fío ipf GoRENISKI 6kSNlK OD LETA I947 L/^ / & t* Prvi predhodnik teonircoreniec lcta igoo ČETRTEK, 30. APRILA 2009 Leto LXII. št 34, C€na 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak ÎZHAÎA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADAr 22.000 IZVODOV www.corfimîskiglas.sl pravice delavci ulico Ob prvem maju, prazniku dela, se spominjamo čikaških demonstracij» na katerih so tamkajšnji delavci zahtevali več pravic. Mateja Raht Id se je začela tradicija prve- odpovedovanja dopustu, A .............................*......... ga maja kot mednarodnega ko bo znova ogroženo njiho- Kranj - V središču zahtev či- praznika dela, Jd ga od leta vo minimalno dostojanstvo» kaSkih delavcev, tí so se Da 1800 praznujemo tudi na opozarjajo v sindikatih, se ulici uprli zaradi neznosnih slovenskih tleh. lahko porušijo norrnaJna delovnih razmer, je bila predvsem uiakonitev osem« Že danes bodo na predve- družbena razmerja, kar lah- čer praznika po številnih slo- 'ko po najbolj čmogjedih»na- urnega delavnika. 4. maja venskih vrho^ zagoreli kre- povedih pripeije tudi za- 1886 so se delavci zbrali na sovi, jutri pa bodo sindikati ostrenih delavskih razred- mestnem trgu in pričeli pripravili slovesnosti ob 1. nih bojev. Tudi z zadnjimi splošno stavko. Ko je pred maju, V sedanjih zaostrenih demonstracijami pred dr- policijsko četo eksplodirala gospodarskih razmerah ima žavnim zborom so želeli de- bomba in ubila osem polid- ta praznik za delavce verjet- lavd predvsem opozoriti, da stov, je policija odgovorila s no še dodaten simbolni po-streljanjem v množico, pri men. Njihove pravice se zno- se breme laize pravično porazdeli in se to ne bo lomilo čemer so ubili več ljudi, va krâfo; da bi obdržali služ- zgolj na hrbtih delavcev, uradna številka pa se je usta- bo. so pripravljeni popuščati Upajmo zato, da se časi krvila na 11 smrtnih žrtvah. na številnih področjih, od vavih delavskih demonstra-Prav s temi krvavimi dogod- zmanjševanja prejemkov do dj ne bodo ponovili. Delavci zahtevajo pravično porazdelitev bremena krize, /^et« t k Ločani dobili Danes dopoldne na Starem dvoru odpirajo Mercatorjev hipermarket, ki bo obogatil (precej revno) škofjeloško trgovsko ponudbo. i Danica Zavm. Zubir Skoija Loka • Novembra lani so na 12 tisoć kvadratnih metrov velikem zemljišču ob loški komunali začeli graditi Mercatorjev trgovski center, danes dopoldne pa ga uradno odpirajo. Kot nam je povedal direktor maloprodajnega območja za Gorenjsko Igor Nogra^ek, je naložba vredna 4,5 milijona evrov. V | nekaj več kot 3500 kvadratnih metrov veliki stavbi je največja površina namenjena hipermaiketu z obsežno N e 6 S nje nimajo namena zapreti katere od manjših. Današnje odprtje trgovine sicer poteka ob glasbi, kolesu sreče in pogostitvi potrošnikov, odpovedali pa so se nastopu dragih glasbenikov v korist aktivnostim, naravnanim na kupce, je pred današnjim odprtjem največjega loškega Mercator-ja še dejal sogovornik. Kdaj bodo Ločani dobili še preostale trgovine, ki so jim namenjena zemljišča na Grencu? Hofer je že začel graditi, tudi Merkur je po besedah župana Igorja Draks- ponudbo živil. Tistim, ki po- kot Savski otok v Kranjii. Po- voljo 113 parkirnih mçst. V lerja že dobil giadlwno Uuvo- znajo Mercatorjeve ti^ovine leg Mercatorievega hiper- Škof)i Loki je kar nekaj Mer- ljenje, tako da utegnejo biti po Gorenjskem, največ pove marketa je v stavbi §e Inter- catorjevlh prodajaln, ta pa bo te trgovine odprte pozno je- podatek« da je trgovina enake velikosti in obsega ponudbe sport, zraven pa tudi gostinski lokal. Potrošnikom bo na od vseh največja, po besedah seni. Za gradnjo na tem me-Igorja Nograška .pa zaradi stu pa se zanima tudi Lidl. Izjemno ugodna menjava evrovv hrvaške kune. vmw.gbknsi Gorenjska^ Banka V Kranju prvomajska budnica viuvia Stanovnik fu, nato pa ob 5. uri še na ..............................................................................Gorenji Savi. Ob 1045 bodo Kranj - Tudi letos bo ob pr- zaigrali na Joštu nad Kra- vem maju na Gorenjskem njem. nato pa ob 12. uri še na več srečanj, še pred njimi pa Kokrid in ob 13.15 pri Domu bodo danes zvečer, če bo le starejših občanov v Preddvo-primemo vreme, zagoreli kresovi, v nekaterih krajih pa ru. Prvomajsko srečanje na loštu se bo začelo ob 11. uri, bodo jutri zjutraj pripravili slavnostni govornik pa bo tudi prvomajske budnice, predsednik države Danilo Tako bo Pihalni orkester Tiirk. Že 27. prvomajsko sre-Mestne občine Kranj pripra- čanje bo jutri tudi na Križni vil tradidonalno budnico, ki gori, kjer bo slavnostni govornik dan Odbora za mlade pri Zvezi svobodxûh sindikatov Goran Lukič. Prav tako se bo jutri že ob 6.20 začela s sprcTodom skozi staro mestno jedro. Postanek bodo imeli na Skrlovcu, pri bo srečanje tudi na Pristavi v Domu upokojencev Kranj, Javomiškem Rovtu, ki ga lepri dstilnici Šengar v Brito- tos organizira skrbnik doma. à 1 i AKTUALNO ř i Odziv na prašičjo gripo i Ncv virus influence A (HiNî), tako : imenovane prašičje gripe, se je razši- : ril v nekatere evropske dfždve. Slove- : nijâ je v fftzi povedane budnosti, je : povedala dr. Alenka Kraigher, pred* i stojnica centra zs nalezl/ive bolezni I Instituta za varovanje zdravja. GORENJSKA Obnova mostov č^ Savo prihodnje leto v kranjski občini je nekaj odsekov dr. Žavnih ced v katastrofalnem stanju, a kot so povedali rtâ Direkciji Repijblike Slovenije za ceste, letos ne bodo obnovili nobenega, prihodnje leto pa dva mostova. KRONIKA Trčenja ni preživel Nevaren odsek regionalne ceste med Kranjem in jeprco je v ponedeljek ponoči terjal novo smrtno Žrtev. V hudem trčenju je na delu ceste, ki poteka po nadvozu nad Žeieznilko progo» umrl 43-letni voznik iz Ljubnega. EKONOMIIA Razmere na b^ se slabšajo ob prazniku dela v spomin na de-monstrante. k\ so se 1. maja 1S86 bo- rili za osemurni ,delovnl}<, j« priložnost za pregled t^a dda. Zaposleni so lani delali 40,$ ure na teden m prejeli v povprečju blizu devetsto evrov neto plače na mesec. 17 VREME Danes bo sprem&i^iw oblačno s padavimtm. V petek bo ddorm sončru), v soboto in nedelo pa večinoma sončno, možne bodoiiohe. Toplde^ bo. ř 9/18 jutri: ddoma sončno OJ in m o pH À 4 £ k 4 I 2 POLITIK danica. zavrl @ g-^as.si Slovesnost pri Okrogelski jami lOŽE Košnjek Okroglo • Vsakoletna sloves- ci moškega pevskega zbora Triglav Duplje. V jamo v steni nad Savo nost v spomin na smrt os- pri Okroglem se je po prebo- mih partizanov apriia 1942 v ju iz Udin boršta 21. aprila Okrogelski jami in petih kas- 1942 skrilo 14 partizanov, neje ustreljenih fe bila letos v med katerimi je bil tudi sin nedeljo, 26. aprila. Udeležilo narodnega heroja Staneta se je je veliko ljudi. Slavnost- Žagarja Stanko. Zaradi izdani govornik je bil podpred- je sta jih nemška policija in sednik loanjskega odbora socialnih demokratov Ivan Gr* vojska obkolili in skuáali prisiliti k predaji. Trinajst parti- ginič, ki je dejal, da mnogi iz- zanov, kolikor jih je bilo ta-koriščajo povojne dogodke, krat v jami se ni predalo, ki niso bili skladni s pravom, Osem jih je naredilo samo-za blatenje NOB, na katerega mor, pet pa jih je plin, ki so je treba ohraniti pozitiven spomin. Plemenita in po- ga Nemci spustili v jamo, omamil do nezavesti. Stri gumna dejanja se ne pozabi- od njih so 20. maja ustrelili v jo. V kulturnem programu so sodelovali učenke in učen* Dragi, peti, Stanko Mlakar, pa je ušel vendar je še istega d osnovne šole Naklo in pev- leta padel. Spomenik žrtvam Okrogelske jame so leta 1955 postavili v gozdu na mestu, kjer je bil njihov prvi grob. ^I^ari arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ; Avtokarto prejme FRANC KRIŽAJ iz Nakiega. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Predstavitev knjige Alpe, kot jih vidijo ptice Gorenjski glas je v sklopu prireditev za Hišo kulture CG povabil v goste ustvarjalce monografije z naslovom Alpe, kot jih vidijo ptice. Zanimiva predstavitev krtjige se bo zgodila v Četrtek, 14. maja, ob 18. uri. Z nami bosta avtorja knjige: pri* znani fotograf Matevž Lenarčič in janež Bizjak, avtor besedila. Na predstavitvi bo čas namenjen tudi vašim vprašanjem in sproščenemu pogovoru. Predlagamo, da si rezervirate čas na omenjeni datum in se nam pridružite v avli Gorenjskega glasa. Zanimivo bo, avtor se bo tudi podpisoval v knjige. Prisrčno vabljeni! Jakne iz flisa Dragi naročniki Gorenjskega glasa. Izkoristite priložnost in pridobite novega naročnika za najmanj eno leto. Novi naročnik bo časopis prve tri mesece prejemal brezplačno, me» sečna naročnina s popustom pa znaša od 9,72 EUR do 12,15 EUR, ali polletna 57,24 EUR. Oba, novi naročnik in vi, pa bosta prejela kakovostno jakno iz flisa! Jakne so na voljo v ženskem in moškem kroju, v vseh velikostih. Pohitite, saj je količina jaken omejena. Nagrajenci za Alpski večer Prejeli smo zelo veliko dopisnic, z večinoma pravilnimi odgovori, da je maskota Alpskega večera janež Per. Izžrebali pa smo naslednje nagrajence, ki bodo dve vstopnici za tribuno prejeli po pošti; Marija Zabret, Mengeš; Miha Bešter, Kropa; Franci Jalen, Golnik; Rafael Tratnik, Mavčiče; Peter lakopič. Zgornje Gorje; Ana Miler, Bled; Olga Vaupotič, Jesenice; Slavko Panjtar, Blejska Dobrava; Polde Radič, Pod-nart in Boris Benedičič, Železniki. Čestitamo! D. K. test za uspešnost aktualne vlade Prvi na listi stranke SDS za evropske volitve je Milan Zver, podpredsednik te stranke in v Janševi vladi šolski minister. Danica Zavri Žlebir vanju krize, kajti Čim šiiši manju posameznih odloči- slovensko politiko. Poleg .................................... konsenz pri tem bi bil državi tev. Ljudje lahko hitro izgu- splošnih tem, povezanih s Pred evropskimi volitvami lahko le v korist, vendar nas bijo zaupanje. Če se bo via* skupno evropsko politiko. je Milan Zver skupaj z drugi- ni povabil zraven. Naša para mi kandidati sodeloval na digma reševanja krize se raz dfi igrala z izbrisanimi, z skupnimi interesi, ki jih ima-vdovskimi pokojninami po mo glede okoljske in varnost- javnih tribunah stranice po likuje ad njegove pn tem, da vojaških osebah, če bo bra- ne politike, zdrave ekonomi- vsej Sloveniji. Na eni od go- bi bili bolj proaktivni, boij bi nila odvetniški lobi, če bo je in evropskega modela so- renjskihježepredčasomna- skrbeli za investicije v realni d\'igovala trošarine v času, dalno-tržne družbe, bi svoje stal pričujoči pogovor. sektor, naredili bi vse, da bi ko se cene goriv v svetu ni- volivce nagovoril še na en na- država in drugi investirali, žajo, potem ta kriza lahko čin, Rekel bi, da bomo na vo- V ospredju nastopov vaše d^i bi investicijske olajšave, preraste tudi v politično, litvah državljani opravili stranke je zlasti kritičen od- poskrbeli za davčne olajšave Vlada sicer obvlada medijski dvojno nalogo. Izbrali bomo nos do ukrepov sedanje via- tistih, ki vlagajo v nova delo- prostor, zlasti nacionalni, evropske poslance. Poleg de zoper gospodarsko kri- vna mesta, se o financiranju kar ji je v korist, a ljudje lah- tega pa bomo z volitvami po- zo. Kaj ii očitate? realnega sektorja dogovoriti 2 ko v krizi hitro spreminjajo vedali tudi, kaj si mislimo o "Slovenija je imela objek- bankami. Edini lakrep iz Pa- • prepričanja." tivno smolo, da je ravno v horievega tretjega svežnja, ki aktualnem političnem položaju in trenutni vladi. Vsake času svetovne gospodarske bi mu pritrdili tudi mi, je Kako prepričati volivce, da volitve, evropske, parlamen- krize prišlo do menjave obla- sklad za čakajoče dclavcc iz gredo na evropske volitve, tame ali lokalne, so vselej sti, ko vlada potrebuje nekaj podjetij, Id so v laizi, časa, da začne polno in učin- saj vemo, kako nizka je bila tudi preizkus učinkovitosti udeležba slovenskih voUv- in uspešnosti aktualne vlade. kovito delovati. Druga okoliš- Kako gledate razmišljanje o cev v evropski parlament Tudi volitve 7. junija letos čina, s katero v SDS nismo "desnem trojčku* kot proti- leta 2004? bodo svojevrsten test za to." zadovoljni v zvezi z ravna- uteži levemu? "Neposredne volitve v ev- njem vlade, pa je njeno po- 'Razmišljanje o desnem ropski parlament so stare tri- Katen se vam zdijo ključna časno ukrepanje. Kot veste, je trojčku sicer ne izhaja iz deset let in od tedaj udeležba večina evropskih držav že dece mbra sprej eia odločne naše stranke. Bi pa seveda stalno pada. fe pa dvakrat evropska vprašanja, pomembna tudi za naSe držav- tudi mi na desni sredini radi večja v stabilnih zahodnih Ijane? Odnosi s Hrvaško? ukrepe zoper krizo, in to ne le ponovili zgodbo, kakršno demokracijah kot v novih "Eno od področij so denimo tudi odnosi s Hrvaško, pri Čemer čaka naslednji sklic evropskih parlamentarcev iz Slovenije veliko dela. Sicer pa ima Evropa več skupnih tem, življenjsko usodnih skupnih politik, pa ne le okoljske problematike ali obrambne varnosti, gospodarstva, prometa, temveč tudi tako imenovane "mehke politike". Takšno je tudi izobraževanje. V času našega predsedovanja EU in mojega predsedovanja formaciji za izobraževanje sem podpisal evropski kvalifikacijski okvir, ki omogoča ljudem mobilnost. Ljudje lahko prenesejo diplome iz ene države v drugo in so jim priznane, z zaključnim spričevalom iz srednje šole se lahko izkažejo v drugi državi. To je dober inštrument, ki omogoča lažje življenje ljudi na vsem varčevalne ukrepe, pač pa ima sedaj îeva sredina, ime- tranzicijsloh državah, kar je ozemlju EU. Tudi na drugih tudi ukrepe za razvoj. Lep je li bi koalicijo, ki bi bila vred- deloma povezano tui s poli- področjih gre za prvovrstna primer Francije, ki je takoj, nostno sorodna. Sedanja ko- tično kulturo. Lahko pričaku- vprašanja, Id bi Evropejcem, ko so banke postale bolj pre« alidja je močna, čeprav se jemo, da se bo ta razlika sča- državljanom EU, olajšala živ- vidne in skope pri svojih inve- tudi krega jo med seboj, kajti soma zniževala. Politiki mo- ljenja, tako na področju dela, sticijah v gospodarstvo, ne- ta vrednostni moment jih ramo narediti nekaj za to, da gibanja in življenja nasploh. M ilan Zver / few. t»^« doh mudoma listanovila poseben drži skupaj. Janševa vlada je ljudi prepričamo o pomemb- Pomembna pa so tudi ne- fond v višini dvajset milijard bila edina, ki je zdržala sku- nosti teh volitev. Jaz bi jim katera druga vprašanja, deni-evrov, ki so pomenile nepo- pa} ves mandat. Nismo si rekel tako: evropski parla- mo simbolne resolucije, ka-sreden investicijski angažma bili povsem enotni, a vlada ment je Inštitucija, katere kršna je bila tudi pred časom države v gospodarstvo. Drža- je bila dobro vodena in zato ve igrajo aktivno vlc^o in išče- uspešna. Tudi sedanja vlada moč se povečuje, ima pomembne pristojnosti pri sprejeta resolucija o spravi in obsodbi totalitarnih režimov, jo možnosti za odpiranje no- ima možnost, da ostane ves sprejemanju nekaterih ključ- kjer so vse veČje skupine v vih debvnih mest, naša pa se mandat, ker je ideološko nih aktov v EU, vedno večjo parlamentu sprejele kon- bolj usmerja v reševanje ob- enotna, vendar le, Če ne bo vlogo ima pri sprejemanju senz o obsodbi fašizma, na- stoječega stanja. Tudi ukrep preveč izzivala usode. Sedaj evropskega proračuna, ki pa dzma in komunizma ter se za subvencioniranje delovne- je kriza, ekonomska in sod- ni majhen. Zaradi tega je po- zavzele za krepitev humaniz- ga časa je premalo učinkovit Premieru Pahorju smo v alna, lahko postane tudi politična. Vlada mora biti tu iz- membno, katera politična ma, miru in demokradje ter opdja ima v njem večino, ka- za popravo krivic, ki so se do- SDS ponudili pomoč pri reše- redno senzibilna pri spreje- teri ljudje zastopajo v njem gajale v teh režimih." i i i V À KTU LNO info si 3 Odziv na v* v* prašičjo gripo Nov virus influence A (Hi Ni) se je razširil v nekatere evropske države» primere okužbe so potrdili v Nemčiji, Veliki Britaniji^ Španiji in Avstriji. Zdravila Tamifiu, ki omili potek bolezni, naj bi brio v Sloveniji dovolj. Zaščita je tudi ustrezna higiena. Razglašena je četrta faza pandemske pripravljenosti. Suzana P. Kovačič Ljubljana • "Slovenija je v fazi povečane budnosá. To pomeni, da bomo najverjetneje zmožni dovoJj zgodaj zaznati nov vims influence A (HiNi) tudi pri nas in v tem primeru pravilno ravnati," je na včerajšnji novinarski konferenci povedala dr. Alenka Kiaigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja in dodala: "Podatki o obolc* lih se dnevno spreminjajo, Svetovna zdravstvena organi- if, zaci ja jim skrbno sledi in ^^ ^^^^ Mojca GnjntarCinč, Alenka Kraigher, Franc Strle/^«to: tiru dou ocenjuje tveganje, tako da posameznim državam lahko verjetno kužni dlje časa," je Strle pa je opozoril na smoti- priporoča ukrepe. " povedal dr. Franc Strie, pred- no predpisovanje zdravila. V 7DA so včeraj potrdili Mehika je epicenter poja- stojnik Klinike za infekdjske Ni dokazano, ali je morda pni smrtni primer zaradi va bolezni, ki jo prenaša nov bolezni in vročinska stanja v cepivo proti običajni, sezon- prašičje gripe, umrl je tri- indvajsetmesečni otrok iz nav'zicrižna • ddna imunost Teksasa. To jc prvî smrtni virus influence A (HiNi). Po ljubljanskem Kliničnem cen- ski gripi učinkovito pri pra- podatkih se je virus, ki je tru. Iz Mehike poročajo tudi o šičji gripi. "Verjetno obstaja povzročal bolezen pri praši- težjem poteku bolezni, v dr« čih, izjemoma prenesel na žavi je v štirih tednih umrlo tudi pri novemu virusu pra- primer izven Mehike, človeka, in ker je spremenil že 159 ljudi, domnevno zara- šičje gripe, a bodo to potrdili Francifa bo Evropsko imi- svoje lastnosti, se prenaša s dinov^a virusa. đoveka na Človeka. Od tod Zaščita pred okužbo je dala Alenka Kraigher. šele z raziskavami," je pove- prosila za ustavitev po- tudi ime prašičja gripa, za ustrezna higiena: pri kašlja- katerega pa na siovensld ve- nju si zakrijemo usta. pogo- j^g letališču brez ukreoov » * • ««« M letov v Mehiko. termarski upravi opozaqajo, da ni ustrezno. S tem viru- sto si umivamo roke. Izogi bamo se stikom z bolnimi bruha pandemije pa, kot pra- "Zdravstveni delavci so sez- vi Strle, ni države, ki bi imela som se tudi ne okužimo, če ifudmi, če pa bi vseeno zbo- nanjeni s postopki, kako rav- dovolj prostora v bolnišnicah îîvînjsko meso. leli, ostanemo doma, da nati v primeru suma okužbe s 7a vs^ bolnike. okužbe ne širimo riaprej. Svetovna zdravstvena ie zdravila dovolj? prašičjo gripo," je zagotovila ČinČeva. Na spletni strani slo- organizacija (SZO) je razgla-venskega ministrstva za zu« sila četrto od skupno šestih nanje zadeve je bilo še včeraj faz pandemske pripravljeno- Simptomi bolezni Nov virus se prenaša enako kot virus običajne sezonske V Sloveniji je na zalogi pet- dopoldne samo obvestilo, da sti. V četrti fazi se tveganje gripe s kužnimi kapljicami, sto tisoč odmerkov zdravila odsvetujejo potovanja v Mehi» za pojav pandemije močno ki nastajajo pri ka.^îjanju, ki- Tamiflu. kinij bi omililo po- ko. ki niso nujnaT Letališče dr. poveča, ne pomeni pa. da je hanju, govorjenju, torej ob tek bolezrû. "Zdravila je do- (ožeta Pučnika še včeraj ni pojav pandemije neizbežen, tesnem stiku z okuženo ose- vcij. Pomembno je, da bodo imelo omejitev. "Letališče Države morajo o kroženju bo. 'Tudi bolezen poteka s tisti, ki so bili pred kratkim nima direktne povezave z virusa poročati SZO in izr/a-podobnimi znaki kot običaj- na ogroženih območjih, zla- drugimi kontinenti, na med- jati ukrepe za zmanjSanje Širjenja virusa. Danes se bodo v zvezi s tem sestali na gripa. Pojavi se nenado- sti v Mehiki, ob simptomih narodnih letališčih, na katerih ma, značilni znaki so mraze- bolezni poiskali zdravniško prestopajo slovenski potniki, nje. povišana telesna tempe- pomoč. Zdravljenje je treba pa že izvajajo preventivne ak- ministri Evropske unije. Si- ratura, bolečine v mišicah in začeti 48 ur po začetku tivnosti," je razložila Kraig- cer naj bi bile prve doze cepi- kosteh, suh kašelj, slabo počutje. Bolniki so kužni, dokler simptomov," je povedala Mojca Gnintar Činč. v. d. ge- herjeva in svetovala, da pre- va proti prašičji gripi pri- verite razmere v državah, v pravljene šele v štirih do še- imajo simptome okužbe ozi- neralne direktorice Direkto- katere potujete. Bolnišnice stih mesecih, d potrebno bo roma do sedem dni po začet- raa za javno zdravje na mi- imajo dovolj prostora za posa- še nekaj mesecev več, da se ku bolezni. Mlajši otroci so nistrstvu za zdravje, Franc mióie primere, v primeru iz- izdelajo večje količine. V gorah je še vedno zima zavede in naj se, če že odhaja- h A JO v gore, opremijo za zimske razmere, Sicer pa v prazničnih dneh odpirajo tudi številne, Čez zimo zaprte planinske koće. Tako so pretekli konec tedna odprli kočo pri izviru Soče, Kovinarska dala Sa.^ Koflar .s Turistčne- soncem kam v toplejše kraje. koČa v Kimi bo od i. maja na- ....................................... ga društva Mojstrana, ki Če bo lepo vreme, pa se bo prej odprta vikende, od 1. Mojstrana • "V gorah je še vsem, ki se med prazniki ven- nekaj obiskovalcev gotovo jimija pa bo oskrbovana nečisto prava, trda zima, Že pri darle odpravljajo v gore, sve- vsaj pripeljalo v Vrata, saj je prekinjeno. Aljažev dom v Previdno v gore, razmere so še popolnoma zimske, svarijo na PZS; cesta do Aljaževega doma v Vratih je prevozna. Mariana Ah ač ič Aljaževem domu je pol metra tuje previdnost. Društvo bo cesta že prevozna." Vratih in Slalmariev dom od- snega. Planincev v gorah za- jutri, v petek, odprlo Aljažev Med prazniki zaradi ne pirata vrata jutn, za prvomaj- radi obilice snega in dolge dom vVratih. "Vedno smo ga prav lepega vremena ni priái- ske praznike, do vključno zime še^ vçliko. nekaj je tur- odpuali med prazniki, včasih kovati večjega obiska sloven- maja, pa sta odprta Roblekov nih smučarjev, zaradi slabega žemed velikonočnimi. Oseb- skih gora, se strinjajo tudi na dom ter Valvasorjev dom. vremena pa tudi med prazni- no med prazniki ne pričaku- Planinski zvezi Slovenije, Prav tako bo med prvoraaj- ki ne pričakujemo večjega jem prav velikega obiska, kjer prav tako opozarjajo, naj skimi prazniki odprta koča Števila obiskovalcev, je pove- liudje bodo šli verjetno raje za planincev pomlad v dolini ne ua pidiiiiii Razoi. Zadnja možnost za LTH če bo LTH danes pridobil kredit v vrednosti dveh milijonov evrov, v torek ne bo stečaja. Bo^han Bogataj odstotni lastniki), v LTH pa ....................................... vstopiti država (KAD al: SkoQa Loka • Včeraj je seda- SOD}, Občina Škofja Loka, v nji direktor LTH Miloš Ko- tretjem koraku pa tudi strateški partner. "Ni res, da v danskem Vestfrostu niso zain- dre predstavil morebitno novo upravo, pred novinarie pa je stopil tudi Iztok Hoh- teresirani za lastniški vstop, njec, morebitni novi pred- Poleg njih obstajajo še drugi sednik nadzornega sveta, partnerji." na pisanje včeraj« "Po negativnem scenariju šnjlh Financ, da v Vestfrostu gre LTH 5. maja v stečaj, po o LTH ne razmišljajo, odgo- pozitivnem pa 7 dokapitali- varja potencialni predsednik zacijo podjetja s strani strate- nadzom^a sveta. Škega partnerja. Pred vsto Zgodba o nadaljnjem po- pom le-tega pa moramo do slovanju LTH vsebuje veliko 9 Miloš Kodre in Iztok Hohnjec veriameta v LTH. jutri [danes. 30. aprila) prido- pogojnikov. Usoda je odvis-biti kredit v vrednostni dveh na od današnje pridobitve milijonov evrov," je povedal kredita od NLB ali (tako Hohnjec, ki je v LTH prišel Hohnjec) Banke s posluhom pred manj kot tednom dni in (Gorenjske banke) ali vložka se ponuja za rešitelja. loškega župana (Igor Draks* S kreditom bi poplačali ob- 1er), Sindikalist David Švarc veznosti do zaposlenih (mili- je ob tem povedal: "/ponija ion evrov), zagnali proizvod- traja že več mesecev, dolžni njo in poplačali Davčno so nam dve plaâ, zato smo upravo. Za realizacijo zmús- pripravljeni počakati še ne- li se morajo iz lastništ%'a kaj dni. Prihodnji teden umakniti tudi vsi neaktivni mora bití vse jasno, sicer bo veliki delničarji (sedaj 49- Šlo zooet za prazne obljube.' Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDMCA Marína Volčjak nam cstnika odgovor n l urcdn ict Cv^ Zaplotnik. Danica ZâvH Žlebir A UREDNIŠTVO NOVINARjl-UR£DNIKI: Bo^t^ Bogataj, Alenb Bnjn. Igor Kavči«!, Suzana P. Kcvačič, Ut^ Petemel, Mateja Rant, Stt^n Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic, CvçK Zaplotnik, Danica ZavH ŽJebi^ Št^fen Žai^; stalni $odeiâvd: Marpnâ Maja Beitoncdj, Matjaž Cregon^-Ana Hartman. jožeKoŠnjek Mil«na MildavSč. Miha Naglič, |asna Paladin, Marjeta Smolnlbr. Ana Veljak OBU KOVNA ZASNa/A jemej Stntsr, IlovarStntar d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIjA fina Dold, Gorazd Kav6č LEKTORICA Mdrjeta VozliŽ VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI CIAS (ISSN 0352-6666) je refistrirana bligovn» in sîpritveo» znamka pod ^ 9771961 pri Uradu ftS za fntelektuâifto lastnino, UfUnovildj in i{da|aalj: Gorenjski ^as. d.0.0.. Kran; / Direktorica: Uarifa Voli^di / Naslov, Blew«j$ova c«SU 4.4000 Kran^ / Tri: 04/2014200, fu: 04/2014213, «HTiail' info9S>gla$ si; mali oglasi in osrrlmce: tel.: 04/201 42 47 / Delovni ed ponedeljka doCeinka ntprckinjeno od 8. do )$. ure, p«(eko .drugimi regijami. Tudi J 7 kranjski obćini je nekaj odsekov državnih cest v katastro-felnem stanju, kot so povedali na Direkciji Republike Slovenije za ceste, pa letos ne bodo obnavljali nobene. 'Trenutno načrtujemo obnovo mostov čez Savo na relacijah Ptimskovo-Labore in ^ Kidričeva-Iskra. Za obe investiciji je izdelana projektna dokumentacija, izvedba del pa je predvidena v letih 2010 in 2011," pravijo na direkdji. Letos v Kranju prerove državnih cest ne bo» drugo leto pa naj bi prenoviii dva mostova kier pojasnjujejo, da so že v letu 2001 pridobili idefno bi zaključili postopke prido- V prihodnjih letih naj bi se za gradnjo. Med postopkom projektno dokumentacijo za bivanja te in tudi investidf- dokončala tudi gradnja nedo- javne obravnave je bilo vce-rekonstrukcijo dveh križišč ske dokumentacije ter pričeli končanega odseka ceste seno dodatno krožno križišče ter ureditev regionalne ceste postopke pridobitve dokazil Hotemaže-Britof, ki se pred v Hotemažah» trenutno pa Kokrica-Kranj, vendar fi- o razpolaganju z zemljišči, leti ni končala zaradi neřeše- tam potekajo postopki odku- nančna sredstva niso bila za- Ob tem tudi opozarjajo, da nih dogovorov z lastniki par- povanja zemJjjšČ, parcelacije gotovljena. l^ni so začeli pri- bo še pred pričetkom grad- cel. V tem času se je spreme- ter postopki za pridobitev do- dobivati izvedbeno projektno nje treba pridobiti sporazum nila zakonodaja, leta 2006 kumentadje, zato začetka dokumentadjo, letos pa naj o sofinanciranju. pa so zabeli nove aktivnosti dela letos Še ne načrtujejo. v Cerkljah uvajajo rumene vrečke Simon 5ubic Kot je povedal Primož Baj- čevinke, konzerve, plasten- sta se občina in komunalno želj iz Komunale Kranj, ke, jogurtoví lončki in tetra- podjetje dogovorila rudi za Cerklje • V občini CerWje bodo gospodinjstva na dom pak embalaža. Papir in ste- uvedbo bčenega zbiranja bodo maja uvedli Štirinajstdnevni odvoz mešanih ko- še pravočasno prejela zloženko o novem nařinu rav- klo ne sodita v te vrečke in embalaže že pri gospodinj- jih bo še vedno treba odlaga- stvih. "Za poseben odvoz pla- munalrih odpadkov, gospo- nanja s komunalnimi od- ti na ekoloških otokih» kjer stične in kovinske embalaže dinjstva pa v komunalne od- padki, za kakršnega so se v bodo še naprej stali tudi za- smo se odločile, ker se na padke ne bodo smela več od- Cerkljah odločili kot prvi od bojniki za plastenke in plo- ekoloških otokih največ zbere lagati različne plastične in šestih občin, v katerih je za čevinke." je razložil Bajželj. prav teh odpadkov. Nov način kovinske embalaže, temveč odvoz odpadkov odgovorna jo bodo odlagala ločeno v t Í. Komunala Kianj. nmienih oz. ekol<^kih vreČ- Po besedah župana Fran- odvoza bo vplival tudi na ca Čebulfa so občani, ki so ceno; sedaj povprečno gospo- "Gospodinjstva bodo sku- sodelovali v lanski anketi, dinjstvo za odpadke plača kah, lalîko pa tudi v poseb- paj z zloženko brezplačno skoraj enoglasno podprli 8,69 evra na mesec, po no- nem zabojniku. Odpadke prejela tudi po dvajset stoliti- predlog občine, da namesto vem pa 6,79 evra. Taka cena bodo odvažali izmenjaje ob skih ekoloških vreč. Po na- tedenskega uvede dvoteden- bo držala do 15. julija, kakšna petkih; 8. maja bo odvoz me- ših predvidevanjih jih bo do ski odvoz komunalnih od- bo potem, Še nihče ne ve. Če bodo občani disdplinirani pri komunal' ločevanju odpadkov, pa lahko v nadaljevanju odvoz orga« niziramo le na tri tedne." šanih komunalnih odpad- konca leta zadosti, sicer pa padkov. Ker pa se bosta od kov, 15. maja sledi odvoz lo- se lahko dokupijo po simbo- čene embalaže v ekoloških lični ceni. V ekološke vrečke nih odpadkov po zàprtju deponije Tenetiše (15. julija) najbrž podražila za nelcajkrat vrečkah, 22. maja spet odvoz bodo gospodinjstva lahko komunalnih odpadkov zbirala odpadke, kot so plo- razmišlja Čebul j. Šenčur Prodali le del zemljišč Občina Šenčur je lani prodala precej manj zemljišč, kot so načrtovali. Od prodaje občinskih nepremičnin so namreč nameravali zbrati 3,1 milijona evrov. na koncu pa so od prodaje zemljišč Iztržili le 51$ tisoč evrov. Posledično se je lani v občinski proračun nateklo samo milijona evrov, kar je skoraj trideset odstotkov manj, kot so načrtovali, piše v poročilu o zaključnem računu proračuna občine Šenčur za leto 2008. Tudi porabili so manj od načrtovanega, saj je bilo odhodkov za 5,85 milijona evrov, kar pomeni 79-odstotno realizacijo. 5. S. RADOVgiCA Panjske končnice skozi otroške oči Oi Antona janše bo v sodelovanju z Lions dubom Bled In Čebelarskim muzejem sredi maja za učence višje stopnje osnovnih §ol bohinjske, blejske in radovljiške občine ter Šol s prilagojenim programom iz Kranja, Škofje Loke, jesenic in Radovljice spet pripravila likovne delavnice na temo pan- jskih končnic. Letos se bodo srečali že desetič, zato so ob jubileju v Šivčevi hiši v Radovljici pripravili tudi razstavo z naslovom Podobe panjskih kctfičnic skozi otroške oči. Razstavo bodo odprli v soboto, 2. maja, ob 18. uri, na c^led pa bo vse do konca maja. M. A. Nekaj sto evrov na državljana Od približno pet do 12 milijard evrov bi država potrebovala 2a uresničitev ideje o univerzalnem temeljnem dohodku. Boštian Bogataj ideja: "Na ta način bi nado-....................................... mestili druga socialna upra- Kranj • Čeprav na finančnem vičenja, stalo pa bi nas toliko ministrstvu o univerzalnem kot znaša letni izdatek pokoj- temeîjnem dohodku še raz- ninske blagajne." Mencinger mišljajo, pa njihov šef Fraud sicer predlaga« da bi vsak dr- Križanič napoveduje petsto žavijanprejemaidvestoevrov evrov mesečno na državija- mesečno, kar bi na letni rav- iia. Najbrž ni veliko Gorenj- ni ^uiašalo 4^8 milijarde cv- cev {trditev preverjamo z an- rov. Na podobno idejo kot keto na strani 24), ki s to od- minister je pred letom opo- ločitvijo vlade ne soglaŠalL zoril Jože P. Damijan, in tudi Zal je ideja šele v začetni izračunal, da bi ob odpravi stopnji, zato morda nikoli ne večine socialnih transferjev bo prišla v podpis pristojnim, in dohodninskih olajšav lah- da bi diiava začela izplačeva- ko vsakemu državljanu Slo- ti temeljni dohodek. Četudi venije izplačali 76 evrov na veliko manjšo vsoto, kot jo je mesec, državni proračun pa napovedal minister. bi ostal enak. Na ta nadn bi Minister Križanič je prvo pridobili preglednost social» veliko obljubo, o minimalni nega sistema, odpravili biro- plači tisoč evrov podal že na kradjo in kopičenje transfer- zaslišanju pred imenova- jev. njem, manj kot pol ieta po Spet drugi opozarjajo, da njem pa o' petsto evrov do- bi lahko zaradi 'viška' denar- hodka za vse državljane: ja poskočile cene. 2a čas fi- "Uvajali bi ga postopoma, nančno-gospodarske krize bi upam pa, da ne bi vplival na bil takšen sunek v potrošnjo delovno storilnost To pome- morda zelo smiseln. Le na ni, da bi morale biti minimal- področju nepremičnin, v kane plače opazno višje kot uni- tet« naj bi bOo trenutno veza- erzalni temeljni dohodek." rih Čez Štiri milijarde evrov, Po naših izračunih bi mo- bi zagotovo zavel svež veter. rali za takšno obliko socialne Štiričlanska družina ' z vsaj blaginje v Sloveniji najti kar dvesto evri univerzalnega te- dvanajst milijard evrov na mdjnega dodatka na člana bi ieto. V času finaiično«gospo- dahka pridobila bančno po- darske kri2e gre najbrž za sojilo, likvidnosUie težave utopijo, vendar jo podpirajo gradbenikov (Čakanja na p!a-tudi mnogi znani ekonomi- čilo trajajo tudi leto dni) bi se sti. Jože Mencinger je pred zmanjšalevtrenutku,gospo-tednom za TV Slovenija po- darski voz Slovenije pa bi povedal. da je to za krizo dobra gnal naprej. ?ENČUfi Gospodarno z bruseljskimi evri Občina Šenčur pri koriščenju evropskega denarja ravna kot dober gospodar, piše v poročilu nadzornega odbora občine Šenčur» ki je pregledal finančno poslovanje občine v lanskem ctu. Občina Šenčur ima možnost do leta 2011 Iz evropskih strukturnih skladov pridobiti 2,12 milijona evrov. Del jih že koristi za gradnjo vodovoda in ceste v Vogljah, neizkoriščen del pa bodo porabili za druge investicije, na primer za gradnjo kanalizacije in vodovoda Milje-Visoko. "Tekoče se spremljajo tudi drugi razpisi, tako da se v največji meri sofinancirajo razvojni projekti. Sofinancirana je bila obnova vaškega jedra Voglje, trenutno je v pripravi dokumentacija za Bfagnečo hišo," ugotavlja nadzorni odbor. S. t. AGRARNA SKUPNOST UPNIŠKA PLANINA« Zgornja Upnica 7,4246 Kamna Gorica K sodelovanju vabimo pastirja/-ko za pašo na Lipniški pianini na Jelovici Od kandiddtov/-k pričakujemo; » da so ljubitelji živali in narave • vestnost doslednost Pogodbo bomo sklenilizd določen cas od 15. junija 2009 do 31. avgu9ta 2009. z možnostjo podaljšanja. Za cas pal« nudimo bč- vališče v pastirski koči. Plačilo po dogovoru. Kandidati svoje ' ponudbe pošljrte na gornji naslov v roku 8 dni po objavi v Gorenjskem glasu. Z^dlen je tudi kratek življenjepis. O izbiri bodo kanoidati pisno obveščani. 6 GORENJSKA \nfo@B-glas.si škof)a Loka Zmagovalci računalniškega tekmovanja Na osnovni šoli Jela janežiča so pripravili državno tekmovanje iz računalništva. Slednje je bilo že drugo po vrsti, Sola pa je v sodelovanju z zvezo za tehnično kulturo gostila tekmovalce iz slovenskih invalidskih zavodov. Sodelovalo je dvajset tekmovalcev, ki so merili svoje znanje v Wordu in v sestavljanju slik (puzzle). Kot nam je povedala ravnateljica šole Marjeta Šmidr so se po napornem tekmovanju tekmovalci skupaj z mentorji in slavnostnim podeljevalcem, županom občine Škofja Loka Igorjem Draksierjem ob pomoči glasbenikov |o- žeta in Valerije Doienec (Suha špaga) skupaj poveselili. Dolenčeva sta nastop podarila; Valerija je bila prav na tej šoli dolga leta učiteljica in je šolo spet zelo rada obiskala v drugačni vlogi. Na sliki: udeleženci med tekmovanjem. D. Ž- Kamnik Film o Sadnikarjevem muzeju v Medobčinskem muzeju Kamnik so premierno predstavili dokumentarni film o Josipu Nikolaju Sadnikarju in'njegovi zasebni zbirki, ki so ga ob 780-letnici pn/e omembe mesta in 120-letnici prihoda Sadnikarja v Kamnik posneli v sodelovanju z družino Sadnikar in režiserjem Matjažem Konciljo. Zbirka josipa Sadnikarja, okrajnega živinozdravnika, mecena mnogih mladih umetnikov, predvsem pa strastnega zbiratelja starin, je najstarejša zasebna zbirka v Sloveniji, saj so jo javnosti na ogled odprli že leta 1S93. V zbirki )e vrsta izjemnih predmetov s področja arheolc^ije, umetnosti, etnologije, več starih knjig, listin in dokumentov. Predmete je Sadnikar aktivno zbiral kar 6y let veČ kot sedem desetletij pa je bil ta zasebni rru- zej tudi edina kulturna ustanova v Kamniku. Sredi 60. let 20. stoletja je del zbirke odkupil kamniški muzej> za ostalo pa še danes skrbi večinoma sin Niko Sadnikar, star 93 let. I. P. Ogrodje dokumentarnega filma je pripoved Nika Sadnikarja, ki še danes za vsak predmet ve, od kod je prišel. Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knj^a, ki govori o življenju "viha mika ki ga je življenje premetavalo in utrdilo. Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogfija prav ' v rtofiJi krajih. f. ftAĐOVAN MUST Prvi Slovenec, ki je bil dvakrat zapn na Golem otoku. VIHARNIK Ki RAZPOTJIH ĆA&A Ceno ZÛ broke Gorenjskega gloso z 10% popustom Uimû 23f2 eur * poštnina Gorenjski Glas Zo k'ûs beí&žimo Jaî SO se družili starostniki Dom starejših občanov Preddverje gostil udeležence mednarodne delavnice, študente in profesorje fakultet za socialno deío iz petih evropskih držav. Danica Zavrl Žlebi r h « A « * J J h « É « ft » É É « É * Preddvor - Gre za evtx>pski projekt Socrates • Erasmus, ki ga finandra Evropska unija, združuje pa fakultete za socialno delo iz Nemčije, Danske, Finske, Frandje in Slovenije. Iz vsake države se je delavnice v projektu, imenovanem Demogene, udeležilo po pet študentov, skupaj s profesorji pa je v delavnicah. Id se tematsko ukvarjajo z mednarodno izmenjavo izkušenj na področju socialnega dela s starejšimi ljudmi» sodelovalo 29 udeležencev. Dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo v Ljubljani je Udeleženci mednarodrje delavnice v preddvorskem domu starostnikov / fo^o: cijtard Kavůi dejala, da je središče projekta prav izmenjava izkušenj dentje in 19 stanovalcev pa prebivalci pa so si v Ljubljani inoN'adje in dostopna za no- in dobrih praks na področju se je družilo tudi na skup- ogledali še tri dn^c sodalne vostí. Tudi tukaj zaposleni se dela s starimi ljudmi. To- nem izletu ob jezeru Cmava. institudje, zavod za rehabili- želijo iz tega dogodka kaj na-vrstna srečanja so že poteka- Komunikadja z njimi kljub tadjo Soča, zavod Papilot in učiti za svoje deio." V predla v drugih dižavah, poseb- različnim jezikovnim skupi- zavetišče za brezdomce. Ude- dvorskem domu, kjer so bili nost letošnjega pa je druže- nam ni predstavljala nika- ležend so prebivali v hotelu v udeležencem delavnic všeč nje s stanovald doma starej- kršne težave. Študentje in Preddvoru in se navdušili zlasti pristni odnosi med ših v Preddvoru in njihova stanovald so se dobro ujdi." tudi nad lepo gorenjsko nara- osebjem in stanovald, pa so aktivna udeležba na delavni- Študentje sicer v medse- vo. Zakaj je ljubljanska fekul- Studeníce lahko svoje teoretič-cah," je povedala Maiijeva. bojnih nastopih obravnavajo teta za prizorišče desetdnev- no znanje nadgradili s prak-"Vodstvo doma nam je pred- različne teme socialnega nih mednarodnih delavnic iz- tičnimi izkušnjami. Delavni-stavilo njegovo zgodovino, dela s starostniki. Poleg vsa- brala ravno preddvoreki dom, co so končali v&raj s poslovil-dva stanovalca sta povedala kodnevnega stika z domom, pa jana Maii pojasnjuje: "Gre no zabavo študentov in stano- svoji življenjski zgodbi, štu- njegovimi zaposlenimi in za ustanovo, ki je odprta za valcev. vrtec po pravilniku Za sprejem otrok v škofjeloške vrtce bo veljal poseben pravilnik. Danica Zavrl Zlebir Pomembno merilo je tudi odložitev šolanja: če gre otrok pozneje v šolo in doslej ni bil vključen v vrtec, ima pri tem prednost, saj nujno potrebuje izkušnjo življenja v skupini. Upoštevani so za- od tega 36 tudi iz drugih tudi sestavo in način dela ko- poslenost obeh staršev, dija- ....................................... občin, 112 je le otrok v od- misije za sprejem. Prednost ške in študentske družine, Škofla Loka • Občinsld svetv delkih prvega starostnega pri sprejemu v vrtec imajo enostarševske družine, ča- škofji Loki je soglasno obdobja. Sprejemanje otrok v otroci s posebnimi potreba- kalna lista (dodatne točke vrtec želijo urediti s pravilni- mi, otroci iz družin, kjer dobi otrok, če je bil že v poslej sprejemali kom, da bi opredelili posto- starši predložijo dokazila o preteklem letu potrdil pravilnik, po katerem naj bi uvTŠ čen otroke v vrtce. Slednji so zelo pek v primerih, ko je prostih sndalni ogroženosti, na jpo- na prednostni vrstni red), zasedeni, zaradi tega je treba mest dovolj in ko je treba za membnejše in najvišje toč- vključenost otrokovega soro- zlasti na jaslične oddelke sprejem sestaviti čakalno li- kovano merilo pa je stalno jenca, hkraten sprejem čakati tudi do pol leta. Sredi sto, določajo tudi merila za prebivaJišče v občini, s čimer otrokovega sorojenca (dvoj- marca je bilo v Vrtec Skof^a Loka vključenih 775 otrok. sprejem in pť^oje za sestavo čakalne liste. Pravilnik določa naj bi prednostno zagotovili varstvo domadm otrokom. čkov, trojčkov), družine z več vzdrževanimi otroki. Meovode Medvoški taborniki so praznovali Taborniki Roda Dveh rek Medvode so ob praznovanju 25- letnice delovanja 24. aprila pripravili zanimivo taborniško popoldne. Po različnih dejavnostih, ki so potekale na prostem, je sledil še uradni de! praznovanja. "Samih začetkov rodu se ne spomnim, ker so še malo starejši od mene. Pred 25 leti smo se odcepili od Roda Dobra volja, torej od šišen* skih tabornikov. Pa ne da bi se skregali, pač pa se je tabor-ništvo v Medvodah tako razširilo, da so se moji predhodniki odločili za samostojno pot," je povedal Vito Klavora, starešina Društva tabornikov Roda Dveh rek Medvode, v katerega je vključenih od 50 do 60 otrok. Glavna dogodka, ki ju organizira rod, so Močne ukane, ki se jih udeleži okrog tristo tabornikov iz vse Slovenije, in poletno taborjenje na Na praznovanju četrt stoletja delovanja medvoških taborni Kolpi. M. B. kov so se najbolj zabavali otroci. # 4 v GORENJSKI GLAS četrtek, 30. apriJa 2009 ttXtl U u ! vi I ma. stan ovnik s. si 7 Doma še motiviran v naročju veselil drugega mesta, Šenčurj Maja Bertoncélt Šenčur^Z II. VN Senćurjav organizaciji Kolesarskega društva Šenčur, se je v ponedeljek začela domača kolesarska sezona tudi za starejše kategorije. V boju za zmago med elito je bil tudi Matej Stare, domačin iz Luž, ki se je številnim gledalcem letos znova predstavil v dresu kranjske Save. Skupaj s kasnejšim zmagovalcem Markom Kumpom (Adria Mobil) in tretjeuvr-ščenim Boštjanom Rezma-nom (Radenska KD Finančna točka) so bili v begu skoraj vseh 65 km. "Za domačo dirko sem vedno Še malo bolj motiviran. Potrudil sem se, a zmagati nisem mogel. Že več- Domen Kalan je zmagal med starejšimi še en Savčan jure Bitenc. krat se je na tej dirki pokaza- log za zadovoljstvo so v Šenčurju zmagal že drugo naprej,"je povedal Domen lo, da ni odločilen sprint, kranjskem klubu imeli že leto zapored, tokrat je v svoj Kalan, kolesar s Šutne pri temveč pobeg, da ujameš pred startom elite. Pri starej- prid dirko odločil v zadnjem Žabnici, eden izmed mla- pravi trenutek, potem pa je èih mladincih je namreč sprintu. "Danes je biJa zelo dincev Save, Id veliko obeta- treba samo še zdržati do zmagal Domen Kalan, tretji težka zmaga, veliko težja kot jo. Kot je potrdil trener Mar- konca," je po 50 krogih kri- je bil Jure Bitenc, pri mlaj- lani. Zahvale gredo ekipi. To ko Poianc, imajo v Savi iz- terija po ulicah Šenčurja po- ših mladindh pa je bil drugi je moja prva zmaga v tej se- redno generacijo mladih ko- jasnjeval Matej Stare. Raz- Patrik Gabrovšek. Kalan je v zoni, dobra motivacija za lesarjev. Triglav Gorenjska v boj za drugo mesto t V derbiju 30. kroga prve slovenske nogometne lige so Domžalčani doma izgubili proti varovancem nekdanjega trenerja Slaviše Stojanoviča. V 2. ligi točka za Triglav Gorenjsko, ki v boju za 2. mesto v nedeljo gosti Muro 05. Vilma Stanovnik Domžale, Kranj « Nogometaši v vseh ligah imajo delovne praznike, prvoligaši pa so v 30. kolu poskrbeli za kar nekaj presenečenj. Tako je ekipa Domžal na domači zelenici v derbiju kroga gostila Mik CM Celje, vendar pa je derbi trajal le prvi dtd prvega polčasa, saj so nato domad- ni popustili, varovanci nekdanjega domžalskega trenerja Slaviše Stojanoviča pa so taktiino nadigrali gostitelje, ki so v drugem delu tekme ostali Še brez poškodovanega Janeza Aljančiča. Tako so se zaslužene visoke zmage o : 3 na koncu veselili Celjani, Domžaičanom pa že tretjo tekmo zapored ni uspelo zatresti mreže na- V derbiju prve lige na domžalskem igrišču so se bolje znašli celjski nogometaši, i Tina c>oki sprotnikov. Že to soboto ne- ůtom 2 : 2 iztržila točko. Na ŠenČurjani pa so v zadnjem kdanji prvaki iz Domžal go- lestvid §e vedno vodi Olimpi- krogu kar s 5:1 ugnali Kam- ničane. Na 2. mestu na lestvi- Konec tedna so 16. krog od» igrale eldpe v 1. gorenjski ligi, kjer vodi moštvo Šobca Lesc s stujejo pri vodilni ekipi Ma- ja Ljubljana, ki ima 47 točk, ribora, Id pa je na zadnji tek* po 36 točk imata na drugem d je s 43 točkami ekipa Jadra- 43 točkami, na drugem me- mi s porazom 2 : 1 pri za- in tretjem mestu Aluminij in na Dekanov, na tretjem pa stu je ekipa Velesovega z 28 dnjeuvrščeni ekipi Laboda Triglav Gorenjska, za štiri Kalcer Vodoterm s 37 točka» točkami, prav toliko točk pa Drave, poskrbela za največje točke pa zaostaja Mura 05. mi. 2e ta konec tedna pa je na ima na tretjem mestu ekipa presenečenje kroga. Tako se to nedeljo v Kranju sporedu 22. krog. Med go- Alpine iz Žirov. V 2. gorenj« Vse bolj zanimivo je tudi v obeta drugoligaški derbi, saj renjsldmi ekipami se bo v so- ski ligi po 15. laogu vodi ekipa 2. SNL, kjer je ekipa Triglava Triglav Gorenjska v nedeljo boto ob 17. uri na tekmi proti Mimovrste Jesenice, Id ima Gorenjske v 22. krogu gosto- ob 17. uri gosti Muro 05. Slovanu doma predstavila 43 točk, na drugem mestu je vala pri Krškem in po vodstvu V 3. SNL zahod je po 21. ekipa Kranja, Kalcer Vodo- ekipa Preddvora z 31 točkami, domačinov z 2 : o do konca krogu v vodstvo ekipa Tinexa term pa v nedeljo ob 17. uri na tretjem pa ekipa Bitenj s igrala požrtvovalno in z rezul- Šenčurja, ki ima 49 tořk, gosti Adrio 23 točkami. Ločilo jih je skoraj sto kilogramov Najtežji trije tekmovalci na letošnjem S!ajl nalov, ki pri gorenju razvijajo močan dim in strupene pline, Uprava RS za zaščito in reševanje opozarja vse, ki bodo ob Ob vetrovnem vremenu je treba kurjenje kresa prekiniti, po prvomajskih praznikih kurili kresove, da morajo upoštevati končanem kurjenju pa je treba kurišče prekriti s peskom al ukrepe, ki so opisani tudi v 5. členu Uredbe o varstvu pred zemljo. Na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti orga- požarom v naravnem okolju. Med drugim mora biti kurišče nizirana požarna straža, ki jo lahko opravljajo le gasilci. Če obdano 2 negorljivimi materiali (s peskom, kamni, opeko), kres povzroči požar v naravi, o tem takoj obvestite regijsk v času kurjenja mora biti ob ognju vedno nekdo prisoten, če center za obveščanje na telefonsko številko nz. S. S. É^ Gorenjski Glas vt'vrw .GO R e N1 s ki G lAS. s Î AKTUALNO GORENJEC MESECA POGOVOR NA ROBU SLOVENCI PO SVETU Gorenjec meseca Borut je neizčrpen vir pozitivne energije Pogovor David Švarc: Delavce mineva potrpljenje Zanimivosti Kdo me bo vzel pri teh letih Aktualno Vanda Pečjak» podpredsednica Združenja delodajalcev Slovenije: "Tisti, ki so stalno vlagali v tehnološki razvoj in razvoj ljudi so še danes na trgu in so tudi uspešni. V teh podjetjih }e tudi fluktuacija zaposlenih manjša, nižja je KnlnUlra rwicntnncř roan 1 rarîíQkA klima ie na vifiûki ravni. spet čas socialni transferi • 4 ravni. Id io država Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov: "Ljudje so se danes, samo da bi ohranili delovno mesto» pripravljeni najprej odpovedati dodatkom za prehrano Ln prevoz ter delu dopusta, pripravljeni so tudi delati v neenakomernem delovnem Času. Kjer je manj dela, so že radikalno popustili tudi pri ceni dela. Verjamejo» da je odpoved tem pravicam edini izhod» sicer jim grozi izguba zaposlitve." 1 F OTO' C0RA70 KAvitC Prav zadnje demonstracije so po besedah Rajka Bakovnika pokazale, da ljudje niso pripravljeni iti pod prag preživetja. Prepričan je, da bi v primeru» da bi se to nadaljevalo, lahko pripeljalo tudi so zaostrenih delavskih razrednih bojev. "Upam, da se to ne bo zgodilo." Miro Petemel, predsednik sindikata enega od kranjskih podjetij: "Delavci imajo danes občutek» da se lahko z njimi počne» kar kdo hoče» zato so prestrašeni. A pri tem se v podjetjih ne zavedajo» da če bodo zdaj odpuščali ljudi» bo šlo z njimi tudi njihovo znanje. Moti me tudi^ da se zdaj, ko so težave, pritiska zgolj na malega človeka, ko nam gre do* bro, pa vse poberejo tisti na vodilnih položajih." 1 fcrc: TiH DoK^ Podjetja prihranek vidijo predvsem ljudeh Na deklarativni ravni so pri nas pravice zaposlenih urejene na dokaj visoki ravni, povsem drugače sedanjih vIateja Rant Na praznik dela se vsako leto spomnimo žrtev demonstracij v Chicagu lete 1886, ko so se tamkajšnji delavd uprli proti izkoriščanju in zahtevali več delavskih pra\ic, predvsem uzakonjen osemumi delavnik. V boj za svoje pravice se delavd še danes pogosto odpravijo na ulice. V sedanji krizi se po mnenju predsednika Sveta gorenjskih sindikatov Rajka Bakovnika razkriva več stvari. "Podjetja so se znašk v težkih razmerah, a veûnô svojih težav bi želeli reševati na račun cene dela; vsi iščejo bližnjice," je poudaril Bakovnik in nadaljeval, da med svede izje- na šahovnici, ki jih lahko tudi kazensko odgovarjati. saj mnoge celo bolj razvite me sodijo podjetja, Id so v poljubno prestavljaš sem in Obenem je mnenja, da bi države tega nimajo urejene- I kriznih razmerah pripravila tja. Zavedati bi se morali, da morali biti mogoče pri dolo- ga na tako visoki ravni kot sanacijske programe in je so prav delavd tisti, ki ustvar- čanju obsega teh pravic tudi pri nas. "Recimo dopust, bol- vaičevanje pri plačah šele na jajo dodano vrednost v pod- bolj prožni, sploh če gledamo niško odsotnost, razne dodat- zadnjem mestu. "V tej krizi je jetjih." v luči sedanje gospodarske ke... V združenju smo mne- večina videla prvi in edini pri Po obsegu zapisanih delav- krize. "V zakonih in predpi- nja, da bi morali te stvari pre- hranek pri ljudeh. Zato smo skih pravic smo po prepriča- sih bi morali te pravice pose- gledati in jih drugače urediti tudi sindikati tako ostro reagi- nju Rajka Bakovnika sicer res bej opredeliti tudi za razme- ter prilagoditi tudi sedanjim rali in posledica so bile de- vzi. stoletju, dejansko pa naj re, ko nam ne gre najbolje gospodarskim razmeram. " V monstracije v Ljubljani»" je bi bili v mnogih primerih v oziroma ko oiganizadje sla- sedanjih razmerah naj bi bil pojasnilBakovnik Vednalju' razmerah, kot so veljale ob za- bo poslujejo. Redmo: če ne po njihovem prepričanju ob- di, pravi, ima namreč obču- četku industrijske revoludje, dosežemo načrtovanih rezul- seg pravic zaposlenih celo tek, da je večinsko breme kii- zlati zaradi šikaniranj in tatov, bi se moralo to poznati preširok, saj so bili zakoni, ki ze na hrbtih delavcev. "To pa ustrahovanj delavcev. Po tudi pri prejemkih zaposle- jih morajo delodajald spošto- je nevarno početje, če bomo rrmeniu podpredsednice Zdr- nih v delu, ki ie vezan na po- vati tudi v loiznih razmerah. nadaljevali v tej smeri, saj se uženja delodajalcev Slovenije slovne rezultate." Tako kot med zaposlenimi ustvarja ne- VaDde Pečjak je to preveč os- imajo, dodaja, vso možnost, gativna psihoza." napisani v času, ko nam je šlo še zelo dobro. Zato se ne stri- tra opredelitev sedanjih raz- da v skladu z določili zakona nja s trditvijo sindikatov, da mer. Meni namreč, da je pri in kolektivnih pogodb s sindi- se breme sedanje krize lomi nas še veliko dobrih podjetij, kati dc^ovorijo pogoje o ude- pred/sem na hiMh delavcev, kar nekaj pa je tudi taidh, ki ležbi na poslovnih rezultatih "Na prvi pogled je mogoče vodijo slabo prakso. "Pro- oziroma na dobička Ravno v res videti tako, ko se zapirajo Izkazalo se je tudi, nadaliu- blem je, ker pri nas ni uČinko- tem Rajko Bakovnik vidi podjetja, skrajšuje delovni čas Vračanje na začetek industrijske revolucije je Bakovnik, da so v mnogih vitih postopkov ugotavljanja sprevrženost sedanjega siste- A to velja za vse. ki so zapo- podjetjih poskuŠaB iskati de- odgovornosti v teh podjetjih." ma- "V obdobju dobičkov so sleni v tem podjetju, ne le za lovno pravne bližnjice. "Pro- Prepričana je, da je obs^ pra- nas prepričevali, da dobiček delavce." Strinja pa se, da mo-bleme bi reševali kar po do- vic zaposlenih pri nas na zelo pripada lastnikom, ker imajo goče fiuikdia nadzornih mače. Tu se je pokazalo, kako so delavd že tako ali tako ran- IjivejŠi v primerjavi s kapitalom. Brez organiziranega dobri ravni. "To dokazujejo največjo odgovornost Prej so organov v posameznih pod- tudi podatki, kolikšen delež se šli kspitsdizem, zdaj, ko je jetjih ni vedno taka, kot bi pri- bruto domačega proizvoda kriza, pa bi imeli sodalizem, Čakovali. "Če je nekdo sprejel namenimo za to, saj je eden pri Čemer naj bi ceno krize napačne poslovne odločitve, strokovnega pristopa bi bQe višjih v Evropi." Zakonodaja plačali delavd," je oster Ba» potem je treba korektno izve- njihove pravice radikalno kr- tako po njenem ureja pravice kovnik. Pripravljeni so se do- sti postopke ugotavljanja od- šene, zato je naša pravna zaposlenih na primemo viso- govarjati tudi o zniževanju govomosti teh oseb. Treba je služba vsak dan prisotna v ki ravni, še zlasti v kontekstu plač, pravi, a to mora biti zgolj prevzeti odgovornost za škod- treh, štirih podjetjih po Go- sedanje gospodarske krize in začasen ukrep. "Ko bi podjet- Ijive odločitve." Rajko Bakov- renjskem, da zastopamo pra- v primerjavi z drugimi evrop-vice zaposlenih pri sprejema- skimi državami. 'Težave pa je spet ustvarjalo dobiček, pa bi morali to delavcem vrniti. nik pa meni. da se je ravno v krizi pokazalo, da ie cesar gol. nju protikriznih ukrepov."' pc^osto nastanejo pri njihovi Ravno v tem vidimo pro- "V času gospodarskega vzpo-Med kršitvami pravic zapo- izvedbi v praksi, ko se zakoni blem. Delavcem sedaj jemlje- na in velikih dobičkov smo slenih je omenil predvsem si- in določila iz kolektivnih po- jo pri njihovih pravicah, ko bo vztrajali, da bi imeli tudi deljenje delavcev v podpisová- godb občasno ne spoštujejo, kriza mimo, pa bodo na to lavdvečodttga, asonam ta- nje aneksov k pogodbam o inšpekdjski nadzor pa je pre- povsem pozabili." zniževanju plač, neustrezne malo prisoten ali pa ukrepi postopke pri premeščanju in ne zaležejo. Teh primerov je y sedanjih razmerah 1 «v lil « I I É * • / obseg pravic celo preširok odpuščanju delavcev, izkoriš- veliko in na to opozarjajo tako čanje prisilnih dopustov ... delodajalci kot zaposleni," je "Razmišljanje, da bodo pod- pojasnila Vanda Pečjak. Zate jetja preživela, če bodo zateg- je prepričana, da bi morali b- prepričana Vanda Pečjak, bi nili pasove pri deJavdh, je na- sti, ki ne spoštujejo zakonov, se morali zgledovati tudi po loat razlagali, da ni čas ne za večje plače ne za druge ugodnosti, ker je treba vlagati v razvoj in prestrukturiranje podjetij. Glede na to, da se je Pri pravicah zaposlenih, je izkazalo, da so mnogi povsem nepripravljeni na krizo, so očitno nekateri samo do- pačno. Zaposleni niso fkure Id urejajo pravice zaposlenih, drugih evropskih državah, bro služili." Gorenjec meseca Gorenjec meseca: Borut Gartner Borut v neizčrpen vir pozitivne energii e Borut Gartner je človek, ki je svoje življenje posvetil ljudskemu ljubiteljskemu gledališču, zadnje leto pa kot režiser Škofjeloškemu pasijonu 2009. Danica Zavrl Žlibir Ko smo med ljudmi, ki so z njim sodelovali pri letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona» zbirali vtise, so zanj vsi imeli le pohvaJne besede. V ietu dni, odkar je bil imenovan za režiseija, je živel za skupnost, bil zgled tisoč sodelujočim, ki so brez pritožev^a prenašali napore zadnjih mesecev, udeležil se je ceio vseh petih romanj v slovenske Sofije in skupaj z drugimi vabil k pasijonu, in to povsod pe$, je o njem dejal Škof]eloŠki župan. Borut Gartner je letošnja dodana vrednost pasijona» pivi mož ljudskega ljubiteljskega gledališča, ki s svojim načinom dela in s svojo karizmo kaže, Gartner 1 Fafotconrd kivo« da so nemogoče stvari mogoče, meni najožja sodelavka ja," strne SN'oje vtise "nevidni sujeva, kar mi je bilo v veiiko svečenja." Bonit je hvaležen Romana Bohinc. V pasijon- poveljnik" tisočglave vojske spodbudo. V veliko čast mi mnogim, ki so v tem času ski pisarni pritrjujejo, da o pasijoncev. ki so v sedmih je bilo tudi, da je prišel na verjeli v pasijon, od medijev njem niso nikoli podvomili, predstavah brez kančka sla- premiero, Čeprav prav v času do vodstva občine, najbolj pa da nikoli riso dobili občutka, be volje, čeprav včasih v tež- njegovega diakonskega po- Híoígíavi ^kipi pasijonrw, da kakšna stvar ne bo uspela, kih razmerah, odigrali svoje Občudovali so ga, ker je bil v prizore. Borut Gartner po- stalnem pogonu, živel pa je udarja pomen vseh sodelujole od kave. Na igralce in dru- Čih, saj je v tako množični ge sodelujoče je širil pozitiv- predstavi pomemben vsak Borut Gartner Borut Gartner, roiet) 1963, doma v Retečah, no ene^jo. Da je izbran za igralec, statist, nosač, konje- je po poklicu tiskar. Tudi v Času najbol) Gorenjca meseca, je lepo nik ali posameznik izza intenzivnih priprav na Škofjeloški pasijon |e spričevalo, saj je v največji odra. V preteklih mesedh se y j^enah, nekaj ďopUSta si je meri zaslužen, da je veliki je najbolj zanesel na vodje privošttl le za finale. Poročen je Z Danilo in ima sinova Anžeta in Andraža. V ljudskem ljubiteljskem gledališču je bil najprej igralec» več kot dve desetletji pa tudi režira in dela vse. kar ie v ljubiteljskem gledališču igralskih skupin, ki so s svo- spektakel na odprti sceni iz 18. stoletja potekal gladko in jimi igralci vsak zase vadili usklajeno, dodaja Tomaž Pa- prizore in jih prvikrat skupaj ulus. Občudovanje pasijona odigrali šele na generalki, so izrazili rudi številni gledal- Čeprav amaterski igralci, so d. med njimi tudi predsed- svojo nalogo opravili kot pronik države in poglavar slo- fesionald, kar Borut šteje za venske katoliške cerkve... zmago ljudskega ljubitelj» In še bi lahko nizali pre- skcga gledališča. Temu je za- sežnike, ki smo jih zadnji pisan že od mladosti, ko je 1:111 trebno, od iu6 do kulis. V Retečah je ustanovil tudi teater za mlade Vagabund in za najmlajše Dud! teater. mesec slišali o Borutu Gart- po osnovni šoli stopil na ^r Pasijon 1999 in 2000 nerju. Pato njemu samemu oder v domačih Retečah. Že leta 1999 in 2000 SO reteški igralci ne bi bUo všeč. kajti vselej Tudi^ režira že dolgo, vendar sodelovali V takratni uprizoritvi Škofjeloškega skromno poudarja, da je pravi, daje režiser ljudskega Škofjeloški pasijon skupen ljubiteljskega gledališča kot dosežek veČ kot 800 igral- deklica za vse. podobno cev, 80 konjenikov in še kompleksno vlogo pa ie imel mnogih sodelujočih, ki so tudi pri pasijonu, čeprav mu Pasijonska romanja pasijona. Borut je bil vodja prizorišča pri Kažči, samostojno pa je režira] eno od slik. združili svoje moči in javno- je tu pomagalo tudi več prosti prikaMli pasijon, kakrš- fesionalnih sodelavcev. So-nega je v 18. stoletju o Kri« deloval je že pri Škofjelo-stusovem trpljenju in vstaje* škem pasijonu 1999 in nju napisal pater Romuald 2000, ki ga je režiral Marjan Marušič. Po zadnji predstavi Kokalj. "Kar je naredil on. je minulo nedeljo pravi, da še z mojim sedanjim delom Borut Gartner se je udeležil petih pasijonskih romanj: v Standrež, rojstni kraj patra Romualda» v Novo mesto, Mui^ko Soboto, Celovec in Ljubljano. V Verniki različnih cerkva ni potegnil črte pod projekt, neprimerljivo. M^an je pa- c^edu pasijona so povabili tudi muslimane, evangeličane in pravoslavne. Romarji so pač pa bu to storil po pikiiiku sijon tedaj postavil na noge, ' s sodelujočimi. "Če poteg- pravi Borut "Bil sem eden nem črtkano črto, pa lahko od sodelavcev, ki smo mu rečem, da sem srečen, ker bili pri prvih uprizoritvah v sem sodeloval s toliko čudo- oporo, sedaj to v veliki meri vitimi ljudmi, med katerimi dobivam nazaj. Se vedno sva se je pretakala dobra energi- tesna kolega, dnevno si dopi- sodelovali pri njihovih obredih. Lepi in močni trenutki so bili to, brez nestrpnosti med različno v^ujočimi, je povedal Borut Gartner. Igor Draksier, župan občine Škofja Loka: "âoveka, kakršen je Borut Gartner» Id je z dušo in telesom zapisan pasijonu, danes težko najdeš. Njegov osebni zgled prostovoljca je potegnil za seboj tudi druge sodelavce pasijona." Romana Bohinc, projektna vodja pasijona: ''Bonitovi sodelavci pri tem projektu lahko zatrdimo, da ie pasijon uspel zaradi n\e\ o z iskreno predanostjo je bil drugim zgled in jim je kazal vrednote pasijona.^ Poleg režije je dal dœodku tudi del svoje življenjske naravnanosti." Tomaž Paulus, organizacijski vodja pasijona in igralec v enem od prizorov: "Borut je človek na mestu> ki mu je bilo dano, da lahko izpelje tako zahteven projekt, kot je bil Škofjeloški pasijon. Zanj je leto dni predano delal in se vsemu odpovedoval, kar je za vse nas velika šola ponižnosti in potrpežljivosti." Brane T^i^čar, eden od 80 konjenikov pri pasijonu: "O Borutu imam le najboljše besede: priden, pošten, delaven, izžareva pozitivno energijo, pravi človek za nekaj tako zahtevnega, kot jc pasijon. K pasijonu me je povabil, ker sem sodeloval ie pri prvem." Pogovor Delavce mineva enje David Agonija V škofjeloškem LTH traja že nekaj časa, večina delavcev čaka doma, zadnja izplačana plača je bita januarska. David Švarc, predsednik tamkajšnjega svobodnega sindikata, govori o razmerah, v katerih životari okoli tristo še zaposlenih delavcev. Svarc Danica Zavrl Žlebir Kje vidite največji problem? - ■■■■■■■ '^So največji problemi de-David Švarc je bil v teh lavcev, da so ostali brez dveh, mesecih, kai vemo za težave nekdaj ugledne in uspešne treh plač, da ne bodo dobili odpravnine? Po mojem loške tovarne hladilnikov, mnenju je največji problem medijsko najbolj izpostavi je- dejstvo, da se uničuje podjetna osebnost. Javnost je ob- je, ki ga niso ustanovili in veščal o tem, kako potekajo zgradili sedanji lastniki s pogovori z upravo, opozarja] na težave delavcev in bil svojimi rokami, pač pa so podjetje zgradili Škoijeločani med organizatorji opozoril- pred 75 leti in so se še dese- ne stavke, s katero so opom- tletja nazaj v korist tovarne nili odgovorne, da je njiho- veliko odrekali, s prispevld in vega potrpljenja počasi do» solidarnostmi. Pred več kot volj. "David Švarc je v LTH desetletjem pa so tovarno po- zaposlen 18 let, na delovnem ceni kupiii novi lastniki in jo mestu kontrolorja kakovosti, brez slabe vesti zavozili. Za V tovarni sta delala že nje- delavce največji problem pa gov oče in stari oČe. Od leta je, da bomo i^ubili službe. 2001 je v odboru tovarniške- Včasih je LTH zaposlovala ga sindikata, tri leta tudi nje- več kot tisoč Ijxidi. Danes nas gov predsednik. \ je še tristo (odpovedi jih [e od začetka leta dobilo dvajset), Kakšne so trenutno razme- starostna struktura je visoka, re v LTH? Ali proizvodnia izobrazbena nizka. Za te Iju- še vedno ne dela^ di se sprašujemo in vodstvu David Švarc 1 ftfo- Gocard Kavćli "Razen peščice delavcev polagamo na vest: kje bodo na terenu v Ljubljani in ad- sedaj dobili službo. Tu ni pomagali upravi, ki se sama pomagali razkriti nepravil- more narediti. Mi smo zve- ministracije, to je okoli 80 problem ene ali dveh plač, ni bila sposobna dogovoriti z nosti, Id so se zagotovo doga- zani, do denarja ne moremo ljudi, tovarna ne dela. V za- pač pa tega, da bi moralo ve- ministrom za gospodarstvo, jale v tovarni. Vse v LTH-iu, priti, delavcu ostane le. da dnjih štirih mesecih nismo liko teh delavcev do pokojni- delali vsega en mesec. Proizvodni delavci so že dva ne delati še deset let." Sindikat v LTH je prek zveze svobodnih sindikatov dose- ki karkoli vedo o tem, prosi- gre na cesto. A v našem primo, naj tega ne skrivajo, pač meni še stavka ne zaleže. gel da so bEe aktivnosti spe- pa naj nam povedo» da se te Imeli smo jo in menim, da meseca brez dela. Način, Predsednik sindikata ste Ijane. Zakaj pa naša uprava nepravilnosti razkrijejo.' na kakršnega so ljudje ostali doma, je grozljiv. Pred rdviiv v iidjtežjeiii ubdubju tovarne. Ima sindikat v teh pri tcrn ni uspela, xiain lii smo to dobro naredili, če ne zaradi drugega, zato, ker j e to jasno. Ves čas smo spraševa- Kakšne so možnosti delav- pritisk na upravo, ki se je do- dvema mesecema so jih po- razmerah sploh kakšno li, zakaj je glede na naročila cev? slej obnašala arogantno." Po mojem mnenju je^ največji problem jim rekli, naj vsak dan oko- "V LTH ta čas res vlada tuacije, da ni denarja in da svoje roke. Kdor je bil dovolj Kako medtem živijo delav dejstvo, da se siaii domov, nadrejeni so moč, da karkoli stori? in naše trdo delo prišlo do si "Marsikdo je to že vzel v li enih pokličejo, ali naj na- specifična situacija. Podjetje ni niti ubogega pol milijona hraber ali imel možnost, je ci? slednji dan pridejo delat, nima denarja, plač pa ni, ker evrov za repromaterial. To to podjetje zapustil. Če je "Pri nas se plače začnejo s Ko so poklicali, so jim dali enaka navodila in tako iz uničuje podjetje, ki ga niso ustanovili in zgradili sedanji lastniki s svojimi J falrA Crt TiíalřQf^Tr Anmo i*» se zadnje čase nič ne dela in so stvari, za katere smo jas^ imel srečo, je dobil drugo 600 evri bruto, torej delavcu jih zato niti ni pričakovati, no dali vedeti, da bomo iska- službo. Za nas, ki še ostaja- ostane 430 e\Tov, veliko tako dneva v dan, dokler niso Delavci zahtevamo to dvoje, li razloge, zakaj je do tega mo, pa je rešitev, da se stvari, nizkih plač pa je Se obreme- naposled na recepciji dobili vendar smo pri tem ohrom- prišlo in kje je denar iz LTH- ki nam jih lastniki in vodstvo njenih še s krediti. Če sta sporočila, češ nikar ne kli- ijeni. S kakršnimi koli sindi- ja. Prepričani smo, da se nas ves čas obljubljajo, tudi ures- mož in žena oba zaposlena čite več, kar doma bodite, kalnimi ukrepi, denimo s je enostavno pokradlo. Last- ničijo. To pa bi moralo biti pri nas, lahko preprosto izra- vas bomo žc poklicali, ko stavko, tega ne moremo do seči ravno zato, ker ne dela» nikom je lahko, oni sc iz- zelo kmalu, kajti mineva nas čunamo, koliko dobita za muznejo in se ukvarjajo z potrpljenje in delavci ne življenje. Sedaj pa smo dva tako so nekateri doma že mo. Tako nam je odvzeto si- nekimi drugimi dejavnost« bomo več dolgo čakali.' meseca celo brez tako skromnih prejemkov. Naj varno so prišli le tedaj, ko orožje. Saj smo poskušali s vsega. Ko se z delavci o tem Kako vse to doživljate ob 1, mi potem ne govorijo, naj še smo jim razdelili sindikal- pritiski na upravo in lastnike pogovarjamo, marsikdo re» maju, delavskem prazniku? nekoliko potrpimo, kajti ob rokami, pač pa ^^^ ^^^ meseca. V to- cer najmočnejše sindikalno mi, delavec pa ostane brez SO podjetje zgradili Škofíeločani no pomoč." doseči kako rešitev, tudi s pozivi na njihovo moralo. Če če, saj ni vredno, saj se še nikomur na vrhu nikoli ni "Kot predsednik sindikata teh dejstvih nas potrpljenje in zaposlen to zgodbo doživ- mineva. Ko smo bili prejšnji Ker ni dela, najbrž ni tudi bi ob tem ostajali zaprti za nič zgodilo, nihče ni za nič Ijam kot tragično. Ob tem teden na RTV snemanju plač? vrati podjetja, bi najbrž dose- odgovarjal. Ampak jaz ved* tudi na vlogo države gledam Tarče, kjer je bila beseda o pred 75 leti in so "Zadnje, kar smo dobili, gli še manj, kot smo sicer, no rečem, da se je tega vred- zelo kritično, da sploh do- pokojninski reformi, so tam ^ J t » , so bile januarske plače. Naj- Tako pa se je to dogajalo no lotiti, pa naj bo LTH prvi. piišča takšna ravnanja lastni- modre glave govorile o tem, se se aesetleya bolj žalostno je, da v tovami pred očmi medijev. Ob tem kjer nam bo uspelo, da bo kov, ki delavce spravijo v ne- naj ljudje že danes varčuje- ne vidimo prihodnosti, da smo bUi v sindikatu deležni nekdo pošteno odgovarjal, mogoč položaj. Od države mo v drugem in tretjem pone verjamemo obljubam veliko očitkov, češ da uni- če je zavozil podjetje. Če bi dobivamo veliko lepih in kojninskem stebru, da uprave v zvezi z zagonom čujemo podjetje. Vendar se to zgodilo, mi bo v veliko spodbudnih besed, ki pa bomo nekoč dobivali boljše proizvodnje in plaiila. Celo imamo več kot čisto vest gle- večjo uteho, kot pače dobifn niso dejanja. Naj naši držav- pokojnine. Nisem si mogel tisti, Id smo v tovami iz dne- de na vse naše aktivnosti ne vem kakšno odpravnino, ni vcdje še tako govorijo, da kaj, da ne bi ob tem pameto-va v dan, vemo, da ne bo to samo letos. Koliko smo po- Naj se tresejo tisti, ki so razumejo tegobe delavcev, vanju postavil vprašanja, ali nikoli plačano. Odgovorni magali naši upravi in stopili oškodovali podjetja in delav- naj jim kar povem, da jih ne si sploh predstavljajo, koliko za to vedo in nas zavestno skupaj, da bi tudi prek drža- ce, da bodo enkrat naleteli razumejo. Ne vedo, kaj pre- lahko človek z minimalno držijo v takem stanju, kar bi ve prišli do rešitev za zagon na take ljudi, ki jim ne bodo življa delavec brez možnosti plačo od te odtegne za plače-že bilo dovolj za ovadbo pro- proizvodnje. Po zagotovilih dali miru, če so naivno mno- dela, več mesecev brez plače, vanje katerega od stebrov. nazaj v korist tovarne veliko odrekali, s prispevki in solidamostmi. ti njim. Tisti, ki smo še osta» li v tovami (večinoma smo naše uprave in komercialistov smo imeii velika naroči- žico prinesli okoli in brez saj bi se sicer drugače obna- Ali živijo v drugem svetu: vsake slabe vesti pokopali šali, Država zase že zna po- kdor dobro živi, bo že lahko domačini), smo 2 name- la, tako da bi proizvodnja 2 nekoč uspešno podjetje. Naj skrbeti. V trenutku, ko je bila dajal petino plače za zavaro- nom, da bi v LTH delali še majhnim vložkom po na leta in leta. Mnogi pa so tudi že odšU." šem prepričanju lahko stekla. Trudili smo se in smo povem, da bomo naredili vse, da dobimo v roke vse tovarna dolžna davčni upra« vi, so enostavno zablokirali vanja, a ne nekdo s 400 evri plače, obremenjene s kredi- dokumente, ki nam bodo račun. Delavec pa tega ne ti, a še te ne dobi..." y GG + četrtek, 50. aprila 2009 Zanimivosti 13 Kdo me bo vzel pri teh letih mesec dni in doI brezDOseln. Denarla le komai za Doložnice. Rdečemu hvaležen za pomoč pri hrani. Rad bi delal, a dela za strojnega tehnika oziroma poklicnega voznika, kar je bil nazadnje» ni od nikoder. Suzana P. KovaČIČ bilo težko. Vedel sem, da bo jo seznam brezposelnih in izkušnje, saj sem že prodajal — nadomestilo nizko. Od Za- vedo, kdo je v socialni stiski. knjige od hi5e do hiše in že Kranjčan Martin Brce ima voda za zaposlovanje sem Meni ta paket zelo pomaga, takrat je §lo to slabo v pro- dvaintrideset let delovne upravičen do nadomestila za v njem so moka, sladkor, met Zdaj, ko je gospodarska dobe. Po izobrazbi [e strojni obdobje dveh let. Prve tri olje,... nazadnje smo dobili kriza, je to še težje. Kako naj tehnik, zadnjih deset let je mesece bom prejemal 70 zraven tudi krompir." Mar- prodajam sesalce, če pa ima» delal kot poklicni voznik- Vo- odstotkov od osnovne plače. tin se znajde tudi drugače, jo ljudje denaiia še komaj za zil je kombi po ceii Evropi, od Švedske, Škotske do Esto- kar pomeni 304 evre na me- spomladi si nabere regrat, preživetje? Zelo rad bi delal set. Zatem bom dobival le še jeseni gobe, Pregleda vse tr- preko javnih del, veliko nije... Zadnji mesec in poi je 264 evTOv na mesec. To je govine, da najde čim cenejše imam prakse s strojnim bru-brezposeln, prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje. "Zaradi recesije so v podjetju, v katerem sem bil zapo- "Zaradi recesije so v podjetju, v katerem sem bil zaposlen zadnjih šestnajst mesecev, začeli šenjem, veseli me tudi delo poklicnega voznika. Rad sem aktiven, čeprav zdravstveno res nisem več v najboljši formi, dvakrat sem imel operirano kilo, posedla se mi je hrbtenica, ampak komu mar za to... Invalidnine nisem nikdar uveljavljal, stili so najstarejše." Martin komaj za položnice." Edina izdelke. Pc Kranju hodi peš. raje sem vedno stisnil zobe." sleD zadnjih šestnajst mese- o^puSíatí. O tem sem bU pisno obveščen mesec cev, začeli odpuščati. O tem àxii pred prenehanjem delovnega razmerja, sem bil pisno obveščen me- Odpustili so najstarejše." sec dni pred prenehanjem delovnega razmerja. Odpu- je v oseminpetdesetem letu sreča, da sta njegova otroka avto letnik 1992 je prodal. Ni starosti, do upokojitve mu že odrasla in oba pri kruhu, bilo več denaria za registrad- manjka še osem let. "Najbolj tako vsaj te skrbi nima, jo, ne za bencin. Takole zaključi Martin Brce: "Delavci nismo krivi in recesije nismo skuhali. Zase me skrbi, kako bom službo Sogovornik pravi, da mu Preko Zavoda za zaposlo- bi pa rekel: nisem obupal, je dobil pri teh letih, saj je še ni nerodno naglas povedati, vanje je v tem času prišla po- pa težko. Upam, da bom čim veliko mlajših od mene brez da potrebuje pomoč. "Paket nudba za delo, sogovornik prej dobil delo, saj ne želim nje. Seveda želim delati," je prehrambenih izdelkov do- pravi: "Vem, da je v teh časih biti dve leti na borzi." O le- poudaril. bim na Območnem združe- treba poprijeti za vsako delo, Izguba službe je pri Marti- nju Rdečega križa Kranj. Ta- ampak dobil sem ponudbo» tošnjem prvem maju pa doda: "Naj živi praznik dela. nu povzročila osebno in so- krat, ko imajo hrano na zalo- da bi prodajal razne izdelke da bomo le delo čim prej do-cialno stisko, "Zelo mi je gi, nas o tem obvestijo. Ima- po hišah. S tem imam slabe bili nazaj." Martin Brce ) Foio Tma dou Teta y Id dobra kot mama Sabiha Ćoragić iz Tržiča je sama spravila h kruhu svojo hčer» Sedaj skrbi za Jasmino in Mireio, hčerki pokojne sestre, čeprav nima službe in je odvisna od socialne pomoči. Stojan S aïe Tržič • Spoznala sva se pred nedavnim, ko je prišla v skla- se v kranjskih Živilih kot Či- skibljeni hčerki. Od aprila ko ve. Tudi to, da stanuje na stilka. Pri šestih letih sem lani sta na varnem pri meni. Koroški 2 v Tržiču. Ob risa- vzela hier k sebi. V Tržiču je končala osnovno Solo in na« Moja hči že dela in je letos nju veselo poje. Vsega se je odšla živ€t drugam. Lepo naučila v vrtcu Palček, kjer dišče Rdečega križa Tržič po daljevala šolanje v Kranju, sem jo vzgojila in enako že- so jo lepo sprejeli otroci in paket s hrano. Ni je bilo Ko sem izgubila stalno služ- lim za sestrina otroka. Do- vzgojiteljice. Pri teti jima je sram priznati, da potrebuje bo, sem pomagala kmetu kler bom Živa, ju ne bom lepo, čeprav živijo skromno, pomoč. Ne zase, ampak za pri pridelavi zelenjave, dala od sebe," je dejala 50- Imajo še radi in ob tem poza-mali punčki pokojne sestre. Sama sem morala spraviti letna Sabiha, ki že pol svoje- bljajo na vsakdanje težave. "Sama imam 220 evrov Eno leto živita pri njej. Ce- hčerko h kruhu, ki se je iz- ga življenja prebiva v Tržiču, prav je njuna teta, skrbi za- nju kot prava mama! Sabiha Čoragič je že dolgo bolna, "Lani sem bila prvič na morju s kolonijo. Malo brez službe in brez pravega sem se naučila plavati, zato si želim tudi letos zaslužka. Vseeno je odloče- „g ^^^^^ ^do rada bi imela svoj računalnik na, da sestnna otroka ne bosta siroti. Tudi zato nam je doma. Zaenkrat ga lahko uporabljam le v šoli," buVpripTavli^na'^^ zaupala lasmina. Mlajša Mirela pogreša le ko življenjsko zgodbo. kakšno igračo in čokoladni jajček vsak dan, ' Doma sem iz Bosne. Ali jima bo kdo uslišal njune željeP Mlada sem prišla v Slovenijo zaradi dela. Najprej sem se zaposlila v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Dve sodalne pomoči. Z otroškim dodatkom in preživnino za Mirelo dobim nekaj čez petsto evrov, kar zadošča le za jasmina, Mirela in Sabiha ob sliki^ na kateri je hči Sabîhe s plačilo položnic in nujno pokojno Jasno, hrano. Če nam hrane manjka, grem tudi na Rdeči križ. Tega me ni sram, sramota pa je krasti in ubijati! Občino Tržič sem prosila za drugo stanovanje. Živimo na jj kvadratnih metrih, zaradi učila za frizerko. Ni nama Prvi otrok njene pokojne slabega ogrevanja so stene bilo lahko. Selili sva se po sestre le lo^letna Jasmina, vlažne, kopalnica pa je na leti in pol sem delala v tkal« raznih stanovanjih. Iz Pod- nid. Nato sem se vrnila do- ljubelja sva se pred nekaj leti Sedaj je učenka Četrtega razreda v Osnovni šoli Tržič. drugi strani hodnika- Zaradi otrok bi rada večje tn boljše mov k staršem. Zaposlila preselili v stari del Tržiča. Rada se uči, le s slovenščino stanovanje. Upam, da ga sem se v tovarni za vzrejo Želela sem v mesto, kjer ima malo težav. Po pouku bomo dobili, saj stanarino piščancev. Delala sem tudi imam blizu vsaj zdravnika, odhaja v Mladinski center redno plačujem. Najtežje mi ponoči, a zaslužek je bil imam težave z zdravjem, Tržič, kjer naredi naloge in je za denar, zato se plačilo slab. Takrat sem že imela zlasti s srcem. Predlansko se udeležuje raznih dejavno- kakšne položnice zavleče v hčerko, ki je bila premajhna jesen me je skoraj stria ža- sti. V prostem času se druži s naslednji mesec. Tudi otro- za pot v Slovenijo. Ostala je lost, ko sem izgubila 29-let- prijateljicami in pazi na pri starših, jaz pa sem se vr- no sestro lasno. Živela je v mlajšo polsestro. MireJa je koma ne morem izpolniti vseh želja," je potožila sogo- Če je vreme slabo, je kuhinja in dnevna soba tudi igralnica nilâ v Tržič. Zaposlila sem Bosid, kjer je pustila nepre- stara komaj tri leta, a že veli- vomica, A za sestrici. Na robu v rsnii otrok SODNA KRONIKA TEDNA PiSe: Simon Šubic Zgodba o Bernardu, ki mu je uspelo preživeti materino ljubezen (7. del). Milena Miklavčič usode "Ker sem bil spet zavarovan, sem si Šel popravit tudi zobe, Ce sem pošten, se sam nisem niti zavedal, da je z njimi kaj narobe. Se opazil nisem, da mi je smrdelo iz ust. Na to neprijetnost so me opozorili na obveznem zdravniškem pre* sama kost in koža me je bila, saj sem največkrat "pozabil" jesti. Nikamor nisem hodil, nobenih prijateljev nisem imel, saj sem živel izoliran od vseh - samo od računalnikov ne. Potem pa mi je nekoč začel šef nagajati, da me neka ženska z da so bili majhni otroci zmeraj glasni in so kričali, Čeprav niso imeli zato nobenega razloga. Potem pa se le ojunačim in jo vpra» šam, kaj bi rada, pa mi odgovori, da se ji niti ne sanja. Da sem bil menda jaz tisti, ki sem ji preko šefa neneh* gledu. Bil sem celo zelo ulice rada vidi in da mi po- no pošiljal pozdrave in va- šilja pozdrave. Sprva ga ni- bila in te reď. Zijal sem va- užaljen, ko so mi rekli, saj sem imel občutek, da me hočejo ponižati. A me je potem rejnica pomirila, Češ da bi bilo res bolje, če se malo uredim, da sem kot kakšen zanemarjen cigan," se nasmehne Bernard ob še ne tako davnih, spominih. Bernard je ugotovil, da ima v sebi naraven dar za to, kako delujejo, raču n al niki. Žal mu je na začetku angleščina delala velike preglavice. a z vztrajnostjo je počasi osvojil nekaj najb'olj osnovnih izrazov, ki jih je potreboval pri svojem delu. je v naročju držala otroka. "Zgodilo se je, da sem kak- Niti ozrl se nisem, samo po- šen dan preživel ob njih mignil sem z roko, naj bo tudi po 24 ur. Vmes sem iho, kajti ena stvar me je že sem hotel niti slišati, ker pa me ni nehal zafrkavati, sem mu namignil, naj se mi pride pokazat, pa bom potem videl, kako in kaj bom z njo. zřečeno sem že v naslednjem hipu pozabil, kajti z računalniki sem imel ogromno dela, saj sem mori vzpostaviti JPS povezave z vsemi tovornjaki, ki so vozili po Evropi, kar pa ni bilo enostavno delo. Bila je že :ema. ko se nenadoma odprejo vrata in šef porine v mojo sobo neko žensko, ki kaj pojedel, popil ogromno vode in je šlo. Sef se je sprva Čudil vnemi, a potem se več ur zapored zafrkavala, pa sem jo hotel rešiti, preden odidem domov," se naje nanjo navadil, pa za- smehne Bernard in ob tem dovoljen je bil, da ima zaposlenega tepca, ki mu plačuje za osem umi del o vnik, on pa dela dvakrat toliko." Zasilno bivališče si je uredil v neki stari avtomobilski prikolici, enkrat na teden pa se je šel očedit k svoji ljubi rejnici. Občasno se je pri njej tudi najedel, za kar ji je bil zelo hvaležen. "Nikogar nisem imel, ki bi mi povedal, kaj.je prav in kaj ne. Nisem znal z denar- skomigne z rameni, češ tako je, kaj pa se ženske vtikate v moške ravno takrat, ko nimamo časa za vas. A tista ženska je kar stala pri vratih in končno se 'predrami" tudi Bernard in jo opazi. Bilo mu je zelo nerodno, saj je imel okoH sebe vse razmetano, smrdelo je tudi po fižolovki, ki so mu jo prinesli iz bližnje gostilne. njo kot malo zmešan, preden se mi je posvetilo, da so naju oba povlekli za nos. Postalo mi je tako nerodno, da bi se najraje vdrl v tla, Ne da bi jo gledal, sem se začel izmotavati, da so nama vse skupa[ podtaknili. Ona je bila nekaj časa tiho, potem pa je s povzdlg- njenim glasom dejala, da bi morala stopiti skupaj in jim dati vetra. Da se iz naju ne bodo več norčevali." « Bernard je odkrito priznal, da se mu ni niti sanjalo, kako bi lahko to naredila. Pa Še delo ga je Čakalo in zato mu je bilo za ženske toliko mar kot za lanski sneg. "Pove mi, da ji je ime Zdenka, da ima tri otroke, ki so brez očeta m da je deset let starejša od mene. Če sem iskren, mi je bilo malo mar za njena leta, sploh pa ni bila videti slabo. Pojdi z mano domov, pa jim bova še najbolj zavezala jezike, mi je rekla. BU sem navajeri ubogati, kaj mi je drugega kazalo. Ugasnil sem računalnike, zaklenil vrata, ona mi je porinila otroka v naročje in me vodila po ulicah do manjšega bloka, kjer je stanovala. Ukazala mi je, 'Ona pa je kar stala in me naj grem pod tuš, ona pa je jem, spodnjega perila sploh gledala, tudi otrok, ki ga je ta čas spravila spat otroke. nisem imel, ene gate, pa še držala v naročju, je bil tiho. Nato sva zlezla v posteljo, v s temi nisem vedel kaj poče- ' kar se mi je sploh zdelo kateri spim še danes." ti. Veliko sem tudi shujšal. Čudno, saj sem bil navajen, (se nûdaljuk) vloga očeta v družini (4) Damjana Šmid moj pogled Očetje so lahko v mnogih pogledih boljši zgled za otroke kot njihove mame. Ker si pogosto vzamejo več časa in prostora zase, jih hitro oznadmo za egoistične. Pa vendarle - na drugi strani tega lika, ki zna živeti tudi svoje življenje in nima problemov s pretrganjem po- je oče odsoten ves dan in ne ve, kaj se dogaja v njegovi družini. V takšnih primerih lahko navidezno zelo lepo vse deluje, resnične posledice pa se pokažejo šele čez leta. Otroci potrebujejo oba za uravnovešanje življenja, za posnemanje vlog in učenje, za bližino in igro. Tudi pkovnice, je požrtvovalna reševanja problemov se očet ft mati, ki poskrbi prej za vse druge, šele potem pa zase. Res je to le čmo-bela sličica pa vseeno veliko pove o dveh povsem razhčnih zgledih, ki jih dajemo otrokom. Zato je v tem primeru oče boljši zgled, saj poskrbrzase. Poleg tega ga ne skrbi, kaj si bodo drugi mislili, ko ga bodo sredi popoldneva videli na teniškem igrišču. No, druga zgodba pa je tista, kjer je pogosto lotijo na drugačen način kot mame. Defmi-rajo problem in poiščejo rešitve, če so. Če jihni, se z zadevo ne ukvarjajo več in sprejmejo življenje takšno, kot je. Seveda je vse našteto odvisno od tega, kaj so prinesli s seboj in kakšno družino so si ustvarili. Pomembno je, da se oČe in mati pri vzgoji dopolnjujeta. Vendarle zdaleč najpo- membnejša vloga očeta je ta, ki pokaže, kako rad ima svojo ženo, mater svojih otrok. Seveda isto velja za mame. Ta vloga odloča o prihodnosti naših družin. Bodo očetje in matere znali ohraniti to prvobitno celico, z vsem spoštovanjem in razumevanjem drug drugega? Razdelitve in kazanje s prstom, kdo je bil prisoten pri porodu in kdo je otroku menjal pokakane pleničke, niso merilo za uspešno opravljanje starševskih nalog. Prisotnost pri porodu je dogovor med dvema. ne pa nenapisano pravilo, ki velja za dobre očete. Poznamo očete, ki niso bili nikdar prisotni pri porodu svojih otrok, pa so svojo vlogo kasneje boljše opravOi kot tisti, fcl so bili zraven. Bobinac naključna žrtev Trije starejši mladoletniki se bodo na celjskem sodišču zagovarjali zaradi ropa. Novica ne bi bila nič posebnega, če si ne bi za tarčo izbrali predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca. Oropali so ga, ko se je Bobinac sprehajal v bližini svojega doma v Kaplji vasi pri Preboldu. S palico so ga udarili po glavi in mu odvzeli mobilni telefon. V javna^ti je tiapad na Robinra, Iri jn je skupil po glavi, na kar ga spominja dvanajst šivov, zelo odmeval, saj se je ugibalo, kakšni so bili pravi motivi napadalcev. Celjski kriminalisti, Id so v preiskavi ropa opravili več kot sto pogovorov s krajani Spodnjesavinjske doline, so prepričani, da so mladeniči predsednika uprave Gorenja napadli iz objestnosti in samodokazovanja. Za rop se naj bi odločili v trenutku, Bobinac pa je bil za žrtev izbran povsem po naključju, saj ga mladeniči sploh niso poznali. Staniča oprostili Na ljubljanskem višjem sodišču so potrdili oprostilno sodbo nekdanjemu predsedniku uprave Gorenja Jožetu Staniču, Id ga je obtožnica bremenila storitve kaznivih dejanj preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji in zlorabe notranje informacije. Stanič naj bi za časnik Finance 5. novembra 2002 potrdil, da so bili v Gorenju predstavniki tuje družbe, ki se zavzema za strateško povezavo z Gorenjem, in da je prevzemna cena pet tisoč tolarjev na delnico prenizka. S tem naj bi preslepil nekatere lastnike Gorenjevih delnic, da so jih prodali. Naslednji dan je Stanič dvema borznoposredniškima družbama naročil prodajo 20.526 delnic Gorenja po povprečni ceni 5.031 tolarjev. Stanič naj bi s tem izkoristil informacijo, Id je pomembno vplivala na ceno delnic, saj uprava ni bUa seznanjena z nikakršno namero za prevzem. Prvostopenjsko sodišče ga je obtožb oprostilo, sodbo pa je sedaj potrdilo tudi višje sodišče. Stanič se je sicer zagovarjal, da je delnice prodal zaradi reševanja stanovanjskega problema svojih otrok. Smrt kosila po cestah V158 prometnih nesrečah, ki so se prejšnji teden pripedle na slovenskih cestah, so umrle štiri osebe. Najpogostejši vzrok nesreč je bila znova neprilagojena hitrost, so sporočili z Generalne policijske uprave. Pri Podgradu na glavni cestî Gornja Radgona-Maribor je v torek v trčenju tovornjaka in avtobusa umrl voznik tovornega vozik, na ljubljanski obvoznici pa je v sredo zvečer umrl voznik, ki se je prevmU z avtomobilom. V soboto je na gozdni poti v Veliki Polani padel motorist in umrl zaradi hudih ran na glavi. Čelade ni uporabljal. V nedeljo zgodaj zjutraj pa je na avtocesti Celje-Maribor pri izvozu Ljubečna voznik osebnega vozila trčil v zadnji del avtobusa, Id ga je zato zaneslo s ceste in obrnilo na streho. Ena od dvanajstih potnic, ki so se vračale z dekliščine, je pri tem umrla. é\ GC + íetrtek, 30. aprila 2009 15 Slovenci po svetu Z Lubnikom med ai^ntinsldmi Slovenci (25) Nostalgija in strast Marija Volčjak toda z njo bo brez dvoma iz- najprej mlajši, nato pridejo španskem loncu, svoje pa so ' gubi] §arm nekdanjih časov, na vrsto malce starejši in po seveda prispevale tedanje V Buenos Aires smo prispeli Tudi propadajoča hiša na aplavzu sodeč je zvezda še družbene razmere v Arçenti- v zgodnjih večernih uiah in drugi strani ulice prav tako vedno starejši plesalec, ki ni. To je bil Čas, ko so velepo- že na poti do hotela v središ- hrepeni po nekdanjih časih, mu prisodimo več kot petde- sestniki začeli ograjevati svo-* ču mesta nas je prevzela ko je imela bogate stanoval» set let Pieše z neverjetno ele- je famie, na katerih je živelo energija veiemesta. Buenos ce, sedaj pa so njena okna ganco, vsak njegov gib izža« veliko gavčev (kmetov), ki so Aires je seveda povsem dru- porazna, streha pušča, na bal- reva malce zadržano strast, se zato priseljevali v mesto, gačen od puščavske Mendo- konu raste grmovje in prav kakor se njegovim letom Tako je nastala podoba ple- ze ali smučarskega Barilo- neverjetno je, kje si rastline spodobi Kdove koliko let že salca tanga s klobukom, rut" cha. najdejo prostor. pleše, verjetno vse življenje, ko in nožem, torej "mačo" Ni samo ogromno človeško Poleg nostalgije oziroma saj sicer ne bi bil tako dober. stil. Po drugi strani je bil čas, mravljišče, temveč ga preže- hrepenenja po domovini, ki Carlos Garde! še vedno po- ko so odpravljali sužnjepo- ma neka posebna energija, ga nosijo v sebi generacije osebija tai^o, čeprav po rodu sestniški sistem, zato se je ki te posesa vase. Buenos Aires ni samo južnoameriško mesto, temveč številnih priseljencev, Argen- ni bil Argentinec, po vsej ver- črnski ritem prav tako pome- dnce povezujeta dve strasti • jetnosti je bil v Marsellu ro- šal v tango. tango in nogomet. Že prvi jen Urugvajec, ki je vrhunec Prvotni tango je bil pre- skriva v sebi številne evrop- večer se odpravimo na večer- svoje kariere doživel v Bue- prost, vesel ples, namenjen seveda taneo ske poteze, pravijo mu tudi jo v gledališče, kjer plešejo nos Airesu. Na njegovo po- zabavi. Pevec Carlos Gardel južnoameriški Pariz. Evrop- tango. Med predstavo postre- dobo niso pozabili med veče- mu je dodal šarm profesio- ski priseljenci so prineseli s žejo z asadom • znamenito rom tanga, ki smo ga dožive- nalnosti. Hkrati pa so na seboj izgubljeno staro domo- argentinsko govedino in čr- li v enem od številnih gleda- tango vplivale tudi kasnejše vino, po kateri hrepenijo, nim vinom. Predstava je pol- lišč, ki jih v Buenos Airesu argentinske razmere s svoji- Argentince povezujeta dve stvari, poleg nogometa je to seveda tango. £ i J"-. iiï. hkrati pa jih jc žc zdavnaj na strastí, Id skupaj z vinom prevzel šarm nove domovi- raztopi še tako veliko gorenj- vsak večer napolnijo Številni obiskovalci. mi vojaškimi udari in bili so časi, ko je vojaška hunta Iju- I ne. To seveda velja tudi za sko zadržanost. Dvorano pol- Tango jè pravzaprav ljudski dem celo prepovedala dru- naše rojake in njihove občut- nijo turisti z vseh koncev sve- ples, ki je nastal pred stolet- ženje, kar je za južnoameri- ke je še najbolje izrazij Ciril ta, strežejo Šarmantni nata- jem, v času množičnega pri» Ške razmere huda stvar. Jan iz Zgornjih Gorij, U je v karji, mične gospodične po- seljevanja v Argentino. Prise- Vendar tanga niso prepove- Argentino prišel kot enajst- nujajo cvetje in južnoameri- Ijend so s seboj prinesli veli- dali, umaknil se je v pod- letni fantič: "Saj nam niČ ne ško vzdušje pričarajo Še pred ko glasbenih stilov, od itali- zemlje, v beznice. Postal je manjka, v Argentini imamo prihodom plesalk in plesal- janskega belcanta do franco- bolj žalosten, temačen, vanj h ? ti J y* tudi svoj košček Slovenije." cev na oder. skega šansona in židovskega se ie naselil patos. Ko danes % ^J I I Tudi G ran hotel de la Paise, Nato se začne. Plesalke in klecmarja, Celo Slovenci so z gledaš in poslušaš tango, je T kjer smo stanovali, je bil poln plesalce spremlja orkester iz- valčkom in polko pristavili glasba vesela, besedila pa so Tango je pravzaprav ljudski ples» ki se je pod vojaško nostalgičnosti. Vsekakor je vrstnih glasbenikov. Vrstijo svoj lonček. Vse te različne pogosto žalostna. Toda tan- oblastjo preselil v beznice, danes za turiste plešejo v potreben temeljite prenove, se plesne skupine in pari, kulture so se premešale v go nikoli ni mevžast. gledališčih. Slovenci v zamejstvu (140) Nagrada komandantu žandarmerije Ena od treh organizacij Slo- komandant koroške žandar- Jože Košnjek vencev na Koroškem, Skupnost koroških Slovencev in merije Willibaid Liberda, ki je zaslužen za spodbujanje Slovenk, bo maja podelila čezmejnega sodelovanja in Kugyjevo nagrado, ki jo prej- sožitja na Koroškem. V času mejo Slovenci ali predstavni- svojega poveljevanja se je ki večinskega naroda, ki bi- zavzemal za ohranitev poli-stveno prispevajo k uresni- cijskih postaj na dvojezič-čevanju kulturnega, vzgoj- nem ozemlju in za učenje nega, političnega, gospodar- slovenščine med policisti, skega, športnega in splošno Na predlog Skupnosti koro-človeškega zbliževanja in so- ških Slovencev je omogočil delovanja narodov sosedov poskusni tečaj slovenščine, ■ na Koroškem in na območju ki se ga je udeležilo 116 poli- Wl p/j ^fi^PÍji celotne regij e Alp e- f a dr a n. cisto v, in zago varj al pogodbo Nagrada, ki jo bodo letos po- z avstrijskim ministrstvom delili tretjič, je imenovana za notranje zadeve za fman- po znanem večjezičnem in multikulturne m alpinistu ciranje jezikovnih tečajev za policiste. Zagovarjal je skup ter piscu knjig o gorah fuliu- ne projekte za zagotovitev Sodelavci odvetniške pisarne Grllc&Partner (od leve): dr. Matevž Grilc, dr. Roland Grilc, dr. su Kugyju (1858-1944). tó je varnosti na čezmejnem ob- Maria Škof in mag. Rudi Vouk deloval v spodnji Ziljsld doli- močju Slovenije, Avstrije in ni pri Pečeh, v Gorid in Tr- Furlanije. Pri policijskem Pisarna je delovala vsa leta, tako pa pisarna sodeluje z slovenščine v javnosti in stu in v slovenskem delu fu* delu in zasebno je spoštoval tudi v časih najhujšega priti- avstrijskimi strankami, ki dvojezičnih krajevnih napi- lijskih Alp. Ideja nagrade iz- človekove pravice ne glede ska na Slovence, dvojezično poslujejo s Slovenijo ali ima« sov. Konec marca se jim je haja iz želje po zbliževanju na jezikovno ali versko pri" in z nasveti pomagala števil- jo pri nas pravne probleme, pridružila odvetnica dr. Ma- dežel na območju Jadrana in pádnost nim koroškim Slovencem. V odvetniški pisarni so ra- ria Škof, ki bovodilananovo Alp, po znanju jezikov s tega Letos praznuje t ridese tle t- Zaradi znanja slovenščine in zen ustanovitelja dr. Ma tev- odprto pisarno v Gradcu. območja (slovenščina, nemščina, italijanščina in tiirlan- nico delovanja znana celovška odvetniška pisarna poznavanja pravnih siste- ža Grilca doslej delali še dr. mov v Avstriji m Slovcmji se Roland Grilc in mag, Rudi Doslej v glavnem štajerskem mestu ni bdû odvetmka z ščina) in po spoznavanju Grilc&Partner, ki jo je usta- na pisarno obračajo stranke Vouk, ki je znan zaradi šte- znanjem slovenščine. Od- kultur na stičišču treh evrop- novil dolgoletni predsednik iz Slovenije in drugih delov vilnih dobljenih tožb na av- vetniška pisama GrilcStPart- skih jezikovnih skupin. Pre- Narodnega sveta koroških nekdanje Jugoslavije; ko re- strijskem ustavnem sodišču ner že nekaj let deluje tudi v jemnik nagrade bo nekdanji Slovencev dr. Matevž Grilc, šujejo zadeve v Avstriji, prav zaradi pravice do uporabe Ljubljani. razgled Jožef Delavec vIihaNaguč Mihovanja učil za ključavničarja. Pozne- glasjem vseh praznujoâh ali je je naneslo, da je živel bolj drugače sodelujočih. Nastal od revolucije in njenih sa- je kot izrazito "rdeči" f«aznik dov, postal je nekakSen cesar v letih po 1886, a se je skozi ("poslednji Habsburžan") in desetletja med ljudmi tako vodil državo, v kateri naj bi prijel, da je postal pravi ijud- sicer vladalo delo in delavci, ski praznik in ga je naposled No, resnid na ljubo, se "delo- s poimenovanjem po Jožefu vnim ljudem" v njegovem Delavcu priznala tudi Cer- cesarstvu ni godilo tako slabo kev. Praznujemo ga plural- kot danes, častil pa se je bolj no, vsak po svoje, s politič- Titov kot delovni kult. Zlasti nim shodom ali "delavsko maja, ki je bil njegov mesec, sveto mašo", s kurjenjem Za njegov rojstni dan {Id je kresov, izleti v naravo, na bil v resnid 7. maja) smo 25» piknikih, s počitkom ali - de- maja častili večno mladost, lom. Kmetje na ta dan, Če je umri pa je 4. maja, na dan lepo vreme, sadijo krompir, sv. Florijana v glavnem me- kar pa še ne pomeni, da so stu republike šentflorjanske. proti. Zdrava kmečka pamet Waj mi bo ob tem dovoljeno ravna sonaravno in se ne ozi- še nekaj besed o osebni skuš- ra pretirano na koledar. nji s prvim majem. Sporni» Pri prazniku, Id časti delo in njam se ga po večernem kre- Delavca z velikim D, pa je su in po jutranji budnid, za potrebna tudi previdnost, katero \e v mojem kraju po- Siej ko prej se je namieč tre- skrbela pihalna godba Alpi- ba vprašati, kako je z delavd ne, ki se je med hišami zape- z malo začetnico? V Ljudski Ijala kar na tovarniškem ka- republiki Kitajski/Id je bila raionu. V naši družini na ta ustanovljena pred 60 leti dan nismo sadili krompirja. (1949)» častijo kult dela. de- Šli smo od dorra, po možno- lavd pa so podvrženi kapita- stí peš, in pohod sklenili s listiňsemu režimu najhujše piknikom. Dokler je živel vrste. Pri nas imajo v vladni mamin oče |aka, ki je imel 1. koaiidji glavno besedo stran- maja god, smo obiskovali ke, ki so nastale iz Zveze Ko- tudi njega. Na cerkvenem munistov in Zveze sociali- Nenavadno in tudi nekoliko koledarju sta bila včasih za 1. stične mladine Slovenije - iz nespodobno vprašanje: kaj maj apostola Filip in |akob, organizadj,kinajbiv]adalev imata skupnega sveti Jožef 1. maja 1955 pa ju je vesoljna interesu delavskega razreda. in tisti Jože, ki se je pisal cerkev přeplavila na 3. maj, A če bi razmere sodili p>o to* Broz, §e bolj pa smo ga poznali Dod imenom Tito? Ve- na njimo mesto pa inštalira- vamah, ki se zapirajo, delav-la novokomponiranega Jože- ce pa mečejo na cesto, bi lah-liko skupnega razen imena fa Delavca. Tega dolgo še ve- ko pomislili tudi, da v tej dereš nista imela, sta pa oba po- deli nismo in tudi stari oče, želi dejansko vladajo Kapital stala nekakšna majska patro- ki je bil enakega poklica kot in tajkuni. Kakorkoli te gle-na. Sv. Jožefa, ki sicer godu je Jožef, je svoj god še naprej damo na te red, se na koncu 19. marca, je Cerkev postavi- praznoval na prvi majski izkaže, da gre večini za prvi la tudi za prvomajskega za- dan. Enako ravna tudi njegov maj in tudi sicer Se kar do-vetnika vseh delavcev, zlasti sin, ki je prav tako Jakob, po bro, delavcem z malim d pa tistih, ki živijo od dela svojih poklicu pa čevljar in ljubitelj- je hudo in jim tudi za naprej rok. Tako kot je od njega ži- ski tesar. kaže bolj slabo. Tako se uteg vel Jožef sam, ki je bil tesar. Kar me pri prvem maju še ne goditi, da bomo ob vseh Od takega dela naj bi živel posebej veseli, [e dejstvo, da tudi Josip Broz, ko se je iz« je to praznik z velikim so- dobrotah praznika dela pozabili na delavce ... Vaš razgled Civilna iniciativa Siiha • Kl}ub temu da člani dokazujejo in prepričujejo občinsko in državno oblast o boljših rešitvah za vas Suha in Suiane, jih pristojni ne poslušajo. Zadnja štiri leta vzdigujejo roke in glas za svoje pravice, pa nič. is s Fo^gr^fiia coraidK^v^e '-■•i,- ^ V Motoristi» Id se te dni sicer na spomladanske vožnje večinoma najraje odpeljejo na sonce prod morju, lahko uživajo tudi na zavitih ovinkih prek Vršiča. Tja sta se konec tedna podala tudi Ida in Milan, Milan je povedal, da so ob tem nastali eni najlepših posnetkov, kar jih je naredil v zadnjem času, saj več metrov snega ob cesti ne vidiš vsak daní v.s. Kruha in Iger Marjeta Smolnikar sedmica živel 1. maj, mednarodni rial oziroma za široke ljudske bogatenje lastnikov kapitala, davčcnje "abnormalno visoke mu enakovredno sindikalno praznik delal množiu, pisan na kctžo lastni' realno^, kije n^ ogroia niti plače in nagrade" ali vsaj elite ^raSujem, kaj so s poten- 0,ja, sliši se lepo m pravično, kom kapitala. Pač po vzoru svetovna jinančna kriza, da uvedbo "četrtega dohodninske- cialno močjo, s katero razpo-V resnici je tako, da delo (v antične družbene prakse, zna- sindikatov in njihovega do- ga razreda" in bla bla bla. Na- lagajo in jo obvladujejo, stori-smisiw mezdnega razmetja ne pod sloganom: kruha in mnevnega boja za pravičnost mesto da bi, namreč Dušan li, da bi v Sloveniji preprečili med lastnikom kapit^ila in lastnikom "rok", tojetradiâo- ;ger. V tem kontekstu so sindikati zgolj sredstvo (kapitala) sploh ne omenjam. Rebolj, Dušan SemoliČ, Boris pojav nesramno bogatih posa- Po^vje, da ne rečem nesram- Mazolin, predsednik Konjede- mtznikov, ki so se (pravilo- nalnega sredstva za proizva- za dosego cilja, to je, prvič, nost, zase so slovenski sindika- racije go, inkarjedrugesindi' maj iz "hlapca" komunistič-janje materialnih dobrin) že miru v "hiši" in. drugič, nego- ti in njihov boj za "obrambo kalne smetane, stopili skupaj nega režima prelevili v gospo-zdavnaj ni več vrednota. Ce je vanje občutka kolikor tolikšne delavcev in delavk", kot se na ter nesramno bogate posamez- darja kapitala in s tem, podělo kot "komoiijicirana do- pravičnosti. Kar je, priznam, besedni ravni rad šopiri Du- nike s komunistično provini' sredno, v gospodarja delavske- brina, ki povzroča v kapitalističnih družbenih odnosih do- do skrajnosti bogokletna teori- šan Semolič, predsednik Zveze enco inkriminirali ali vsaj mo- ga razreda, ja tako imenovanega sccialne- svobodnih sindikatov Sloveni' ralno diskreditirali. Da se ra- Ker odgovora omenjene gospo datno odtujitev" (prosto po ga boja z elementom enakih je, ki od vlade (kajpada na be- zumemo, v mislih imam iz- de niti po naključju ne priča- Kurlu Marxů), sploh bilo ka- možnosti oziroma pravičnosti, sedni ravni) zahuva. da v ključno tiste, ki so spremembo kujem, bom, pač po svojem vi- dar koli vrednota. Po ámgi sirani je antični ospredje postavi ljudi, ne kapi- gospodarskega sistema (po denju in dojemanju stvari, od- Po mojem videnju in razume- družbeni model "kruha in tal. (Kar se mene tiče, je kapi- modelu vojnih dobičkarjev) iz^ govorila sama. Storili niso vanju stvan je praznovanje vina" nadvse sodoben in rea- tal vrednota, ne antivrednota, rabili za lastno bogatenje. , nič. Absolutno nič. In o tem. dela, se pravi, z "zapoveda- len. V zahodnih, pogojno reče- ampak to je druga zgodba.) V kontekstu povedanega slo- ne pa, denimo, o vlogi kavita- IÍ - » «v II É .It. . . .. ^ ^ ^ - _ or mm praznikom čaščen no demokratičnih, družbah je Ali, predsednik Pergama Du- vensko sindikalno elito, se pra- la, hi moral razmisliti sloven- mezdni odnos, opy za proleta- čezmerno, že kar neokusno šan Rebolj, ki propagira ob- vi, Dušana Semoliča in nje- ski delavec. EKONOMIJ Stefan .zargi @g-2ias. si 17 Kriza nam šele "Med nujnejšimi ukrepi države je zagotovo sprostitev gradbenega trga ... Pogoj teh ukrepov bi bil, da smo s tem denarjem plačani tudi podizvajalci," pravi Gregor Žontar. BoStian Bogataj Hotavlje - Marmor Hotavlje spada med vodilna evropska kamnoseška podjetja, v lasti ima več kamnolomov v Sloveniji in tujini. Z lanskimi poslovnimi rezultati so izjemno zadovoljni, dosegli so skoraj vse cilfe in najboljšo prodajo v zgodovini podjetja. " Dobre rezultate smo dosegli na krilih izredne konjunkture, zaradi obilice dela pa nis« mo bili dovoij uspešni pri omejevanju stroSkov. To je sedaj naša prioriteta," pravi Gregor Žontar, predsednik uprave Marmor Hotavlje. Gregor Žontar i Pol»oa M\ikv Gradbena industrija je bila ena prvih, ki je čutila krizo. Kako se ta odraža v vašem podjetju? "Ocenjujemo, da fman-čno-gospodarskd kriza v Marmor Hotavlje prihaja s sane že tri pogodbe. Na ta polletno zamudo. Kljub krizi način nadomeščamo izpad se gradbena dela na različ- drugje, imamo srečo, da no vzeli v službo. Kadarkoli nih projektih niso ustavila, smo majhno, prilagodljivo Drži pa, da se bomo najpre mi pa opravljamo zaključna mednarodno podjetje, ki odpovedali zunanjim sode dela v gradbeništvu. Težava lahko na 450-milijonskem iavcem, ki opravljajo manj "Še mesec nazaj smo za poslovali. Kamnoseka bi ved stali smo prepoznavnejši in pomemben partner med kamnarji. Resno se oziramo proti Rusiji, tudi drugi trgi so še odprti. Lani smo kak posel v tujini tudi prepustili nastaja, ker se ne odpirajo trgu vedno najde projekt zahtevna dela. Proizvodnja drugim, saj smo imeli pre- novi projekti, saj imajo investitorji še vedno ogromno zase. Za našo enajst milijonov evrov vredno načrtovano bi nam morala pasti za več več dela, kontakte pa inten-kot tretjino, da bi odpuščali ziviramo, navezujemo zveze neprodanih stanovanj, po- realizacijo lahko odtrgamo sodelavcevproizvodnji.Tega in se povezuiemo z glavnimi slovnih prostorov, skratka, svoj deiež. Drži pa, da mora- ne pričakujem.' projekti niso realizirani." mo za pridobitev novih projektov vlagati bistveno več V prejšnjih letíh ste veliko izvajalci, Tudi v Združenih državah." To pomeni, da ste v Mar- napora kot lani." mor Hotavlje šele na začet« ku krize? investirali tudi zunaj Slove- Država je sprejela nekaj nije. Kaj to danes pomeni ukrepov za blažitev gospo-Zakaj se investitorji odloča- za poslovanje Skupine Mar- darske krize. Kako jih oce- "Tudi letošnje načrte naj* jo za vas? Kakorkoli obrača* mor Hotavlje.^ Vas to fi- nlujete? bri bomo realizirali. Zaradi prihoda težkih časov pa smo te, niste edini v Evropi. "Brez samohvale lahko re. nančno obremenjuje? "Od njih nimamo veliko. Ne, kot Skupina nismo Banke so sicer pridobile lik- načrte prodaje že v osnovi čem, da smo med najboljši- zelo zadolženi, drži pa, da se zmanjšali za desetino. Naša mi petimi kamnoseškimi trenutno zadolžujemo za te- vidnost, vendar mi pri tem nikdar nismo imeli težav. Ali bistvena letošnja naloga pa podjetji v Evropi. S tehnolo- kočo likvidnost. To nas je so nam nevede pomagali, ne je, da zmanjšamo stroške." Sta promet in prodaja upa* dla? "Promet nam je v primerjavi z lanskim letom upadel za deset odstotkov. Pa ven- škim prebojem in celostnim najbolj prizadelo in še slabša vem, drugih ukrepov pa na pristopom, ki se mu posveča- se. Bančne kredite pridobiva- srečo ne potrebujemo. " mo v zadnjih letih, smo boljši od konkurence." Klasičnih ukrepov, ki jih opažamo pri številnih ii>:i mo brez večjih,težav, naše terjatve pa ostajajo neplačane. V devetih letih, odkar sem v podjetju Mamior Hotavlje, lahko trdim, da je pla- je zagotovo sprostitev grad- Kaj bi morala država še storiti? "Med nujnejšimi ukrepi dar, lani smo imeli rekordno jeljih, tudi iz vaše branže, čilna nedisciplina na vrhun- benega trga. Veliko je ne-leto, kar pomeni, da smo kot so odpuščanja, skrajše- cu. Ptačila zaostajajo tudi za prodanih stanovanj, morda prodali za 25 odstotkov več vanje delovnega časa, niža- pol leta, eno leto." kot leto prej. 2 drugimi bese- nje plač in podobno, pri vas dami, z letošnjim poslova- ne bo? bi morali uvesti subvendje za mlade družine, kupiti neprofitna stanovanja in njem smo v luči splošnih go- "O tem danes ne morem V čem je problem? "Okoli štiri milijarde evrov podobno. Pogoj teh ukre-spodarsldh razmer zadovolj- govoriti, čeprav v viziji letoš- je ujetih v gradbenih projek- pov bi bil, dá smo s tem déni, delujemo v skladu s stra- nJega poslovanja ti ukrepi tih, ki niso prodani. Likvid- narjem plačani izvajalci. Z teškim načrtom, ki smo ga niso v načrtu. Bojim se, da nost gradbincev, ki so naši gradbeno panogo je danes pripravili za petletno obdobje. Ne delamo si utvar, da bi lahko v težkih časih prodali več kot lani." nas bo gospodarska kriza udarila predvsem v letu 2010. Srečo imamo, da se nanjo še lahko pripravimo." Kako vam gre od rok prido Kakšni bodo ti ukrepi? bivanje novih poslov? "Še vedno nam je ostalo neic^j pogodb oziroma po* slov, ki smo iih podpisali še "Najprej zniževanje stroškov storitev in materiala ter povečanje produktivnosti. Vsi bomo morali dati več od naročniki, je skoraj ničelna, povezanih veliko ljudi, ne le Vsak račun, ki ga dobimo gradbinci in obrtniki, paleta plačanega, je velik uspeh." je tako zelo široka, da ne bi smeli popustiti. Gradbena Ob nastopu funkcije pr^- industrija je neposredno sednika uprave ste poveda* povezana s Slovenijo, ne li, da bo šel Marmor Hotav- tako kot avtomobilska, ki je Ije z vami v svet. Se ta napo- vezana na izvoz, učinki bi ved uresničuje? "Osebno se komercialno šli povsem ra račun slovenskih državljanov. Gradbeni- angažiram predvsem pri štvo je ena ključnih panog v prodaji v Evropski uniji. Na Sloveniji, sicer nas lahko celo povečati prodajo na po- Že vrsto let skušate na tem trgu se že kažejo rezul- Čakajo velike težave. Ne go- dročju luksuznih jaht. Obi- tavlfe pridobiti mlade kam» tati, imamo več novih part- vorim o velikih gradbincih, čajno opremimo jahto na noseke. )ih boste zaradi kri- nerjev, predvsem na nem- ampak o številnih malih obrtnikih.^' pred kriznim obdobjem, v sebe." tem času pa nam je uspelo leto. za letos imamo podpi- ze odganjali? ško govorečih območjih. Po- Razmere na trgu dela se slabšajo Zaposleni so lani v povprečju prejeli nekaj manj kot devetsto evrov neto mesečne plače. Bo§t7an Bogataj prejemnikov denarne socialne pomoči, ki je znašala 225 Kranj • Ob prazniku dela, evrov. spominu na demonstrante. Najslabše razmere na trgu ki so se 1. maja 1886 borili za dela so bile dve leti po osa« osemumi delovnik, je prilož- mosvojitvi. Takrat je bilo na nost za pregled trga dela. Sta- zavodu za zaposlovanje pri- tističniuradRSjeposredoval javljenih 129 tisoč brezpo- podatke, ki pravijo, da so za- selnih oseb {14,4-odstotna poslenj lani v Sloveniji obi- stopnja brezposelnosti). Od čajno na teden delali 40,5 takrat dalje se je število ure. Ti so v povprečju prejeli zmanjševalo, razen v letih skoraj devetsto evrov neto 1997 in 1998, ko je nekoliko plače na mesec, najviájo so lani zaslužili v finančnih in naraslo. Najmanj brezposelnih oseb je bilo na zavodu za zavarovalniških dejavnostih - zaposlovanje prijavlienih skoraj 1300 evrov neto. septembra lani, ko je njiho- Tudi v teh časih, podobno vo število padlo celo pod kot konec 19. stoletja, ženske šestdeset tisoč (stopnja regi-zaslužijo manj (sedem od- strirane brezposelnosti je stotkov) kot moški. Najvišje znašala 6,3 odstotka). Marca plače so v osrednieslovenski letos je bilo v Sloveniji spet regiji (13 odstotkov višje od nekaj manj kot osemdeset ti- slovenskega povprečja), naj- soč iskalcev zaposlitve, ki po- nižje pa so bile izplačane v moč iščejo na zavodu za za- pomurski statistični regiji poslovanje. (16 odstotka manj od sloven- V nasprotju z letom 1886 skega povprečja) oziroma danes sindikati postavljajo znaša razlika med najnižjimi in najvišjimi po regijah kar drugačne zahteve, saj je sploSna gospodarska kriza tretjino. Februarja letos je načela osnovne pravice deio- minimalno plačo [dobrih šti- vno aktivnih oseb. Pojavljajo risto evrov) prejemalo 25 ti- se zahteve po pravični državi, soč oseb, kar Slovenijo uvr- novih delovnih mestih in šča v sredino držav EU: naj- ohranjanju starih; hudo kri višje minimalne plače po- povzroča tudi vedno večje so- znajo v Luksemburgu, na dalno razšlojevanje, v Slove- Nizozemskem in v Belgiji, niji pa poleg tega tudi pred- n^jnižje v Romuniji, Bolgari- log, da bi se zvišala zakonsko ji in Latviji. Kar 43 tisoč državljanov je bilo februarja določena starostna meja upokojevanja na 65 let. o o Kranj Vodstva državnih podjetij si nižajo plače Večina večjih podjetij v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, med drugimi Cen energija, Holding slovenske elektrarne, Pošta Slovenije, Peko in Telekom Slovenije, je sporočila, da so svoje prejemke uskladili s sklepom, ki ga je sprejela vlada. Nanaša se na priporočila predstavnikom države v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je država (Republika Slovenija). Ministrstvo za gospodarstvo je poslalo na posamezne družbe v pristojnosti ministrstva tudi dopis s povzetkom sklepa ter poudarkom na roku realizacije priporočil, ki izhajajo iz sklepa. Do 2Z. aprila, roka, ki je bil določen s strani Viade, je do uskladitve prišlo v večini podjetij, Ministrstvo za gospodarstvo je gospodarskim družbam, ki $e niso poslale pisnega obvestila o uskladitvi plač, poslalo nov dopis, v katerem jih poziva, da čim prej sporočijo stopnjo usklajenosti s sklepom in razlo« gev primeru neusklajenosti. B. B. t % % i i i à i8 KMETIJSTVO ívetc^aplot n tk GORENJSKI GLAS četrtek, 50. aprila 2009 ercator 2.5.2009 - PRAZNIK DELA - SObOta Enota čas obratovanja Občina Bled SP UUSUAMSKA 4 08:00 - 12:00 SP LJUBLJANSKA 13A 07:00 ' 12:00 MARKET 2AKA 08:00 - 15:00 SP 7ASfP 1P:00 SP BOHINJSKA BELA 08:00- 12:00 Občina Bohinj TC BOHINJSKA 6 STPICA 08:00- 12:00 SP RIBĆeV LAZ 08:00 - 12:00 SP SREDNJA VAS 08:00- 12:00 SP STARA FUŽINA 08:00- 12:00 Občina Cerkije SM CERKUE 06:00- 12:00 Občina Gorje SP ZGORNJE GORJE 06:00 - 12:00 Občina Ooronja vas - Poljano SP GORENJA VAS 08:00- 12:00 SP SOVODENJ 08:00 - 12:00 SP POUANÊ 82 08:00- 12:00 Občina Jesenice MC JESENICE 08:00 - 13:00 SM KOROŠKA BELA "08:00- 12:00 SP HRUŠICA 08:00- 12:00 SPTrrOVA 79 08:00 - 12:00 SP 0- NOVAKA 08:00 • 12:00 Občina Kamnik * HM KAMNIK 08:00 - 13:00 SP KAMNIK 08;00- 12:00 Občina Kranj MC KRANJ PRIMSKOVO « 08:00- 13:00 MC Çidi lanskega decembra 7. objavo imela prednost lovska orga- divjadjo, saj v nasprotnem znižala, vendai ne bo mogla javnega razpisa za prvo pode* nizacija, ki ima večje Število primeru lahko i^ibijo kon- biti nižja od desetih odstot- litev koncesij za trajnostno članov, ki so lastniki kmetij- cesijo. Izvajanje koncesijske kov osnove za izračun konce- gospodarjenje z divjadjo, za skih zemljišč in gozdov na pogodbe bo poleg ministrstva sijske dajatve. Polovica od dobo dvajset let Že v začetku območju lo\lSča oziroma ki nadziral lovska inšpekcija. predvidenega pol milijona postopka so se oglasili na ima večje število članov s Hkrati 5 podelitvijo konce- evrov, kolikor je pričakovan Združenju lastnikov gozdov stalnim bivališčem na obšij so na ministrstvu določili skupni letni znesdc koncesij- Slovenije, ki'er so protestirali, močju lovišča. Koncesionar tudi višino koncesijske dajat- skih dajatev, bo šlo v državno da država razpisuje koncesije je tako lovska družina, ki z ve, ki se bo plačevala letno in blagajno, druga polovica pa na območjih, kjer so zasebni divjadjo v loviščih trajnostno bo za posamezno lovišče pripada posameznim obči- gozdovi in zahtevali, da del gospodari. Trajnostno go- ziiaSala 15 odstotkov od pov- nam. V proračiinu občine koncesije pripade tudi posa- spodarjenje z divjadjo obse- prečnega prihodka, ki ga bodo koncesijske dajatve za- meznim lastnikom. Ministr- ga ohranjanje, lov divjadi, bodo izračunali na Zavodu vedene kot namenski pre- stvo je zahteve združenja za- ukrepanje v življenjskem za gozdove Slovenije (ZGS), jemki in jih bodo porabili ko \Tglo in minister je imenoval okolju divjadi, posege v po- Koncesiiska dajatev se bo re- za izvajanje ukrepov varstva petčlansko komisijo, ki je puladje zaradi. gospodar- vaiorizirala z letno inflacijo v in viaganj v naravne vire. pregledala vloge. Komisijo ie skih, veterinarsko-sani pretekJem koledarskem letu Postopek za podelitev lov- sestavljal po en predstavnik tamih, zdravstvenih in dru- in se bo lahko za posamezno skih koncesij se je začel sredi ministrstva, 2GS, Lovske gih utemeljenih razlogov. ff^ V« v# • I ^ ^ Prasici niso knvi prenos gnpe Mehika ni na seznamu tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz prašičev v Evropsko unijo. Mattaž Gr£gorjč republ ike s loveni j e RS ). praSiČev. Nova oblika virusa, deh - "praSičja gripa", ni ....................................... Virus pražičje influence se ki trenutno kroži med ljud» upravičeno. V skladu z ve- Ljubljana • Prašičja gripa je lahko prenese na ljudi s mi v Mehiki, ZDA in neka» Ijavno zakonodajo EU, Me- akutna virusna bolezen di- kapljično infekcijo oziroma terih drugih državah je vari' hika že sedaj ni na seznamu hal pri prašičih, ki jo povzro- v redkih primerih s tesnim anta virusa influence A tretjih držav, iz katerih je ča tip vimsa A influence. Pri kontaktom. Vendar pri lju- HiNi in za zdaj ni dokazov, dovoljen uvoz živih praši- prašičih je smrtnost nizka deh povzroča blage simpto- da bi se prenesla iz prašičev Čev, mesa prašičev in proiz- in živali navadno bolezen me. Kakor je razvidno iz tre- na ljudi. Do sedaj ta oblika vodov iz mesa prašičev v Ev prebolijo v 7 do 10 dneh. Do nutnih ugotovitev Evropske- virusa še ni bila izolirana ropsko skupnost. Več infor- sedaj so bili pri prašičih ga centra za nadzor bolezni ugotovljeni trije podtipi vi- - ECDC, ni dokazov, da bi se (dokazana) pri prašičih. Zato Mednarodna organiza- macij glede simptomov pri ljudeh, prenosu virusa ter rusa influence A, in sicer ta bolezen prenašala na Iju- cija za zdravje živali (OIE) kako se zaščititi pred okuž-HiNi, H1N2 in H3N2, spo- di z uživanjem mesa praši- opozarja, da poimenovanje bo, je navedeno spletni stra- ročajo z Veterinarske uprave čev ali proizvodov iz mesa nove oblike bolezni pri lju- ni Ministrstva za zdrarie. Poziv za sofinandranje projektov Lokalna akcijska skupina Loškega pogorja je objavila drugi javni poziv za izbor projektov Leader na območju Loškega pogorja za leto 2010. Matjaž Gregorič strategije LAS Loškega po- renja vas - Poljane, Skof^a ja: www.las-pogorje.si. Do- ...............................................................gor}a za obdobje 20C7-2013. Loka, Železniki in Žiri. Raz- datne informacije zainteiesi- áko^a Loka • Predmet javne- favni poziv je primeren za položljiva sredstva so okvirno rani lahko dobijo na telefbn- ga poziva je sofinanciranje profitne in neprofitne pro jek- joo tisoč evrov. Rok prijave ski številki pisarne LAS Lo- projektov, zasnovanih po na- te, kjer se povežeta vsaj dva je 12. junij do 12. ure. Javni škega pogorja: 04/51 20 131 čelih pristopa Leader, ki bodo partoerja iz vrst javnega, eko- poziv z razpisno dokumenta- (Razvojna agendji Sora: 04/ s svojimi rezultati pripomo- nomskega ali nevladnega djo je objavljen na spletnih 50 60 220) ali e-pošti: gli k uresničevanju Razvojne sektorja z območja občin Go- straneh LAS Loškega pogor- info@las-pogorje.sL i i è 1 t € i Planinski kotiček: Koreno nad Horjulom (725 m) Travnato sleme je zaradi lahkega dostopa priljubljena izletniška točka. Slikovita lega, kljub nizki nadmorski višini nudi čudovit razgled. gozahodu in na čistim, kjer gačni; kot kameleoni. Za &sadi pa baročni zvonik. Na I ELINA îumN ni nobenega grmovja, prvič uzremo Koreno. Prišli boste Polhograjsko goro se bohoti južni fasadi je ikonografsko veriga Karavank» s Storži- zanimiv prizor Kristusa med V teh letih, odkar se sku- do lesenega vikenda v gozdu čem, Košuto, z Begunjšáco, mučilnimi orodji ter ostanki inmarkadjevasbodousme- Vrtačo in Stolom» desno od fresk Križanja in sv. Krištofa, rile desno, pred vikendom Grmade so Kamniške Alpe, Glavru oltar iz srede i8. sto- naprej na gozdni grebenček. kjer dominirajo Kočna, letja se zgleduje po oltarjih Pot skozi gozd se bo spušča- Grintovec, Skuta in Kalški Facijeve delavnice, stranska ti kotički. Na enega od njih, la in spet dvigala. V řem delu greben. Levo od nas so vrho- oltarja domačega podobarja ki pa sploh ni skrit, se bomo boste šli čez Vtsoki hrib, ki vi Škofjeloškega pogorja, ter Jerneja Tmovca, pa sta klasi paj potepamo po vrhovih, smo že dodobra obdelali tudi Polhograjsko hribovje, a ostali fto nam ^ kaVSni slcri. odpravUi danes, Na zemJje- meri 602 metra. Sledil bo vidih je poimenovan Kore- ovinek, kjer je samotna hiša, številne manjše vzpetine, po katerih so raztresene doma- no, a domačini mu pravijo morda lovska koča, mimo Sje in cerkvice. Pogled ^oú Korena, leži pa med Polho- katere pripelje makadamska jugu je pogled proti dolini da je opisana pot primerna vim Gradcem in Horjulom. cesta. Tam boste imeli na iz- Horjulščice, proti Krimuitd. tudi za gorske kolesarje. Na Ločuje dolino HorjulSčice od biro: ali nadaljujete po ma- Uf koliko je povsem nežna« poti bodite previdni in po- doline Gradašáce. le sleme, kadamski cesti, ki je tudi nih vrhov. Idej za naše izlete sliišajte zvoke okolice, saj se cistično delo prve polovice ^ * 19. stoletja. Na koncu je treba omeniti, vas in vrh, na katerem je markirana, ali pa krenete kar pa Še ogromno. občasno zna pri poditi kak« ogromen križ in cerkev sv. skozi gozd, po strmi stezici. Cerkev sv. Mohorja in For- šen frajer na crossovcu. A ta Mohorja in Fortunata. Stezica vas bo višje pripeljala tunata se v virih prvič ome- tema sodi že drugam! Poti, ki vodijo do Korena, na to isto makadamsko ce- nja leta 1389. Sestavlja jo je ogromno, a mi bomo iz- sto. izbira je pač vaša; kar pravokotna romanska ladja, Nadmorska višina: 725 m brali tisto, ki je Gorenjski vam je ljubše. Makadamska k njej je prizidan poznc^ot- Višinska razlika: 5S0 m najbližja. Če prihajate iz cesta se v okljukih dvigne do ski prezbiterij iz konca 15. ali smeri Kranja, je najkrajša ovinka, kjer se priidjuči as- začetka 16. stoletja, k vhodni pot do izhodišča preko vasi faltirani cesti, ki pripelje iz Topol (Sv. Katarina), kjer se Horjula. Trajanje: 2 uri Zahtevnost spustite na drugo stran do Zadnji del potí gre torej po Polhovega Gradca. Peljete se asfaltu, kar sicer ni ravno skozenj do naslednje vasi frjn, a tako pač je. Cesta vas Briše, kjer vas lesena tabla bo najprej pripeljala do Turi- na levi strani usmeri proti stične kmetije na Korenu Pr' trem kmetijam. Po približno dveh kilometrih asfaltirane- Lenarij vi pa sc sprehodite šc naprej skozi vas, do cerkve ga klanca, pridete do kmeti- sv. Mohorja in Fortunata, je. Domačine povprašajte, kjer je tudi ogromen križ ter kje lahko parkirate avto in klopci z razgledno ploščo ter prepričana sem, da vam vpisna skrinjica z žigom. bodo dovolili. Koreno vam oostreže z iz- Pot proti Korenu se začne jemnim razgledom; nam na- ob seniku, na kar vas opozo- sproti je Polhograjska gora. rijo markadje. Pot se na za- desno od nje Polhograjska četku spxišča, greste še Grmada, malenkost zadaj je mimo ene kmetje in nekaj Tošč. Trije vrhovi, ki imajo hiS. ko se pot zoži in zavije v Polhov Gradec v naročju, gozd, kjer se ob manjši grapi Vedno je zanimivo Mhove, zlagoma vzpenja. Na vrhu na katerih si že bil, rideti z grape se razpotegne proti ju- druge strani. Vedno so dru- Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Cm20evrov< là naročnike 15 evrov+poitniM po 11 kfonu itOV201-4241 «i po «1. Gorenjski Glas Jedi za pomladne dni 73 KUHARSKI RECEPTI Janez sTKU kel) Rižota iz belušev še nekaj minut fed po okusu !je in na svetlobi ozelenijo, krompir, solimo, dodamo še dodamo maslo ali olje, jajce solimo in popramo. Prime- Sezona belušev je od aprila papriko, sesekljano kumino, in solimo. Nazadnje dodamo Sestavine: 20 dag belih in 20 ^^^^ sesekljan peteršUj in do junija. dag zeUnih belušev, šopek mia^ narezano krešo. Na koncu de čebule, oljčno olje po okusu, ^^^^ Še nadrobljeno mas 24 dag r\ža, 2 dl gov^ejuhe, i ^ margarino. dl belega vina. peterSili, nekaj kreše, sol, poper, mah margarine ali masia. Priprava: Š pargije olupimo Betuših ali šparglji Golaž Esterhazy Sestavine: 30 dag govedine, 30 dag ov^ega in jo dag svirtj- skega mesa, 25 dag čebule, j timijan, sesekljan peteršilj. H kuhanemu golažu ponudimo nadevane krompirjeve cmoke. Nadevani krompirjevi cmoki Beluši ali šparglji so v ku- itroki česna, pol kg krompirja, še moko pomešano s pšeničnim zdrobom. Zamesimo v lepo krompirjevo testo. Na pomokani deski ga razvalja- mo v pravokotnik za slab centimeter na debelo. Iz testa izrežemo maJe kvadratke, ki jih nadevamo s pripravlje- 3 cm od cvetov proti koncu, hinji zelo cenjena zelenjava, maščoba po potrebi, sol, poper, Sestavine: 50 dag starega nim nadevom. Oblikujemo Glavice odrežemo in jih pri- To so debeli podzerrmi po- strta kumina, hxajaron, tirni» krompirja, 15 dag ostre moke, j jih v cmoke in jih kuhamo v hranimo. Stebla narežemo ganjki ene izmed vrst belu- jan, lovorov list, rdéča paprika, žlico pšeničnega zdroba, 4 dag slanem kropu 15 do 20 mi- na lističe. Čebulo očistimo in šev, ki jih porežemo hitro, ko 1 dl rdečem vina. masla margarine, j jajce. nut. Kuhane odcedimo in jih narežemo na kolobarje. V glavice pogledajo iz zemlje, kozid segrejemo maščobo in Francoski beluši imajo vijo- Priprava: Meso narežemo na enakomerne koščke, če- Nadev: 4 dag margarine. : v ponvi z malo maščobe ne-jaju, 15 dag skute, sol, poper, koliko popečemo. prepražimo sesekljano čebu- lične vršičke, vendar se ti po bulo na drobno seseklama sesekljan peterfiij. Na maščobi prepražimo čebulo in česen, dodamo lo, narezane beluše in riž. okusu komaj ka| razlikujejo Med mešanjem prilijemo od belih. Izrazitejši okus in juho ali vodo in vino. Duši- več rudninskih snovi in vita- meso. Ko se nekoliko prepra mo počasi 20 minut Doda- minov imajo zeleni beluši, ži. zalijemo z juho ali vodo, Priprava: Za nadevane Priprava nadeva: Skuto cmoke krompir skuhamo, pretiačimo, dodamo jajce. olupimo in še vročega pretlačimo ali z ribežem nariba- solimo in popramo, dodamo še sesekljan peteršilj. Narah- mo glavice belušev. Dušimo ker rastejo na površini zem- , dodamo na kocke narezan mo. Ohlajenemu krompirju lo premešamo. 4 f k i Á 20 NASVETI I n/o® g-gtas. SI Računalnik in )az (št. 145) Digitalna knjižnica Slovenije Robert Gu^n Digitalna knjiinica Slove- mi so tako stara nabožna besedila in šolska čtiva. Zbirka piakatov vključuje nije je spletni uiformadjski reklamne, propagajidne, portal za upravljanje z zna- filmske in vojne plakate, tei njem, preko katerega je številne politične plakate, omc^očen dostop do digitali- Skupaj jih je objavljenih sko-ziianega znanja in kulturnih raj 4000. zakladov. Ponuja prosto iska- V več kot 1000 zapisih not- nje po virih in brezplačen do- nega gradiva najdemo dela 5top do digitalnih vsebin. bratov Ipavcev, Danila Faj- Preko spletnega naslova glja, Rista Savina, Stanka http://www.dlib.si so brez- Premrla. Emila Adamiča, plačno dostopne revije, knji- Slavka Osterca, Marija Kogo- ge. rokopisi, zemljevidi, foto- ja in drugih. Objîivljene so grafije, glasba in priročniki, uglasbitve slovenskih narod- Preko spletnega informacij- nih pesmi, pesmi iz preiom- skega portala j« zagotavljal nih trenutkov zgodovine ter enakopraven in brezplačen tudi ena prvih uglasbitev dostop do relevantnih infor- Prešernove Zdravice. madj, neodvisno od lokadje Visokošolska dela obsega- uporabnika, ter obenem de- jo prost dostop do celotnih luje tudi kot podpora učenju, besedil strokovnih nalog z znanstveno-raziskovalnemu različnih področij, od biblio- delu, kulturnemu razvoju ir. tekarstva do naravoslovja. razvoju nadonaine identitete V izboru starih zemljevi- tudi y virtualnem okoîju. dov najdemo znamenitega Iskanjepozbirkah je možno Petra Kozlerja z njegovim po bibliografskih podatkih Zemljovidom slovenske de- (avtor, naslov, datum izdaje, žele in pokrajin, Valvasorja 2 vsebina, vrsta gradiva,...), pri zemljevidi Kranjske in osta- tekstovnem gradivti pa tiidi le, vse tja do Sebastiana po celotnem besedilu (OCR). Munstra, ki nam prikaže da- V Di^talni knjiinid Slove» naSnje slovensko ozemlje v niie najdemo virtualne raz- 16. stoletju. stave, ki nas popeljejo skozi Zvočni zapisi vsebujejo dela in galerije, pri tem pa posnetke posameznih soli» vse lahko opravimo in si stov in ansamblov, ki segajo ogledamo kar od doma. V tja v začetek 20. stoletja. Za- zbirki znanstvenih člankov radi redkosti in nedostopno-je vključenih veČ kot 5000 člankov iz številnih medna- sti velja izpostaviti vojaško godbo dravske divizije s lodiio pri^idjuli sUokoviillt skladbo Puzdiav guxcujskí, in znanstvenih revij. Zbirka prav tako bo Žabjo svatbo, đankov uporabnikom omo- katere besedilo je prispeval goča listanje po nekaterih Josip Stritar. Poieg omenje- starejših časopisih, ki so v nih je tu še kopica narodnih našem prostoru Dustili svoj pesmi. pečat V vsej zgodovini tiska in V galeriji fotografij jc vcČ loijig so rokopisne zbirke ob- kot 10.500 fotc^rafij. Tako v likovale draž posebne vrste, tem sWopu najdemo fbtt^ra- Rokopisi vam od vsega knjiž- Bje pesnikov Aškerca, Kaju- ničnega gradiva v največji ha, Prešernove hčere Emesti- meri kažejo dejstvo, da ima ne Jelovšek, senatorjev drav* vsak zapis svojo zgodbo in ske banovine in mno0h dru- svoje življenje. To velja tako gih, tu so tudi razglednice 2 za tiste rokopise, ki so nasta- Jurijem Vego, Francetom li pred iznajdbo tiska, kot Prešemom, staro Ljubljano, tudi za kasnejše. Da so nepo- Poleg fotografij so v zbirki tudi karikature Maksima Ga- grešljiv vir za raziskovalce in študente, se lahko prepričate sparija in Hinka Smrekarja, ob leta z roko zapisanih reprodukcije Cankarjevih risb notnih listih in besedilih iz in rokopisov. arhiva uredništva revije Novi Zbirka obsega knjige od akordi. Poseben mik pa leta 1830 pa vse do danes. Na predstavlja digitaiizirana ob- ogled so dragocenosti slo- lika Supraseljskega kodeksa, venske moderne, kot so Caii» entga najstarejših slovan- karjeva Erotika, Nina, Hlap- skih pisnih spomenikov, ki d, Kettejeve Poezije, Mumo-ve Pesmi in romance. Zbirka hkrati simbolizira eno čudovitih stičnih točk umetnosti obsega tudi veUko število kn- in kulture, ki žal danes brž-jig iz 19. stoletja, med kateri- kone zamira. GG naročnine • 04/Î0147 41, f-pL>$ta: n3rocnine@g-9las.si www.gorenjskigiasil i irtičoke cev, jj dag parmezana, ekstra in jih potresite s parmeza-(fevtíko oljčno olje, balzamični nom. kis, 2 strok Sesna, sol in sveže mlet pcper. Artičokam odstranite trde deîe, jili ra^tžite na če* Artrčokini kupčki Potrebujemo: 3 artříofc, j dl Boris Bergant trtine in jih sloihajte v sla- mleka,} jajca, 2 žiid nanba- mo vse liste in uporabljamo nem kropu. Solate očistite, nega parmezana, sok ene li- le kuhana artičokina dna, ki Artičoke so še nerazcveteli jih polnimo z različnimi operite in osušite. Parmezan narežite na tanke rezi- mcne, t žlico masla, soi m sveže mlet poper. Artičokam odstranite ko- popki vrste osata s prijetno nadevi Artičoke lahko uži- ne. Nekaj žlic oljčnega olja tropskim okusom, ki spomi- vamo tople ali hladne, lah- in balzamičnega kisa zme- ren, trše zunanje liste in ko- nja na lešnike in zeleno. Ar- ko jih vlagamo v kis, za- Sajte, dodajte stisnjen če- nice. Narežite jih na štiri tičoka izvira iz Afrike in je mrznemo, pečemo, kuha- sen ter začinite s soljo in krhlje iň namočite v hladni vodi, v katero ste dodali sok ene limone, da vam ne potemnijo. Artičoke poberite iz vode in jih kuhajte 30 minut v vrelem mleku, ki ste mu dodali sol in poper. Ko se skuhajo, jih zmiksajte in dodajte stepena jajca ter parmezan. Pripravljeno zmes vlijte v z masiom namašče ne porcelanaste modelčke, jih postavite v pekač, v katerega ste nalili 1 centimeter vode in jih pecite }0 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ko je jed pečena, jo vzemite iz pečice in jo iz modelčkov prevrnite na krožnike in takoj postrezite. Polnjene artičoke Potrebujemo: 5 artičok, sok ene litjione, t majhno Čebulo. ena izmed najstarejših goje- mo, cvremo, polnimo z raz- poprom. Solate, artičoke in 10 dag šampinjonov, 5 dag nih rastlin. Zaradi kulina- ličnimi nadevi. Uporabimo prerezane paradižnike repkov kožic, žlico oljčnega ričnih in zdravilnih lastno- jih lahko tudi v juhah, še zmešajte, prelijte s polivko. olja. strok česna, i.s di mleka. sti so jo uporabljali že stari zelo mlade artičoke pa lah- potresite s parmezanom in 1 dl sladke smetane, 6 dag ementalskega sira, 1 žlico masla in Artičokam odstranite trde Egipčani, Grki in Rimljani, ko jemo surove. Potrebno takoj postrezite. Največ artičok danes pridelajo v Sredozemlju in srcd- je tudi opozoriti, da sveža in narezana artičoka na zra- Siroki rezanci nji Evtopi. Pri nakupu sve- ku potemni. Če se želimo ^ artičokami žih artičok pazimo, da so temu izogniti, jo damo v cvetovi nepoškodovani ter mrzlo vodo in jo okisamo 2 dele in jih skuhajte v slanem kropu, ki ste mu dodali li-Potrebujemo: 50 das širokih monov sok. Medtem na oil- naperi, listi pa brez rjavih limonovim sokom. V vodi jo rezancev, 6 artičok, 4 žlice olj' čnem olju posteklenite se- konic. Dna in srčke artičok pustimo toliko časa, dokler čne^ olja, 2 rezino čebule, sok sekljano čebulo, posujte z pa je mogoče dobiti tudi je ne fcomo skuhali oziroma ene limone, sol, poper, peteršilj, žlico moke in zalijte z mle- vložene v konzervi. Pri zelo porabili. Ne smemo pa upo- nariban parmezan. kom. Omako kuhajte 20 mi- mladih in majhnih artičo- rahljati loncev iz aluminija, Rezance skuhajte v sla- nut, dodajte na drobno nare- kah lahko uživamo cele li- ker se v njih artičoke obarva- nem kropu in odcedite. zane šampinjone, kozice. ste, pri večjih in zrelejših jočmc. pa odrežemo tretjino listov. Će artičoke pripravljamo . artičokami in cele, odrežemo koren in skrajšamo liste. Za jed iz artičokinih srčkov prav tako parmezanom Za 4 osebe potrebujemo: 30 Medtem na oljčnem olju strt česen in sladko smeta- prepražite rezino čebule in no. Dobro prevrite in solite jo odstranite. Na tej maščobi po okusu. Kuhanim artičo- prepražite očiščene in nare« kam odstranite sredico, jih zane artičoke, jih zalijte z ii- monovim sokom in malo napolnite z nadevom in zložite na pomaščen pekač. Po- odstranimo koren in zuna- dag listnatih solat (motovilca. vode ter jih zdušite do meh- sujte jih s kosmi masla in nje vijoličaste liste, notra- berivke, radiča, rukole, mlade kega. Začinite šele na koncu, naribanim sirom ter pecite nje pa odrežemo za tretji- špinat.p dag svežih arti' da vam ne potemnijo. Nasta- 25 minut pri 180 stopinjah no. Lahko pa tudi poreže« čok, ic paradižnikov češnjev- U omaki primešajte rezance Celzija ter postrezite. ^Majice LZ zelo kakovostnega bomb^H s 4 različnimi pctishi lahko kupit« m Gorenjskem glasu vsdk dan od S. do 19. ure, v pet« k do 16. ure Ji h naročite po tek: 04/20^ 42 41 ali na r»arocrine@g-g]as.sl. Gorenjski Glas t i 4 t KAŽIPOT, PISMA info^g-éas.si 21 Prvi maj tudi Jožefov god Po učenju katoliške Cerkve je lik sv. Jožefa zgled za delavce in delodajalce. Jože Košniek Jutrišnji praznik 1. maj je katoliška Cerkev izbrala tudi sv. /ožefa delavca, izhaja iz plače. Papež je z okrožnico, ki jalce. Slednji so zavezani k a- realnih zgodovinskih okoliš- je bila takrat deležna velike gotavljanju poštene plače, ki ân. V 19. stoletju se je dekv- pozornosti, prvič obravnaval omogoča dostojno življenje. sko vprašanje vedno bolj zaos- delo tudi kot družbeno in po- Višina plače mora odgovarjati za god sv. Jožefe delavca» ki si trovalo in papež Leon XIII, ki litično vprašanje in ga vic^uûl na življenjske potrebe in raz- je služil kruh z lastnim de- je katoliško Cerkev vodil med v družbeni nauk Cerkve. mere, v katerih so delavci. Vsi lom, vzdileval družino in tako poskrbel za vzgojo in rast letoma 1878 in 1903, je želel z okrožnico Rerum novanim "Delo mora biti cenjeno in subjekti civilne družbe morajo spoštovano, saj ljudem omo- bedeti nad urejenim razmer- jezusa, kd naj bi pred začet- (Nove stvari) ustrezno odgo- goča dostojen način živijenja jem med delom in kapitalom kom javnega delovanja tudi voriti na izzive časa, V okrož- ter zagotavlja materialne pogo- ter z dialošJdm pristopom ure-sl\ižil kruh z delom Posveto- nid je podprl delavsko vpraša- je za preživetje," je v izjavi pred jati delavska vprašanja, neome- pisemskem pričevanju je bil Jožef tesar. nje, opozoril na industrijske delavce, Id so bili v tistem Času Odločitev katoliške Cer- nezaSâteni» brez pravne var- prvim majem zapisal Tiskoviû urad Skwesske Škcrfbvske kcm- jeno konkurenco ekonomske moâ in varovanje osebne last- "Lik sv. Jožefe je ^ed nine, ki je namenjena družbe- kve, da je prvi maj tudi god nosts, in zagovarjal poštene tako za delavce kot za ddoda- ni funkdji/ Kranj Lepo pesem radi delijo s poslušalci Vokalna skupina Kokr'Čan, ki praznuje petnajstletnico delo* vanja» je bila minulo soboto gostiteljica tradicionalnega Pevskega večera v Kulturnem domu na Kokrici. Poleg njih so nastopili Še Nonet Brda iz Goriških Brd, Moški pevski zbor Fran Berneker iz Starega trga, Moški pevski zbor z Bizeljskega in Mešani pevski zbor Dobrava iz Naklega. Kot je povedal vodi- -3 tel) večera |aka Šuštar, pevke in pevci, ki prepevajo od sloven* ^ skib ljudskih do sodobnejših priredb, pesem radi delijo s po- ^ slušalci. Poleg muziciranja je pomembno tudi druženje. S. K. 2 X f N / HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 n^reafe;^ othve t|m9]»rnj/t>o pottiffonu 04/Jl}l• 43.00. ufi^u 04/}0l• u iU »«bn« a^ blnwmuvi ckTi « v Xra(i)ii po poiii • do MnKMjUcn fftrru do ll.OOuit' C^uocLíw in «Aiidb t tubik^ l^rfdno uoodu. JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANGOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TCL: 04/$^ 15 249. Izleti: MED2(JC0R|E: 5. -10. 5; MADŽARSKE TOPLICE: 21. - 24- 5i 5. - 31. 5.? 29. 6. - 4. 7.; TRST: M. y, PEL|Ei»AC 10. 6. -17. 6.; GOLI OTOK: 18. 5.; BANOVCI: 24. 5.; BERNARDIN: 17. • 20. KOPALNI BERNARDIN: 4. 5. KULTURNO DRUŠTVO LOŠKI ODER, SPODNJI TRC14,4220 SK0F|A LOKA 4. 3. ob 19.30 Branislav Nušič: GOSPA MINISTRICA; satirični vodvil; režija: DuSan jovanovič; gostuje SNC Nova Gorica, za abonma MODRI: 5. ob 19.30 Branisbv Nušič; GOSPA MINISTRICA: satirični vodvil: režija: Du$an jovanović; gostuje SNG Nova Gorica, za abonma RDEČI Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Tradicionalni prvomajski golaž Kamnik - Turistično društvo Kamn'k vabi na tradicionalni prvomajski golaž v Budnarjevo domačijo v Zgornje Paiovče nad Kamnikom, in sicer v petek, i. maja, 2 začetkom ob 5. uri zjutfâj. Že v četrtek bodo za hiSo prižgali tudi kres. Kresovanje na Legatovi plani pri Šobcu Šobec • Kamping Sobec vabi vse prijatelje Šobca danes, v četrtek, ob 21. uri na tradicionalno prvomajsko kresovanje na Legatovi plani pri Šobcu. izleti V Piran^Socerb - popravek Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo prijave za enodnevni izlet v Piran-Socerb, ki bo v soboto» 2}. maja. Hkrati obveščajo člane v zvezi z oprostitvijo turistične takse, ki jo plačajo za bivanje na Hrvaškem, invalidi s 70- ali več odstotno invalidnostjo so oproščeni. Oproščen ;e tudi njihov spremljevalec. 5 seboj naj torej imajo dokument, iz katerega je razviden odstotek okvare. Izlet na Uriljo goro Bitnje, StražiŠČe • Društvo upokojencev Bitnje - StražiŠče organizira izlet na Uršljo goro (1699 m), ki bo v torek, 12. maja. Odhod avtobusa iz smeri Bitenj proti Kranju bo ob 7. uri. Pot je nekoliko napomejša od pn/ih dveh izletov. Cena izleta, ki vključuje prevoz, vodenje in zavarovanje, je 13 ev- rov. Prijave in plačila sprejema Ciril Resman v ponedeljek, 4. maja, v društveni pisarni v BItnjah, in v sredo, 6. maja, v Šmartinskem domu v Stražišču. Uradne ure na obeh lokaci-jah so od 9. do 11. ure. Možne so tudi telefonske prijave na številko 040/268 005. Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdrsvljenje venskih bolezni v Portorožu - dr.sci.med. J.Zimmemiana specialist kirurg. Tei. 05/640 02 33 Milamal A*«. if^ Prvomajski pohod k Sv. Florjanu Skofja Loka • Prosvetno društvo Sotočje Škoija Loka vabi po- hodnike, planince in romarje na prvomajski pohod k Sv. Florjanu. Odhod jutri, 1. maja, ob 6. uri s parkirišča pod cer* kvijo v Stari Loki. Ob 9. uri bo sveta maša, nato se vračajo po manj obljudenih poteh okrog Lubnika. Skupne hoje je za 6 ur, malica iz nahrbtnika. Informacije po tel. 051/344 119. predavanja Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi v soboto, 2. maja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, jezerska cesta 41, Kranj, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Ali obstaja krajša pot? Srečanje bo povezoval Zmago Godina. Vstopnine ni. obvestila Koča na Golici jesenice • Obveščamo vse obiskovalce in ljubitelje gora in planin, da je koča na Golici od 1. maja naprej odprta. Prijaz- no vabljeni! razstave Odlikovanja fugoslavije Bohinj • Gorenjski muzej. Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj in Zveza združenj borcev za vrednote NOB vabijo na odprtje razstave Odlikovanja Jugoslavije ^943-1990 ob 17. uri v Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Ob prazniku dela Iz Škota se da marsikaj narediti, Če ga ujameŠ mladega. (Samud Johnson) Na Um svetu so zanesljivi samo smrt in davki, (Benjamin Franklini MILIJONE! Vi delavci ste z roko, jaz z giavo, a svojo mi zastavo držimo le visoko. Vi ne, JAZ nisem bogata J, zato sem veren vaš pristaš. V vojni idej umirajo ljudje Simon Gregorčič: Delavcem Poznam gorenjih tisočero in dobro vem: pri njih v brezmqno grem zamero! Risnico tem ljudem v obraz zabrusiti li smem? RESNICA SE IZREČI MORA BREZ STRAHA, GRAJE ÎN UKORA! Pred onimi ne trepetam, možato staviti se znam, četudi bi bil SAM. Na TISOCE jaz št^em ONE, trpinov VAS - na 2. Že pride, že. Pač vol in naá napoči dan: vam bogatinom in nam trpljenja sinom. Vaš dan grozan bo in strašan, naš dan pa srečen in krasan: PRAVICA BODE OBVELJALA! Vas truma je le mala, a mi šmo broj neštet. Le delavcem bo v last kdaj svet, ne vam, milijonaijem, t^goi^m le z denarjem • naš bode svet! VAS malo, NAS je broj nátet »ú » Nek dan VSE obrajta: palača pade - vstane bajta! - Igor Slavic Več na www.gorenjskiglas.si/Oažipot Gorenjska 96 MHz r a O 2 A R A D O V E D GG mali oglasi 04/20142 47, e-po$td: ma licgldsi@g glasil www.gorenjskiglds.si Nova. posodobljeno izdajo z novM sortami skofoj vseh i^rsi sadja in z novostmi na poarocju nofovt prijaznega i/ar^lvo sodnih rastlin. 412 Stranj, trda vezava Cena: 33 € + poštnina ZA NAROČNIKE CORENISKEGA CIASA POSEBEN POPUm Zelenjavni vrl je vir veselja in zdrave, doma pridelane zelenjave. Knjigo dokazuje, da lahko uspeino vrtnarimo brez uporabe kemičnih sredstev. 300 strani, trda vezava Cena: 28 € * poštnina Zelenjavni vrt Naroćnilci knjjgo s popustom lahko kupite na GC. Bleiweisovâ cesta 4 v Kranju (vsak dar> od S. do 19. ure. v petek ovl)era kovnica in instalddie 1. 200). okm obaovijena L 2007, I. fzgf ^960, \çdsano v ZK, (7i9Žnost vselitve maj 2009, cena S9.soo,co EUR. lC/an|, Ranlna 11, dvo$ob 40 ma. potrebno nove, CK. I. ogr. 1973. cena €3.000,00 EUR. Preddvor, enosobno v mansardi izmere 4&.00 m2. v hti so samo Štiri stanovanja, I. izgr. i960, stanovanje tzddano 1.1991. CK, cena 79.500,00 EUR, HIŠE-PRODAMO Knnj, Sp. desnica, visotcopriHkhia, dortsa 120 m2 na pa redi velikosti 349 ma. CK na olje, te( garaža. dw paHs mi mesti, ^čna lega, hISa je i^o vzdrîmna, J. izgrad. 1981, cena 296.000,00 EUR» vselitev možna konec (eta 2009. VIKEND • PROCMMO Trsteuk - Orle, z«dan, vj&okopntlrčni, ttorisa 4$ ms na par^ velikost 478 ma, lepa sončna lokicrja, garaža, dostop tfakovan. 06 vikertdu tudi marv jSa b^nartca« I. izgr. 1997, cena 250.000.00 EUR. Trslenik • Orte, brvalen, visokopritiičen tionsa 36 m2, klet zdana, osâlo le»«no» nâ pâtcdi vdikcsu 4i$ I. Izgr. 19S3» <^novljen 1.1999, CK na olje, terasa, drvarnica, iritemet. cena 175.oco.oo EU R. vselitev po dogovoru. GARAŽA Kranja Sito poJje, piillii^ v l^tnoi 13 ma. I. iz^. i960, cena 11.900^00 EUR. Kran^ ŽorlifA« naselje, podpritličje v izmeri m2, I, izgr. 1970, cena 12.000,00 EUR. PARCeU • PRODAMO Kranj, pioti NaUemu, v industrijski conr v cmeri 5957 m2 za proizvodnjo, skladiSčj, parkirišče» cena 149 EUR/ma in 5e cca, 18 EUR/m2 za ko- munsln] ;>r>spcvek. Trstenili. v naselju, m lept sončni lokaáji zzziďjfva parcela v izmen 101) ma, prildjučki ob parceli, cena 130 EUR/ma možna tudi delitev na dve parceli po fra m», v tMn pnmeru je cena i^EUR/m2. COUMSBKA fmjt^ 4 Strttv^ uUcd 7,4300 Knn| e^iudov: info tel: 4 iti )9 04» hx ^386 4 2&Í 39 07 t$m: +3«$ 315\6 57S TKŽHti PRlCTAVAi 4S ^pO «no-$obnc slsnovaa^ rva míml bkadji, v et^h^ sovba letiik 196S, nad* VP/2^ v celoti pfene^|«f>o leta 2004, ogre/anje skupna CK nt ol)e, v$i pri* ključki, i pripadajočim delom vrta, predamo* Cena: 7o.ooo>oo EUfi* CEAKg^, SENTURSKA GOKA, bio- iesena umostojna hiSa^ ^ nu^ ^na 12Co6r 3$i mz kpo urtjerte nv* ne ptnéc, čudovit odprt ra^lede citiran dostop^ vsa hřnstrubtura, ADSU primerna tako 2a stalno brva* nje ali kot vrkendi prodamo Lerra: 169.00000 EUft. TRSTE NI K^ sončna parcela 1144 mz, v nizkih t«rasah, komunalno m vrtnar* $ko ureiendi za gradnjo enodruŽIntke hiie^ predamo* Cena: 130 EUR m2. Možna tudi razdelitev rta dve parcel. 140 ma. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 ODDAM ftORF. samskim osdOain al» delavcem, za začasno bivanje» O 070/868^17 SOBO, 2abntoa. « 04/23-11-907 MAJAMEH GARSONJERO v Kranju« zaposlen fant, star 30 tet. o 04C/75&-409 900ksi VIKENDI^ APARTMAJI KUPIM SVISLI all vřkend, lahko v slabUm stanju na območju Bleda, Bohinja, Pokljuke ali Jesenic. 9 04/2^-30- 9oc?aso POSLOVNI PROSTORI ODOAfl PRIWSKOVO - trgovska cona. oddamo pcslovni prostor. 200 ali 400 m2 za trgovino ali storitveno dejavnost, • 0-11/e^l 7-509 9WSKKB POSLOVNE prostore na območiu bivše Intex. vel od 20C do 1300 m2. cena 2.95 EUR/m2, tr 041/426- 8QQ27&a NAJAMEM SKLADIŠČE ali garažo na območju občine Cerklje, p^ursina najmanj 4x5 m. surio in dodopno s ^Bidoriem, tr / MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PPEPIS rabljenih vodi, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d 0. o., K'anj, Savska 34, Kranj, 9 04/20-11-413, 041/7D7-U6, 031 231-358 CUO 1.2.1. &d, 140.000 km cena po dogovoru. 9 040/220-171 0002^2 R 5 diesel, 1.93zetod3bro ohranjen, reg.do 1l/Odzvtečf>oU|uko, oonapo dogcNom, tï 041/90^30 M02672 RENAULT Clio 1.2,1. dSbele barve, 5 vrat. cena po dogovoru, tP 031/773» 465 no3«3« SHARAN 1.9 TDl GL, I 97, 202.000 km 110 KS. zelen, odlično ohranje. 1. astnik, avt. klima, pet. računalnik, meglenka, cena 4.7S0 EUR« V 040/52-? &-71 DRUGA VOZILA PRODAM KAMP prikolico Adha 440, stacřonc ran«) v Vs^kan«^^». parcela, kovrnsKi nadstrešek 4x5 m, V 031/62S^Ô4 AVTODELI IN OPREMA PRQDAH L£TNE gum« Goodyear 041/fi5&-U9 e-mail: malioQlasi@g-glas.si TEHNIKA PRODAM Máíe ooUse za objavfl v petek * v sredo do 13.30 m u 42-065 objavo v torek do petka do 14.001 Delovni ^âs: od poiwde^u do &trt- ka neprekinjeno od I. do 19. ure^ petek od do 16. ure, sobote, in pi^zmki zaprto. SATELITSKO anteno tů otn^ik) sedež za na kdo. tr in STROJI IN ORODJA PRODAH NEPREMIČNINE OIRKULAR, kovinske konstrukciie na kolesih, trofazni, 4 KW, 9 031/368-260 S NJA PRODAM OPREMLJENO garsonjato na lepem, sonćnem kraju v Radov|«l, pogled na BtedinTriglav, V041/602-395 mvo RADOVLJ^ CaiHaleso. zelena okolca. piodam ai amenjam mimo 1SS. 34 m2 + i<3et 6 m2 đ Kranj 2 mo|m dcpl^ton, ZK. tt 04/53-1 Se27.z«ćer KIPARSKO • graverski voz, nov 390 EUR, šeptng 490 EUR, grafično pr^ za rÀioiô 390 EUR, V 040/609-604 dOMC^a LESTEV nova, tridelna, 9.70 m îri ruàifi>o kiadivo Màno 17 kg. ugodno. uminijasta, oseh, elek- 041/551- TRISOBNO stanovanje, Kranj, Planina t, m;^, adao. 04. zk, T2. cena 132.500 EUR, e 041/466-663 GRAOBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL gekkoprojekt nepremičnine erituf 79A, 4000 Kranj info-Aep99ekkopre)ekL9 www.^ďchppiojektjf 04 2341 999 031 67 40 33 PRÛDAM 1,5 m9 8Ul*iih hrastovih plohov ali desk. 0 041/6d4-625 0002049 RABLJENO streâno OD^O ipířak za simOo^ično ceno, tT 03l/6t9^29 o 009M6 SUHE, lesdoov« plohe «n SIP kosilnico natn boCne, «04/25-31-3l290iue46 STAWNO POHIŠTVO PRODAM RABLJENA. Ac^ina garažr^ vrata s kovinskim podbojem, tr 051/441-74& KURIVO PRODAM ORVA melrBka ali razžagana, možna dostava,« 041/71&019 DRVA, Celjske cene, bukev, gaber hrast aN mešana, možna dostava, o 040/33&-719 9t)û^m DRVA bukova in hrastoma. melrskA sB raziagara, možna tudi dostava, H 041/63^^46 WHv DRVA n>9tr$ka, listavci, 6 m3 po 35 EUR, «031/360467 nxn^ STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNO komcvo, din. d.2,5. à.1. v. 2.3m,tr031/3«W38 VRTNA OPREMA PRODAM BRUNAfilCO 4x4 rn, primemo za vikend ali vrtno uto, V 041/515-139 «002491 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM MOŠKO 26-colsko ko1o na prestav, vsa oprema, kol nov, 9 041/855.149 TURIZEM APARTMAJE in sobe z up. kuhinje ir kopalnic« oddam, hiša na plazi, Pag -Metalna, tr 00365-98/9230982 OBLAČILA IN OBUTEV PRODAM POROĆNO obleko, 2 vsemi dodstki zelo lepo, ugodno, tt 04/25-51-467 041 /54C^17 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULiSTIČNi pregledi za o^ala in kuiilaklrt« Popu9lZ3 upokojenca In študenie ob nakupu očal. Optika Aleksandra, Qiandia Knnj, « 04/23-50-123 900^3 PRODAM PRENOSNI sistem Aeroplus-s; vsebuje. dvoiitersko jeklenko, vartevalec t0rt}0 in voziček, nerabljen, kupljen maia 08. V 04/51-2&d33 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LAfiRADORCE Z nxlovnikom, odličnih in detovrth staršev, 9 041/857-175 041/697.173 9009676 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM HLEVSKI, prezračevalni ventilator, o 041/418-616_aoQgqaa SAMONAKLADALKO SIP Senator 22- 9 PRO, silazna, na 9 nožev, z vso opremo, tř 041/952-564 Moísfo SAMONAKLADALKO SIP 19 m3. Obračalnik Ovovreter^kJ řn žaglne liste doi. 112 cm, IT 041/912-435 TRAKTOR èiaier, Hp 80 80 turbo, I. 38, 6450 ur, cena 9.200 EUR, 041/315^2 VlUĆAR indos diesel, vi. dviga 3,2 m. t. 82. cena 2.680 EUR, V 041/649-9025 KUPIM TRAKTOR UnKrerzai ail Store O 041/680684 TRAKTOR Ferguson ai) Uraua. « 051/639-777 MOTSU PRIDELKI PRODAM 12 SILAZNIH bal, t. košnja, « PŠENICO, g 041/260-691 vxKt» STOJEČO travo, « 051 /260-088 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simentafca, starega dva meseca. «04/57-41-143 ča TELIČKA, stereca TO dni, « 04/51-5CM00 JAGNJETA. 0 03l/8?8-BQ4 on^?«!» jARKtCE iave, črne, grahaste, ita^c-ske peiHne in jarkice (ceii kljuni), konjski plug za oranje In nrahianje zemlje, sadilec za kofuzo OLT, Hrase 5, Smlednik, 9 01 /36 27 030 KRAVO ciko, po drugem teletu, 9 031/346-729 vMitii MLADO iJdái kr dvu ^ letetuin biKcein ali brez, 9 04/57-23-776, 041/225- 115 aCiO?S34 PRAŠIČKE. SISB 6 tedro^ r bikca 100 kG za roo, fr 041 /378-937 PURAt4£, stare 7 teûnov, 9 041. OSTALO NA SORIŠKI pianmi organiziramo paèo ovsc, interrame, kl bf želeli tam pasti ovce. vabirrto k sodelovanju. 9 ODDAM NADSTREŠNI prostor dim. 7x4 prtmeren za nr^njenje kmetijskih Mro-jev 02. gospodarskih vozil. Ugodno. Primskow, » 031/772-131 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDm DO TO LřT ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOĆEN ČAS, TIR UPOKO)ENC£. do SO % obr., obveznosti niso ovira. Todi diti na osnovi vozila in teasingi. Možnost odpla6la na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukov«c Robert Mlinska 22,2000 Maribor, ca/232-4S-26,041/730^60 PESST il.0.0v Koroška c. 2, Kranj Nudimo vse vrsta posojil, ugodne obresti 04/236-73-75 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM ZAPOSUMO kuharja, ptcop^ in k;iharsko pomočnico, ûosUna in ptcef^ Vi, M»0če 69, Mavćića. 9 040/221- 945 ZAPOSLIMO voznika C kat. v mednarodnem transportu. Marco's, d.o.o.. 2g, Brtnia 6, Žabnica ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodajo artikio/ za varovanje zdravja. Oglejte si www.slr^opa si, Sinmk». 9 041/793- 367 aoo2Si) ZA NEDOLOČEN £as zaposlimo zastopnike za terensko prodno artiklov za varovanje zdravja, Siomag, d o,o., Prislavška cesta i>9, Prisiava, tr B00?B7S STORITVE NUDIM ADAFTACUE, novogradnje od temelja do «trehA omete. faMde, kamnite škarpe, ureiar^e In tiakovante dvcmšć, z našim alj vašim mate nalom. SGP Bytyqtd.n.o,, Sinéevo 3a, Kranj, «041/222-741 OOOl^BI ADAPTACkIE, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanie dvorišča, ograje, kamnite škarpe lete, lamelne zavese, plisa Zâvose, ko-mamikj, marWze. WlA^v asteriks.net «07032 DELAMO vsa Zidarska deta, r^otranje omete in fasade z našim aji vašim materialom. Adsnrti, d.o.o.. Žabnica 47, ZabniGa. n 041/268-473, 041/876- 366 600?03* FLORIJAHI, d.o.o., C. r^a Bn3o 41, Kranj i7/aja vsa gradbena dela od temeljev do stret>e, adaptacije, ometi. omel) la&ad, kamnito škarpe, tiakovan-ie <^Orišč.«041/557-87l GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13. Ceridie, Izvaja od lemeljev do stre- he, nolranii ometi, vse vrste fasad, kamnite škarpe, adaptacije, ureianje in Uakc^anË dvonšć, 9 041/589^96 GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.o.o. Zupanova 6, Šenčur izvaia vsa gradbene deia. notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvonšč, K^itetno, hrtro in poceni. 9 051 /354lza, ni trpijenja. ni gorja, ostala tvoja je toplina, a v naSih srcih bolečina. ZAHVALA Ob slovesu od naše drage Katarine Begic iskrena hvala vsem, ki ste .jI v življenju naredili kaj dobr^a z dejanji, besedo ali mislijo. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu Župniku za pogrebni obred in vsem ostalim, ki ste sočustvovaL z nami in jo pospremili na njeno zadnj o pot. Žalujoči vsi njeni 22. aprila 2009 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega brata, strica, nečaka in bratranca Martina Vombergarja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vserr. ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklorúli cvetje in sveče, darovali za svete maše in nam v težkih trenutloh stali ob strani in pomagali. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Jerič in pevcem zs zapete žalostinkí*. Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Vsi njegovi y 4 24 infb@g-^as.si Anketa Slabo poznajo pobudo BoSttan Bogatat « * • « * J A » Tokrat smo anketirance spraševali o uvedbi univerzalnega temeljnega dodatka. Ugotovili smo, da pobudo ministra Francija Križani- ča, ki sicer ni nova, slabo poznajo. Pa jo podpirajo? feto: Tina Doki Špela Spavanja: "Čisto vsak bi dobil tak dohodek? O tem nisem razmišljala, vendar to ni po* trebno. Vsak naj dela in si sam zasluži denar za preživetje, tako ali tako je preveč različnih pomoči." Mija Aleš: "Verjetno je takšna zamisel težko izvedljiva. Država ima sicer dovolj denarja, le razporejen ni pravilno. Sicer bi bila zelo zadovoljna, imam veliko otrok, ne bi ga težko porabila." Andraž Herceg: "Država sicer lahko razmiš-Ija o delitvi denarja, dala pa ne bo nič. Za družinsko življenje je primernih petsto evrov, marsikdo bi poplačal kredite, kupil, kar sedaj ne more. II Lucija Kavčič: "Prvič slišim za idejo. )e kar prelepa, da bi bilo res, ven- dar menim, da ni izvedljiva, hkrati pa bi ljudem vzeli kaj drugega. Nekateri bi si tak dohodek zaslužili, bogati ne. 9t Lucija Ticha: "Super ideja, vendar v tem trenutku v državnem prora» čunu ni denarja za to. Niti predstavljam si ne, kaj bi to pomenilo za našo družino, saj sesedaj borimo za preživetje. Kupili bi stanovanje." // v Skr ovcu so dobri adim, ki so vključeni v Škr mi nikakor ni dolgčas. Telovadijo, kuhajo, plavajo ... Suzana P. Kovačič Kranj • Kljub slabemu vre« menu vsaj otroci in mladostniki, ki so vključeni v kranjski Škrlovec - dnevni center za mlade in družine, preživljajo prijetne prvomajske počimice. V torek so imeli skupaj s škofjeiošldm dnevnim centrom Sportiie igre, včeraj so preživljali vesele urice v poiaitera loanj-skem bazenu, danes imajo kuliarsko delavnico. "Na ob- isku imamo prostovoljko iz Armenije, s katero bomo kuhali armenske kulinarične dobrote," je povedal Vojko Vavpotič, vodja Škrlovca. ift občina Kranj Devetnajst otrok in mladostnikov, ki so \^ljúčeni v Škrlovec, ter štirje odrasli spremljevalci so preživeli prijeten dopoldan v kranjskem bazenu. / ^oto: rm« ooki je ustanoviteljica progra- ma škrlovec, je z nedav* nim rebalansom občin« skcga proračuna oklestila organizirajo v Škrlovcu, pa ustanoviteljica skem bazenu. "Zelo rada ob- Vojko Vavpotič in dodal: Ob koncu Šolskega leta se iskujem dejavnosti, ki jih "Mestna občina Kranj, ki je bodo iz Škrlovca pridružili programa Škrlovec, je 2 nedavnim re- tridnevnemu pohodu po slovenski obali v okviru vse- proračun Škrlovca, tako ne samo med počitnicami, da bodo letošnje poletne ampak hodim k njim tudi na balansom občinskega prora- slovenskega preventivnega počitniške dejavnosti bolj popoldanske ustvarjalne de- Čuna oklestila proračun Skr- programa za mlade, izpe- lavnice v Času Šole. Mentorji lovca, tako da bodo letošnje Ijali bodo tudi dva tedna po- so prijazni in zabavni," je po- poletne počitniške dejavno- čitniških dejavnosti. "Sku- skromne. Verjetno ne bomo mogli izpeljati ^ ^^^ ^^^^ ^^^ ^^ g^romne. Veijetno paj z Belgijci, Avstrijci in letn^a tabora v Posočju. Samir Duiič par "V Škrlovcu ne bomo mogli izpeljati po- Švedi smo se prijavili na - se zmeraj kaj dogaja." Moni- letnega tabora v Posočju. De- mednarodno izmenjavo ka Kokalj je povedala: "V javnosti Škrlovca so namreč mladih nad petnajstim le- Pisano druščino mladih in Škrlovcu je veselje, je zabava subvencionirane in s tem tom starosti, ki bo v Belgiji. njihovih odraslih spremlie- in veliko dobrih ljudi." dostopne širšemu krogu Za to pa še čakamo na od valcev smo obiskali včeraj "Počitniške dejavnosti so mladih, torej tudi tistim iz dopoldne v pokritem kranj» naša tradicija," je poudaril socialno šibkejših družin." govor," je še povedal vodja Škrlovca. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo spremenljivo oblačno s padavinami, ki bodo do večera poT>ehale. V petek bo deloma sončno, v soboto in nedeljo pa večinoma sončno, možne bodo plohe. Topleje bo. AgefKMa RS 74 okoljř, m«teero>of i|o ČETRTEK 10/15°C PETEK SOBOTA tttt 9/1 S'^C i 9/20®C o iS/ô'C o HdKe /7 // 19/13 «C KRATKE NOVICE Kranj Že tretja brezplačna delavnica Fundacija Vincenca Draksierja za odvisr^ike je okviru projekta GROZD ' Gorenjska regionalna organizacija zavodov, društev in ustanov minuli četrtek pripravila že tretjo delavnico. Delavnica, ki jo je vodil Darjan Lampič» je bila namenjena vsem predstavnikom nevladnih organizacij v gorenjski regiji, potekala pa je v dveh tematskih sklopih. Prvi sklop je bil nanjenjen pravni ureditvi delovnega razmerja v NVO, drugI del pa je bil namenjen pravni ureditvi posameznih vrst pogodb. Udeleženci so bili deležni obrazložitev zakonskih podlag s tega področja, podkrepljenih s praktičnimi primeri. Prav tako so imeli priložnost izmenjati izkušnje in pridobiti dodatna pojasnila in nasvete glede konkretnih ureditev delovnih razmerij v svojem delovnem okoiju. Delavnice, ki jih Fundacija Vincenca Drakslerja organizira z namenom usposabljanja Tn krepitve nevlarfnèga sektorja, so za udeležence'b're2glačrté in.sofinaricirarre s strani Evropske unije iz Evropskega socialnega slciada, ki se i.zvaja v okviru Operativnega programa razvoja Človeških virov za obdobje 2007-2013. V. S. Kranjska Gora Brezplačno plavanje med počitnicami Lokalna akcijska skupina občine Kranjska Gora v soboto, 2. maja, v Hotelu Larix organizira celodnevno brezplačno plavanje za starše in otroke. Med 9. in iS. uro bodo imele prost vstop tiste družine, ki bodo z osebnim dokumentom dokazale, da imajo stalno prebivališče v občini Kranjska Gora. M. A. Mladoporočenci Na Jesenicah sta se 11. aprila poročila Denis Sadiković in Minela Murič. 18. aprila sta se v Radovljici poročila Matic Iskra in Nina Bratovi, na Bledu pa Ferid Crnovič in Alenka Škrjanec. 25. aprila so se poročili • v Kranju: Andrej Dolenc in Sonja Bolka, Igor Širca in Darja Česnik ter Enver Ibriši-movič in Alijana Rekanović, v Preddvoru Boštjan Nosan In Urška Grilc, v Škofji Loki Stanislav jereb in Barbara Lanišek ter Žiga Nastran in Katja Tavčar, v Radovljici Uroš Gund in Maruša Pole, na Bledu pa Tine Kurent in Andreja Kos, Mitja Trkov in Živa Petrin ter Matjaž Slivnik in Lucija Razingar. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. RADIO KRANJ d.o.o. Strrtaridve ul. 6. KRANJ TFlFřON- (Oá) 2SÍ-222Í <04) 2022-222 <0S4Í rAX; (04) 281 (04) 28i nCEMKCUft TKŽiN» ^ûmm/ fimm E uoitu: r adlokran www. rad i o-krani. si À < v v