasba.
★
Ljubljanska TV
Spored od 12. do 18. decembra 1976 Nedelja:	10.40	Otroška oddaja. 12.20
Smuk za moške. 13.50 Nedeljsko popoldne.
17.00 Drsanje. 18.25 Siva obala, film. 20.00 »Epidemija«. 21.30 Nauči ga loviti ribe.
22.00 šport.
Ponedeljek: 17.00 Zverinice iz Rezije. 17.15 Ob Clydu. 18.05 Nega otroka. 20.00 Šola za obrekovanje, drama. 21.50 Kulturne diagonale.
Torek: 17.10 V zasneženi deželi. 17.25 Debelinko, film. 21.25 Blišč in beda kurtizan.
Sreda: 16.40 Nina in Ivo. 16.55 Hokej Jesenice : Olimpija. 20.00 Ne dotikaj se denarja, film. 21.35 Miniature.
četrtek: 17.20 Mala čebelica. 17.35 Jole, Jole. 18.25 'V svetu razpetih peruti, film.
20.00 Pot v prihodnost, nadalj. 21.00 Četrtkovi razgledi.
Petek: 16.10 Smuk za moške. 17.10 Križem ikražem. 17.25 Pisani svat. 18.45 Narodni parki. 20.05 Že dobite? nadalj. 20.40 Mlada Afrika, sodobna pot. 21.15 Nevami izlet, film.
Sobota: 9.25 in 12.25 Veleslalom za moške. 16.30 Rokomet OZ : Bosna. 17.50 Velike afriške mačke, film. 18.25 Disneyev svet. 20.00 Stoli in stolčki. 20.35 Milijonarka, film.
★
»KATOL. GLAS« V LETU 1977:
letno naročnina za Italijo 8.000 lir; za inozemstvo 15 USA dolarjev ali v protivrednosti krajevne valute (v Italiji 13.000 lir). ★
Služba v Rimu. Uradnica z znanjem nemškega, italijanskega in slovenskega jezika dobi službo v hotelu Bled v Rimu. Hrana in soba zajamčena. Ponudbe na upravo Hotel Bled, 00185 Roma, Via S. Croce in Gerusalemme 40, tel. (06) 777102.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovino društvo
Še o repertoarju SSG