ik
(
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Olasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem",
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; pbsamezne Številke ■■■ ' - - ■■■ ■■■■ ■	-•	—-=	25	vinarjev.	   —
= Cena inseratom: >/48 strani K 1-50, pri večkratnih objavah popust. =
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ppnedeljek in petek od 4.-6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20.
—	vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ======
Št. 8.
V Ljubljani, 25. avgusta 1919.
Leto VI.
Vabilo
na
redni občni zbor
gotiHMe zadruge i Vel. Laščah
ki se vrši
dne 1. septembra 1919 ob 10, uri dop. v prostorih nač. g. Franc Grebenca.
DNEVNI RED:
1 Pozdrav in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Letno poročilo. Računski zaključek za leto 1918 in poročilo računskih preglednikov.
3. Proračun za leto 1920 in sklepanje o dokladi.
4. Volitve načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Če bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu pravil uro pozneje ob kakršnikoli udeležbi.
Vel. Lašče, dne 27. julija 1919.
Franc Grebenc,
načelntk.
Naredba osrednje vlade.
599.
Pravilnik za hotele, kavarne, okrepčevalnice, pivnice, krčme, kuhinje, izkuhe, izdan na podstavi člena 33. sanitetnega zakona.*
1-	Nihče ne sme otvoriti nobenega gori omenjenih obratov, dokler se mu prostori v zdravstvenem oziru ne pregledajo in ne odo-bre za uporabo- (Clen 29. obrtnega zakona.)
* Razglašen v »Službenih Novinah kra-Ijevstva Srba, Hrvata i Slovenaca« št- 78-
2- Gospodar obrata mora razen pravice za otvoritev obrata predložiti zdravniško izpričevalo, da ne boluje niti za kužno, niti za prenosno boleznijo, zlasti pa ne za sifili-do ali za odprto tuberkulozo-
3- Istotako morajo pomočniki v obratu kakor vsi tu zaposleni dobiti zdravniško izpričevalo, da so zdravi in sposobni za svoj poklic-
4.	Vsi prostori, namenjeni javni uporabi, morajo biti kar najbolj snažni.
5- Hotelske sobe morajo biti snažne, pobeljene ali poslikane, brez mrčesa, opremljene z neoporečnimi posteljami in snažno posteljnino- Postelje se morajo prevleči vsak teden po enkrat in vselej pred novodošlim potnikom- Istotako se morajo otirače preme-niti za vsakega gosta-
6- Kavarniške posode za vino, pivo, kavo in ostale pijače morajo biti vedno snažne ter se morajo dobro izmiti za všakim gostom. Uporabljeno orodje za jed se mora umiti za vsakim gostom.
7- Vsi ti obrati morajo imeti poseben prostor za kuhinjo z železnim ognjiščem za kuhanje in pripravljanje jedi- Posode za jedi morajo biti neoporečne; ako pa so za po-kositranje, morajo biti vedno dobro pokosi-trene- V tem prostoru ne sme nihče stanovati, Kuhinjo je treba pospraviti vsak dan po izdaji kosila in večerje, tla pa obrisati z vlažnimi krpami-
8- Vsa jedila morajo biti okusno napravljena iz neoporečnega mesa in ostalih živil. Vsa živila, ki se rada pokvarijo, se morajo v posebnih shrambah varovati muh in poleti še hraniti v hladilnicah (aparatih za led).
9- Mize, na katerih se jč, morajo biti pogrnjene s snažnim prtom, ki se mora zamenjati vsaj dvakrat na teden- Serviete se mečejo v pranje za vsakim gostom (priporočajo se zategadelj serviete iz papirja, ki se po eni uporabi sežigajo)- Po krčmah in izkuhih, kjer ni prtov, se morajo vse mize. na katerih se jč, vsak dan poribati ter vedno imeti v največji snažnosti-
10- Strežništvo v teh obratih mora biti vedno snažno, ostriženo in obrito, z dolgim snažnim predpasnikom preko prsi in pasu. Da so predpasniki vedno snažni, jih je treba zamenjati, čim se onesnažijo, a vsaj dvakrat na teden.
11- Tla takih obratov se morajo dvakrat na teden poribati in vsak dan obrisati z mokrimi krpami- V zimskem blatnem času tudi češče- Stole je treba vsak teden po enkrat obrisati s kako desinfekcijsko tekočino-
12- Stranišča teh obratov morajo biti kar najbolj snažna; angleški sistem stranišč mora biti vedno brezhiben. Stranišča brez vode, kakor tudi pisoarji se morajo vsak dan iz-plakniti z vodo, osnažiti in potem politi s kako tekočino za desinfekcijo.
13- V hotelskih sobah, po vseh prostorih teh obratov mora biti zadosti pljuvalnikov, ki se morajo vsak dan izprati; vodo z dodatkom kake desinfekoijske tekočine je treba vsak dan premeniti- Pljuvalniki morajo biti postavljeni na vidnem kraju in nad njimi bodi nabit natisnjeni opomin: »Ne pljuj po tleh«-
14- Občasne sanitetno - policijske komisije bodo pregledovale te obrate in podajale poročila o njih snagi in primernosti- Sanitetni nadzorniki so dolžni nadzirati te obrate glede snage hotelskih sob, kuhinj, oprave za kuhanje, jedi in pijače, glede kavarniških prtov in snažnih tal in primernosti pljuvalnikov kakor tudi snage po straniščih.
Zdravniki naj presojajo higienske pogoje teh obratov in naj skrbe za zdravje gospodarjev in vseh tu zaposlenih oseb; predpisujejo naj potrebne desinfekcijske pomoč-ke ter naj glede snage in drugih zdravstvenih ukrepov dajo potrebne nasvete.
Vsak pregled in vsaka nepravilnost se mora zapisati v posebno knjigo »kontrolnik«, ki jo mora imeti vsak lastnik obrata, tako da je mogoče videti, kdaj, kako in s kakšnimi predlogi se vrši nadzorstvo-
15- Te naredbe morajo biti natisnjene in v vsakem lokalu nabite na vidnem kraju-
Kdor se pregreši zoper nje, se kaznuje na podstavi § 33- sanitetnega zakona z. zaporom do 30 dni, oziroma z denariio kaznijo do 150 dinarjev-
16. Ministrstvo narodnega zdravja kot vrhovno oblastvo bo po svojih organih vrši-, lo občasne revizije; za vse nepravilnosti bodo čdgovorna ona oblastva, ki so po zakonu dolžna nadzirati te obrate.
Iz ministr- narodnega zdravja v Beograda, dne 16- julija 1919-; štev- 12-951.
Kampanja proti točenju žganih pijač.
Da se proti preobilnemu uživanju žganih . pijač dela dandanes z vsemi sredstvi, je v vsakem oziru pozdravljati, a vse naredbe in pretirani krik psevdoantialkoholikov bi bile le muha proti slonu, da niso ogromno visoke cene alkoholovin uživanja tega poživila malo da ne same po sebi popolnoma omejile. Sloji, ki so bili nekdaj uživanju »heruža« najbolj pristopni ali izpostavljeni, so morali radi nedosežnih cen dati slovo ljubemu »grunčku« (tako so žganje nazivali rokovnjači) in to brez pridiganja abstinentov in v to naprošenih žur-nalistov, ki poslednji čas svetu razlagajo, koliko jih je že šlo v norišnico radi pijančevanja, misleč, da delajo s tem posebno čast našemu narodu.
Mi se za take reveže, ki niso kos biti gospodar čez samega sebe, da ne vedo, kdaj imajo zadosti za potrebo, ne potegujemo, da pa bi se žgane pijače, ki je zmerno uživana pravi lek za človeško telo, ne smelo prav nikomur dopustiti užiti, proti temu pa se je upreti odločno, ker to meji že na utesnitev osebne svobode. Nekatera načelstva zadrug so podala deželni vladi za Slovenijo prošnje, da naj se prepoved točenja žganih pijač omili v toliko, da bi se imejiteljem pravic za nadrobno točenje žganja dovolilo, da bi smeli v jutranjih urah dati v slučaju potrebe, gostom, Qsobito potujočim, čašico žgane pijače, to je v času, ko ni ničesar drugega okrepčil-nega nuditi gostu za zajutrek.
Narodna vlada v Ljubljani, oddelek za notranje zadeve, pa je odgovorila, da z ozirom na določila naredbe celokupne vlade SHS. v Ljubljani z dne 9. januarja t. L, »Uradni List« št. XXXV., tem prošnjam ne more ugoditi. To je zopet tisto enostranstvo, ki kar maha tja v en dan in pobija dolžne in nedolžne. Marsikdo si je nabavil kljub visokim cenam nekaj pristnih žganin in sedaj se mu v to založeni kapital dan za dnevom bolj zajeda, blago pa suši tako, da preti dotičniku velika izguba, ako ne bo smel in zamogel spraviti tega blaga po malem v denar.
Kakor je vlada, uvidevši, da je pijančevanje, katero je ponekod največ po mestih zavladalo po polomu vojne — samoobse-b i z d a t n o, da, skoro docela pojenjalo, preklicala svoje naredbe glede točenja pijač v dopoldanskem času, tako naj se tudi prepoved o točenju žganih pjiač revidira jn uredi tako, da bo dovoljeno vsakomur, kdor ima za to pravico, dati gostu čašico okrepčilne pristne domače žgane pijače, posebno ob jutranjih urah, ker je vsled pomanjkanja sladkorja s čajem ali kavo postreči pravi križ. Navadni človek dandanes itak nima sredstev piti žganje v bogsigavedi kaki obilici, in se uživa to le še v nujni potrebi kot medicina, zato naj bi bilo za potrebo dovoljeno dati žganje povsod tam, kjer je očividno, da se ne gre za to, da bi se kdo opijanil. Slojem, kateri žive v obilici denarja, se pa itak ne more do živega, kupijo si žganin po cele steklenice, povabijo svoje bratce na dom, se ga tam navlečejo in pozno v nočeh, ko že zdavno ni noben lokal odprt, tulijo take nobel barabe po ulicah, drugi dan pa so že vsi časniki polni ščuvanja proti gostilničarstvu, češ, ono je vsega krivo, zaprite jim lokale! Vsak nemirni pojav na ulicah bi policija lahko preprečila ali pa vsaj kategorično kaznovala, a ta bdi le nad gostilničarji, nad razgrajači pa spi-
Osamosvojimo se.
(Dalje.)
Poslovno leto traja od 1. janUarja do 31. decembra; pri njega zaključku mora takoj: nadzorovalni svet pregledati in konšta-tovati, koliko je blagajniške gotovine in koliko delavniških predmetov, in
načelstvo začeti zaključevati knjige.
Račun mora obsezati:
1.) blagajniški račun, kateri dokaže vse dohodke in izdatke celega leta po glavnih rubrikah, ki so vpeljane v knjigovodstvu;
2.) račun dobička in izgube;
3.) račun o kosmatem skupilu kupčije;
4.) bilanco o stanju zadružnega imetja na koncu leta in
5.) število članov, ki so za čas bilančnega zaključka pripadali zadrugi, potem število' članov, ki so tekom leta vstopili in izstopili, in končno število poslovnih deležev ob času bilančnega zaključka in onih, ki so tekom leta prirastli, odpovedali se ali pa nazaj plačali.
V računu dobička in izgube Je navesti:
Med prihodki: kosmato skupilo kupčije,
vplačane ali zaostale obresti vrednostnih papirjev in terjatve pri denarnih zavodih, povračilo poslovnih stroškov, čisti donesek zemljišč in druge dohodke;
Med izdatki:	vplačane in take obresti,
ki se imajo za posojila še plačati, plačane ali take upravne stroške, ki se imajo še plačati (davke, direktne pristojbine, služnine in druge upravne stroške), odpis vsaj 10% od inventarja, odpis od zemljišč, morebitne kup-čijske izgube.
Presežek prihodkov čez izdatke daje čisti dobiček.
V bilanci navedo se kot:
Aktiva: Blagajnična gotovina, zalog:* blaga (po vsakokratni tržni ceni, nikdar pa po nakupnej ceni), vrednostni papirji, dobropisi pri denarnih zavodih, tirjatve pri strankah pri' različnih oddelkih (negotove je ločiti po morebitni vrednosti, nedobitne pa je izločiti), zadatia na ne še prejeto blago, naprej plačane obresti in poslovni stroški, inventar, zemliiščno posestvo;
Pasiva: poslovni deleži, rezervni fond, izposojeni denar, morebitni dolgovi za blago, ki se je kupilo na upanje, obresti in upravni stroški, ki se morajo še plačati, naprej vzdig-niene obresti in na.iemščina, nevzdignjene dividende in obresti poslovnih deležev iz prejšnjih let, prenos dobička iz prejšnjega leta, na podlagi računa o dobičku in izgubi in iz-računjeni čisti dobiček.
Popolni letni račun mora načelstvo najkasneje štiri tedne po tem predložiti nadzorovalnemu svetu; drugače je ta upravičen, da ga pod svoiim nadzorstvom po drugih osebah na stroške načelstva napraviti.
Račun pregleda nadzorovalni svet, kateri si pri tem preskrbi potrebno podlago z upogledom v knjige in doklade, kakor tudi z inventuro, katero ima napraviti.
Nadzorovalni svet je obvezan, da dopo-šlje članom račun, kakor tudi predloge, ki jih namerava staviti glede porabe čistega dobička, vsaj tri dni pred občnim zborom, ki ima o tem sklepati.
Ko bi se na občnem zboru pojavili dvomi o pravilnosti računa ter o natančnem pregledu istega po nadzorovalnem svetu, more skleniti zadruga, ne da bi se bil predlog postavil pred na dnevni red, da se voli posebna komisija dveh do treh članov, ter jej poveri, da še enkrat pregleda račun. Ta komisija ima v ta namen iste pravice, katere pristoje nadzorovalnemu svetu glede nadziranja poslovodstva.
Od čistega dobička dobi najprej 10% rezervni fond, dokler ne doseže najnižjega, določenega zneska. To se zamore opustiti, ko vzraste rezervni fond do tega zneska; mora se pa zopet storiti, če se radi pokritja poslovnih izgub zniža pod ta znesek.
Od preostanka, če je dosti velik, obrestujejo se pred vsem poslovni deleži z letnimi 4 odstotki. Pri tem se vsak delež le v toliko uošteva, kolikor šteje popolnih kron in se je vplačal na koncu poprejšnjega leta.
Konec prih.
Stanovske zadeve.
Žganje in zopet žganje.
Zadrugi gostilničarjev v Ljubljani: je bil od mestnega magistrata poslan sledeči opomin:
Neka stranka trdii v svoji tuuradno vloženi vlogi, da točijo ljubljanski slaščičarji likerje in pelinovec gostom v svojih lokalih. Mestnemu magistratu to pač ni znano, vendar je pa zelo verjetno, ker se čujejo podobne pritožbe tudi glede gostilničarjev, da točijo žganje, ne meneč se na tozadevne predpise.
Mestni magistrat opozarja zadrugo v tretjič in zadnjič, da je vsako točenje žganja v katerikoli obliki v javnih lokalih docela prepovedano in naroča zadrugi, da ima svoje člane tozadevno takoj vnovič primerno podučiti.
Pri tem je članom zabičiti, da bode magistrat kaznoval vsak prestopek kar n a j -strožjeinv ponovnem slučajudo-tičniku odvzel obrtno pravico. O natančni izvršitvi tega ukaza je magistratu poročati tekom osmih dni.
Zupanov namestnik: dr. Zarnik.
Nečuveno postopanje prizadetih oblasti.
V	Ljubljani se je zgodil te dni škandal, kakršnega je težko najti v zgodovini gostilničarskega obrtnjštva. Naredba deželne vlade z dne 9. januarja t. 1. prepoveduje točenje žganih pijač sploh. Gostilničarstvo in kavarništvo se je te prepovedi tudi strogo držalo. Zgodilo se je pač kterikrat, da je kdo za božjo voljo prosil za kapljico žganja, ker mu je bilo slabo, in bil morda med sto slučaji tudi eden uslišan. Govori se, da se je našel neki nič vreden uslužbenec, ki je magistratu denunciral, da kavarnarji tam pa tam dajo komu žgane Pijače. Ker seveda to ni bilo na dnevnem redu, se ni moglo od ovaduhov redno ali uspešno zasledovati. In kaj si izmislijo sovraštva polne duše? Najame se detektiv, ki hodi od lokala do lokala ter milo prosi za čašico žganja, češ, kako mu je slabo. Po kratkem obotavljanju se ga natakarica ali gospodar sam usmili ter mu da zaprošeno kapljico, s tem pa je bil vsakteri tudi že vjet. Ovadeni so bili vsi in po 500 do 800 kron kaznovani. No, o takih činih oblastvenih organov mora priti pa vendar še kje drugje do govora, o tem mora zvedeti ves jugoslovanski svet. Ako tedaj ni šlo drugače, da bi se zamoglo obrtnika dreti z ogromnimi kaznimi, na katere se je prežalo. Ker so le-ti spoštovaje izdane naredbe, ustavili te vrste obrat, se je moral izumiti nov način vgonabljanja te obrtne panoge — izsiljevanje k prestopku izdanih pred-j pisov. Gospoda, naj nihče ne da ficka vsled te obsodbe. Pritožili se bomo skupno na osrednjo vlado in zahtevali preiskave proti takemu postopanju. Ali menijo gotovi čini-telji, da so le za to nastavljeni, ubijati in zatirati obrtni stan, ker pomagati mu itak ne znajo, takih poklicev ne maramo v Jugoslaviji, mi, visoko obdavčeni in pošteni plačniki davkov in vzdrževatelji države.
Razno.
V našem listu z dne 30- januarja t. I«
smo opozorili vse tovariše na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 9. januarja t- 1-, štev- 259 v zadevi omejitve alkoholizma, da si je to naredbo preskrbeti in imeti nabita v lokalu ter da se dobi v zalogi Učiteljske tiskarne; zdi se pa, da se naše opomnje prav malo vpoštevajo ali pa cenjeni tovariši list premalo čitajo, ker hodijo sedaj številno vpraševat, kje se ta naredba dobi in da so bili kaznovani, ker nimajo nabite- Tovariši, ne prezirajte predpisov. — Uredništvo-
V Slovenjgradeu je sekvester Schullerje-vih posestev g- Stanko Kos dal v najem tar kozvani Schullerjev hotel »Sandwirt< znanemu g- Andreju Oset, ki je bil na Koroškem
v Tolstem vrhu ob priliki, ko so Nemci za* sedli Koroško, popolnoma oplenjen in uničen. V hotelu, ki se bo poslej imenoval Hotel Beograd je tudi kavarna- Na razpolago so sobe za tujce in vozniki- Vsem bližnjim in daljnim Slovencem ter potnikom novourejeno podjetje najbolje priporočamo- — G. Oset bo imel v hotelu tudi veletrgovino z vinom ter bode imel vsak čas na razpolago najboljša bela nova in stara vina ter pristna črna dalmatinska vina na drobno in na debelo- Gostilničarji se naj otresejo nemških vinskih trgovcev in potnikov ter naj naročajo od domačih jugoslovanskih vinskih trgovin, ki jim bodo gotovo vsaj jednako' dobro postregle kakor nemški judovski trgovci in agenti-
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je v svoji seji dne 16. julija 1919 poverila referat za vinarstvo in kletarstvo za Slovenijo vinarskemu nadzorniku Francu Matjašiču in ga pridelila poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani- V isti seji je deželna vlada sklenila, da se ustanovi za Slovensko Štajersko samostojno kletarsko nadzorništvo s sedežem v Mariboru- Za kletarskega nadzornika v Mariboru je imenovan vinarski nadzornik Josip Zabavnik, ki je to službo že nastopil- Kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani opravlja odslej kletarsko nadzorovalno službo na Kranjskem in na Slovenskem Koroškem-
Prepoved točenja alkoholnih pijač vinjenim vojakom- Gostilničarje in kavarnarje se glasom odredbe komande mesta Ljubljane od 26- maja 1919, štev. 380 opozarja, da je točenje alkoholnih pijač vojakom, ki so že vinjeni ali katerim se pozna, da bi pri nadaljnem vživanju alkohola postali vinjeni, prepovedano- Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30- septembra 1857 do 200 K globe oziroma 14 dni zapora. — Vodja policijskega ravnateljstva: Dr- Guštin, m- p.
»Habsburgovci«, žalostne slike iz naše preteklosti* Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki opisuje zločinsko delovanje Habs-burgovcev od njihovega začetka kot klativi-tezov in obcestnih roparjev do konca, ko se je zdrobila njihova moč, ki je bila zgrajena na tiranstvu v prah- Habsburgovci so bili največji sovražniki Slovanov ter so prelili cele reke slovanske krvi, bodisi na moriščih, bodisi v vojskah- Vsebina knjižice je zanimiva ter jo priporočamo našim čitateljem. Stane 1 K 20 v, s poštnino 1 K 50 v ter se dobi v upravništvu »Domovine« v Ljubljani, Sodna ulica št- 6, kakor tudi po vseh knjigarnah-
Razglas.
Na podlagi § 5 naredbe celokupne f.a-rodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9- januarja 1919 št- 259 dovoljuje deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve za vse kavarne in gostilne ljubljanske okolice do 15- septembra t- 1- podaljšanje policijske ure do 22. ure. — Vladni svetnik: Lasič, I- r-
Razglas.
Na podlagi § 5 naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9- januarja 1919, štev- 259 dovoljuje Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve z ozirom na okolnost, da se je ugotovilo vobče precejšnje poboljšanje glede pijančevanja, da se poskusoma ne gleda na izpolnjevanje § 2, odstavek 1, navedene naredbe- Do preklica se sme torej po gostilnah in kavarnah točiti alkoholne pijače tudi pred enajsto uro dopoldne. — Vladni svetnik: Lasič, 1. r-
AVGUST AfiNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
Vino.
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
Zamaške
V: VIN© i4
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
j? Ladi
5
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. Ljubljana.
I. kranjska tovarna mineralnih volti, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronadQ, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Ekstrakt
za
h.
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ===== se od 5 kg naprej po K 10‘— kilogram. =====
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi štev. 1274/G.
S TSSgSSgi	llHliaiCT—1
!
Raznovrstno
— rudninsko vodo
i
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Olavna zaloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina.	k
MT Ceniki na razpolago!	J
m
Vinom etre *Bernatot“. — Asbestov bombaž ln prašek. — Eponlt. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ——— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd.
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
————— Ljubljana, Židovska ulica 1.	—.—.
I
Z vsemi v Špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal St. Petra ceste ln Hesl|eve ceste.
===== Velaoražarna ia kavo s električnim obratom.	=	—-----—	■—	Zaloga	mineralnih	voda.
I
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »gostilničarju", v Vašem glasilu!
Zaloga stekla, porcelana In svetnik
Fr.Kollmann
v £jnbljanl
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
s:v
I
f. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
a
v/
'S' 'S
I
Mazilo zoper »SrbeiiCO** garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczy, Ljubljana.
Vinski irgoiina in restanaiija ;
Peter Stepic;
Spenila Slika Slav. 256	■
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ■ veliko zalogo zajamčeno naravnih g vin Iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. ■ Telefon št. 262.	■
;jxT-rinrrxxxxx'xixxxxxxixxxxxx,
Odprl sem hotel Beograd
(dosedal Sandwirt)
v Slovenjgradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišče, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozniki na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom na razpolago vina vseh vrst v sodih in steklenicah, ter sadjevec na drobno in debelo za razpošiljanje od 56 1 naprej. — Za obilen obisk in naročila se priporoča
ANDREJ OSET, hotel Beograd, Slovenjgradec.
N
M
H
M
M
H
M
H
M
M
N
M
Vrrznrrix x xxx	mx
Obrtno izprašani sodarckl mojiter, cenllec-lzvedenet Ljubljana, Kolezljska alica štev. 18.
Franjo Repič.
P. n.
Usojam si Vam naznaniti, da sem prevzel od pokojnega očeta so-darsko delavnico.
Obrt sem moderno, materijelno in osobno zvečal, ter se Vam dovoljujem nuditi bogato zalogo v poljubni izberi:
Sode vseh velikosti za vino, lgan|e, kis, olje In mast Kadi, ledenice za sladoled, cvetlične, pralne, kopalne posodo ln oo-sode za živino. Ravno tako vse zgoraj navedena popravila In kletarska dela. Na zahtevo izvršujem popravila tudi na domu.
"	Parafini ran je sodov!	'
Zagotavljam, da bodem noročbe točno, ceno in solidno izvrševal, ter uljudno prosim naročila.
Z odličnim spoštovanjem
Franjo Repit
sodarski mojster.
Uidi Mazi
^ pekarija, slaščičarna in ^ kavarna
i Stari trg 21 ^
se priporoča sl. občinstvu F*5 posebno z dežele
na zajutrk. g
Imam naprodaj:
kompleten acetilenski aparat, en pralni aparat in 20 metrov nove žične ograje (mreže). Cena zelo primerna po dogovoru.
Mirko Finigar,
gostilničar Brezja, Gorenjsko.
Hovalia za službe
gostilničarske zadruge v Liubl ani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo ličoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v,
-	z dežele 1 K. ■
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se »e ugodne prilike I
Najvadja slovenska hranilnioa
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1918 dog . rezervnega zakladi ....
K 80.000.000-— „ 2,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične ■ ii domače hranilnike. ——-
Hranilnica je pupi* larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
T podpiranje trgovcev in obrtnikov ime ustanovljene
Kreditno drultvo.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih uln Iz dolenjskih, hroafsklh In štajerskih olusklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
“ brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc frttellu na Bresa
pošta Borovnica, Kranjsko.
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč so tudi tropine ln sladne cimo, ki so kot živinska krma zolo priporočljive.
Izdaja In zalaga »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk »Narodne tiskarne".