32 Četudi je svet v času med obema izdajama zaradi pandemije ne- kako obstal, pa se je v tem času zgodilo mnogo. Tako pri zbujanju množic in zavedanju pomena ohranjene narave kot na področju sprememb njene politike; »mimo« nas pa je šlo tudi kar nekaj mednarodnih dni in obletnic. Eno prvih smo povezali tudi s to- kratno izdajo – Spomenico. Nanjo se osredotočamo v Osrednji te- mi, Osebni izkaznici, Fotoživu, tudi pri zapostavljenih podatkov- nih nizih v naravovarstvu in drugih prispevkih. Mimo tega prvega naravovarstvenega programa na Slovenskem seveda ne moremo kar tako. Še posebej, ker je še po sto letih aktualen. Spomenica nas spominja in pripominja, da je naravovarstvo državotvorno in da so pri tem ključno državotvorne tudi nevladne organizacije (NVO). Med njenimi ključnimi cilji ostajajo predvsem trije: po- leg vzpostavitve učinkovitega nadzora še, da politika prepozna pomen ohranjanja narave in k temu aktivno pristopi ter zainte- resirati najširšo javnost za varstvo narave. K vsemu temu NVO še danes prispevamo z izvajanjem števnih (večinoma prostovoljnih) akcij, tudi z opozarjanjem na nepravilnosti in pomanjkljivosti. Spomenica je vsekakor še vedno aktualna, četudi so danes izzivi že tudi drugačni. Eden največjih je v Sloveniji zagotovo izvajanje dogovorjenega in predpisanega. Najsi to velja za mednarodno kot tudi državno zakonodajo ter medsebojna dogovarjanja. Še eno stoletnico obeležujemo v tej številki, in sicer rojstva dr. Jana Carneluttija, ki je bil tudi zaradi svojega angažmaja pri delu z mladimi pravi sledilec ciljem Spomenice. Stoletnica študija bio- logije na ljubljanski univerzi pa se je izdaji žal izmuznila. Trdoživ ima s Spomenico zagotovo več skupnega. Med drugim po- udarjanje, da je poznavanje in spoznavanje narave, s tem pa tudi biotske raznovrstnosti, pomembno. Je del domoznanstva. K temu prispeva dobršen del biltena, tokrat na primer z odkritjem nove- ga rodu hroščev, akustičnim monitoringom delfinov, s predstavi- tvijo širokouhega netopirja in knjige 60 obrazov biodiverzitete ter z določevalnim ključem desetih najpogostejših in najlažje prepo- znavnih vrst ali rodov pajkov rakovičarjev. Seveda nismo mogli obiti koronavirusa, o katerem boste več prebrali že na naslednjih straneh, in invazivnih vrst. Tokrat pišemo o uporabi tujerodnih rastlin in o Tujerodnem vedežu. Samoizolacije, ki smo si jo lah- ko popestrili tudi s predstavljenim kačjepastirskim kvizom, pa nismo bili deležni zgolj ljudje – konec marca 2020 se je namreč tudi za »novega« risa Katalina iz v minuli številki predstavljene- ga projekta zaključila tritedenska karantena pred izpustitvijo na naših tleh. Na kratko še o mednarodnih dneh. Več njih (24. svetovni dan mo- krišč, 7. svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, 8. mednarodni dan gozdov, 28. svetovni dan voda, 50. svetovni dan Zemlje, 3. svetovni dan čebel, 4. evropski dan Nature 2000, 28. mednarodni dan biotske raznovrstnosti, 22. evropski dan parkov, 14. dan Save, 47. svetovni dan varstva okolja, 12. svetovni dan oceanov, 25. svetovni dan boja proti širjenju puščav in suš …) je imelo skupno sporočilo – da je ohranjena narava pomembna za preživetje človeka. Da biodiverziteta ni samo število vrst, kar pre- pogosto poudarjamo biologi, temveč je še kako povezana z našim vsakdanom in prihodnostjo. Takšne misli najmanj ošvrkne tudi marca 2020 v Državnem zbo- ru sprejeti (na teh straneh večkrat s prstom pokazani) Nacionalni program varstva okolja. V njegovem poglavju 8.5 je zapisano: »Za doseganje ciljev tega programa bo ključna podpora NVO na področju varstva okolja in ohranjanja narave, da bodo njihove zmogljivosti lahko uporabljene za doseganje ciljev tega programa in da bodo te organizacije lahko delovale v skladu s pristojnostmi in odgovornostmi, ki jim jih zagotavljajo državni predpisi in mednarodne konvencije. Zagotoviti bo treba sistematičen, odkrit in vsebinsko bogat dialog oziroma sodelovanje NVO in upravnih organov ter okrepiti zavedanje o koristi vključitve NVO v postopke oblikovanja politik in prevzemanja javnih storitev.« Aprila in maja pa je isti Državni zbor začel sprejemati zakone in novele zakonov z vsebino in na način, ki sta ta načela popolnoma povozila. Ka- kšna bi sodelovanja lahko bila ali so bila, kaj pomeni strokovnost in kakšna je vloga NVO, je opisano v tokratnem intervjuju. K po- govoru smo povabili tri člane minulih Svetov ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO in takratna ministra. O obeh protikoronskih zakonih in spremembi Zakona o ohranjanju narave, ki so med drugim tudi znižali demokratične standarde v državi, na tem mestu ne bom izgubljal preveč besed. A na slednje vsekakor ne smemo pozabiti! Niti tega ignorirati ali ostati tiho. Uporabimo za vse to druga mesta. Tudi za v javnosti prisotno popolno napačno razumevanje NVO in našega motiva, pa veljavo in uveljavitev stroke in znanosti, ločevanja med oko- ljem in naravo. Pogledu na to lahko prisluhnete tudi na https:// radiostudent.si/znanost/zr-intervju/zastopanje-narave ali pre- berete v članku Bomo vidro, močerada, metulje pustili izumreti? (Delo, 5. VI. 2020). Mimogrede, maja je Evropska komisija obja- vila biodiverzitetno strategijo (naš nacionalni program z njo ni usklajen, kar velja tudi za te navedene zakonodajne spremembe), ki vsebuje tudi naučeno iz minule pandemije. Da je zdrav planet z ohranjeno naravo predpogoj za zdravo človeštvo, da morajo po- litične odločitve temeljiti na dejstvih in stroki ter da se je treba tako s podnebno kot z biodiverzitetno krizo spopasti, preden po- staneta neobvladljivi. Strategija je vsekakor korak naprej. Da pa ne bo pomote, osrednja težava zakonodajnih sprememb ni urejanje področja NVO, žal je le to prišlo bolj v ospredje pred vsemi drugimi spremembami, ki vplivajo na upravljanje s pro- storom. Žal trenutno v Sloveniji oz. njeni politiki ne stremimo k boljšemu in naprednejšemu, pa bi morali! Izpisal in združil bi na Facebooku opažene misli dveh biologinj, saj nakažejo na v javno- sti prisotno meglico: »Vsak ima seveda pravico do svojega mnenja (o nečem), niso pa mnenja vseh enako kompetentna. Je treba tudi ločiti med mnenji in dejstvi.« Da pa nekaj trdimo, moramo nekaj vedeti. Za začetek bi se spodobilo že, da bi več komentatorjev ve- delo, da »glasnih« investicijskih projektov (npr. HE Mokrice) niso (vsaj začasno) zaustavile NVO – zaustavilo jih je sodišče. Ker je ugotovilo, da državni organi niso ravnali v skladu s predpisi. Pa se znova prepletamo s problematikami prejšnjih odstavkov, ki jih boste še zasledili v tej izdaji. Naj zaključim s tem: vsak lahko in mora zahtevati, da se spoštuje dogovorjeno, da je »nekaj« zakonito. Ali ima kak status v javnem interesu ali ne, ali je drža- vljan ali pa je pravna oseba. Če ima 50 članov na skupščinah ali ne, če ima redno zaposlene ali ne. In če za uveljavljanje te pravice nimamo vsaj časa, je treba pozdraviti tiste, ki si čas za to vzamejo. Pa če jih kdo okliče, da nagajajo, ali ne. Vabljeni k oddaji prispevkov za naslednjo številko. Rok za oddajo je 1. oktober. Do takrat vam želim prijetnega branja in obilo poletnih, tudi terenskih, užitkov. Uvodnik Damjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV Kazalo 3 Uvodnik 4 Bojte se ljudi, ne živali – notice ob pandemiji covida-19 6 Odkritje novega rodu podzemnih hroščev v Sloveniji 8 Zaznavanje plena pri ličinkah volkcev 10 Projekt APPLAUSE – od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev 14 Akustični monitoring delfinov v Piranskem zalivu 16 OSREDNJA TEMA: Spomenica 1920 – prvi nacionalni program za varstvo narave v Sloveniji 21 (Ne)spregledano iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije 22 Zapostavljeni podatkovni nizi naravovarstva – evidence motenj 26 DOLOČEVALNI KLJUČ: Pogoste vrste pajkov rakovičarjev Slovenije 32 FOTOŽIV 34 Išče se skrivni velikan 35 INTERVJU: Delovanje Sveta MOP za sodelovanje z NVO 44 Jan Carnelutti, lepidopterolog in mentor – ob 100-letnici rojstva 46 Rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea) 47 Kateri tip koronskega osamitelja ste bili? Izbrskajte resnico 50 Tujerodni vedež za izmenjavo izkušenj o odstranjevanju tujerodnih vrst 51 Širokouhi netopir – tihi prebivalec gozdov 53 DRUŠTVENE NOVICE 58 Biodiverziteta za vse! 59 Po volčjih stopinjah v alpskih gozdovih 60 OSEBNA IZKAZNICA: Navadna krastača (Bufo bufo) 61 Razvedrilo 62 Napovednik dogodkov 63 PREDSTAVITEV DRUŠTEV – IZDAJATELJEV RD U ŠO TVK OŠ O L Š TO EM FO AT NN AE M O ICK S H N IEE LV IO JL AS TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave letnik IX, številka 1, 30. junij 2020, 17. zaporedna izdaja brezplačna publikacija za člane izdajateljev in javnost Izdali, založili in na svetlo dali: Botanično društvo Slovenije Slovensko odonatološko društvo Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum Uredniški odbor: dr. Anamarija Žagar, Simon Zidar, Barbara Zakšek, Damjan Vinko, dr. Rudi Verovnik, Branka Trčak, dr. David Stanković, Urška Ratajc, Špela Pungaršek, mag. Slavko Polak, Petra Muhič, Polona Kotnjek, Tea Knapič, Eva Ilič, dr. Matjaž Bedjanič. E-mail uredniškega odbora: bilten.trdoziv@gmail.com Sedež biltena in uredniškega odbora: Verovškova 56, 1000 Ljubljana Spletne izdaje so objavljene na http://issuu.com/trdoziv in http://www.dlib.si. Uredil: Damjan Vinko Oblikoval: Vito Babuder Jezikovno pregledala: Maruša Alice Rems Pri izdaji so z uredništvom sodelovali: avtorji prispevkov, fotografij in ilustracij, Ali Šalamun, Primož Presetnik, Ana Tratnik, dr. Tinka Bačič, Jana Kus Veenvliet, Nina Erbida, dr. Peter Skoberne ter dr. Andrej Gogala Tiska: Tiskarna Kaučič d. o. o., Košnica pri Celju Naklada 17. zaporedne številke: 900 izvodov Vse pravice pridržane. Raba celote ali posameznih delov je dovoljena le s pisnim pri- voljenjem uredniškega odbora. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredniškega odbora ali izdajateljev. Za vsebino biltena so izključno odgovorni izdajatelji, sofinancerji niso odgovorni za morebitno uporabo informacij. Nepodpisane fotografije in ilustracije so del arhiva biltena, izdajateljev ali avtorjev besedil. Bilten nastaja kot plod prostovoljnega dela piscev, fotografov, ilustratorjev, članov uredniškega odbora in drugače vključenih ljubiteljev narave. Pisci, fotografi in ilustratorji vabljeni k sodelovanju pri nastajanju naslednje številke biltena. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 1. oktobra 2020. Pošljete jih lahko na bilten.trdoziv@gmail.com. Navodila za pripravo prispevkov so objavljena na http://issuu.com/trdoziv. Fotografija na naslovnici: Gams (Rupicapra rupicapra) je vrsta parkljarja, prilagojena na hribovita in gorska območja. V Sloveniji se v naj- večjem številu pojavlja v Alpah, razpršeno pa ga najdemo tudi po drugih delih države. Gamsa kot vrsto, potrebno aktivnega varovanja, navaja že Spomenica. (foto: Miha Krofel) Risba na hrbtišču: Dvorožje – secesijski okra- sek na koncu originalnega besedila Spomenice (1920). Izhajanje v tiskani in spletni različici, letno izide- ta 2 številki. ISSN tiskane izdaje: 2232-5999 ISSN spletne izdaje: 2385-8532 Trdoživ je vpisan v Razvid medijev pod zaporedno številko 1909. Izhajamo od leta 2012 dalje. Izdajanje Trdoživa lahko podprete z donacijo in tudi s članstvom v društvih, ki bilten izdajamo in sofinanciramo ter ga skupaj z vami ustvarjamo. Izdajo biltena so finančno omogočili Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije; Mestna občina Ljubljana; ŠOLT; Društveno stičišče – STIKS, ŠOU v Ljubljani, Študentski kampus in izdajatelji.