Oosgof§r in do LETO 1939 14. JUNIJA ŠTEV, 24 Se o zajedavcih na povrinini V zadnjem članku je bil govor o splošnih ukrepih v obrambo vrtnega rastlinja pred zajedavci. Posebej so bili pa omenjeni objedači, ki se pasejo na koreninah ali pa na zelenjavi zlasti vrtne zelenjadi in ki so brez dvoma najhujši škodljivci vsega vrtnega rastlinja. Danes hočemo pa na kratko omeniti dve drugi skupini zajedavcev, ki ee v tej dobi pojavljata na vsakem vrtu in ki delajo prav tako veliko škodo, ako jih pravočasno ne opazimo in se jim na kak način ne postavimo v bran. To so iz živalskega rodu sesači, iz rastlinskega pa razne bolezni, ki jih povzročajo vsakovrstne glivice. Kar se tiče sesačev, moramo pripomniti, da vobče izdaleka niso tako nevarni in škodljivi kakor objedači. Vendar pa jih ne smemo prezreti, ker včasih pod ugodnimi pogoji pa narede lahko prav občutno škodo. Najnavadnejši sesač je listna ušiea. Malo je vrtnih rastlin, ki bi se na njih ne pojavile ušice v večji ali manjši meri, a vselej v škodo rastlini. Opažamo jih celo na solati, na fižolu, na bobu, na grahu, na kumarah, pa tudi na vsakovrstnih cvetlicah, Posebno rade se lotijo rastlin, ki iz kakršnegakoli vzroka zastajajo v rasti in bolehajo. Bujno rastoči in zdravi zelenjadi ušice navadno prizanašajo. Na zelenjadi je včasih zelo težko preganjati ušice. ker na nekatere rastline ne smemo s tobakovo vodo ali s kakim drugim sredstvom, ker bi z uši-cami vred uničili tudi rastline ali jih vsaj toliko pokvarili, da bi ne biie za užitek. Skrbeti moramo pred vsem, da imajo vrtne rastline primerno hrano in potrebno nego, s tem jih bomo že precej zanesljivo obvarovali ušic. Če pa se kljub temu tu ali tam pojavijo, jih moramo zatreti takoj, ko jih opazimo, kakor je bilo nedavno opisano (tobačni izvleček, mazavo milo, kvasijeva za-vrelica). Ako opazimo ušice na solati, fižolu in sploh na zelenjadi, ki jo sirovo uživamo, je ne smemo škropiti s prej imenovanimi sredstvi. Na takih rastlinah ušicam sploh ne moremo blizu. V kuhinji jih pa odpra-.vimo do čistega, ako dotično ušivo zelenjad nekaj časa namakamo v vodi, ki ji dodamo nekoliko octa in soli. Sploh je priporočljivo vsako zelenjad, ki jo pripravljamo za uživanje na ta način osnažiti od vsake golazni, ki bi utegnila biti na njej. Kjer ee pojavijo na vrtu mravlje, jih je treba tudi zatreti, ker mravlje so raznašalke in navdušene negovalke ušic. Poiščimo najprej mravljišča in jih zalijmo s kropom ali pa z razredčenim karbolinejem. Nekaterim vrtnim rasitliinam zajedajo ušice tudi korenice. Tako opazujemo zlasti pri solati in fižolu ušice na koreninah. Tu ni druge pomoči, nego da za prihodnji pridelek zemljo razkužimo, če že ne drugače vsaj z živim apnom. Tudi v prejšnjem članku večkrat imenovani neoljeni apneni dušik v nekoliko obilnejši meri bi ee dobro obnesel. Razvoj listnih ušic zelo pospešuje suho vreme in sploh šusa v zemlji. Zalivanje zelenjadi in sploh vrtnih rastlin ob dolgotrajnem suhem in vročem vremenu je torej nujno potrebno. Na suhih rastlinah ee pojavijo ušice, kjer ni dovolj zraka in sploh ob pomanjkljivi negi. . - , Drugi sesači, ki so Včasih zelo nadležni pa tudi škodljivi so listne stenice, ali kakor jih navadno imenujejo »šoštarjic, ki lahko uničijo cele njive kapusnic (zelja), preden ee morejo razviti. Njih razvoj jako pospešuje suho, vroče vreme in izsušena zemlja. Težko jim je priti do živega, ker so zelo gibke in se znajo dobro skrivati. Zaradi smradu jih tudi ptice ne marajo. Kakor vse sesače, tako zatiramo tudi listne stenice. Kvasijeva zavrelica, močna milnica ali 3% tobačni izvleček jih zamori. Seveda, ta sredstva so uporabljiva le, dokler so rastline še majhne in še nerazvite. Tudi z marljivim obiranjem ob jutranjih urah se jih precej iznebimo. Pri obiranju jih mečemo v posodo z razredčenim karbolinejem. Vrtno rastlinje pa boleha tudi za raznimi boleznimi, ki so večinoma posledica glivičnih zajedavk. Vobče pa se teh zajedavcev. laže ubranimo nego živalskih. Naj- prej je treba pomniti, da rastlinske bolezni jako pospešuje enostransko in preobilo gnojenje v dušikom (gnojnica, straniščnik) in pomanjkanje kalija, fosforove kisline in apna v zemlji. Večletno, zaporedno pridelovanje na istem mestu tudi kaj neugodno vpliva na zdravje zelenjadi in sploh vrtnih rastlin. Prav tako nam vsakdanja skušnja kaže, da prevelika moča, pomanjkanje zraka in nepravilno obdelovanje zelo pospešujejo razvoj rastlinskih bolezni. Pred vsem je treba pomniti, da se nobena glivična bolezen ne da ozdraviti. Organ, ki je prizadet, brezpogojno odmrle prej ali slej. Kar je napadeno od gnilobe, ne more biti več zdravo, list, ki zaradi kakršnekoli glivične bolezni porumeni ali se pojavijo na njem kake pike apaline itd., ne bo nikdar več zdrav ter odpade, preden je čas za to. Vsi ukrepi zoper glivične bolezni so torej vedno le obrambnega značaja. Vse, kar ukrenemo, mora imeti edini namen, da bolezen preprečimo, ker zdraviti ee ne da. Največkrat imamo na vrtu opraviti z gnilobo, ki se pojavlja lahko na vseh delih rastline. Gnilobo opazujemo večkrat na 60-lati, zlasti ako je pregosta in ob dolgotrajnem, hladnem in mokrem vremenu. Povzročitelj te bolezni je v zemlji. Potrebno je torej, da sadimo solato vsako leto drugam. Zemljo razkužimo na ta način, da jo obilo pognojimo z apnom in sadimo dovolj narazen. Gniloba napada tudi korenje, zlasti pozimi v shrambi. Suha shramba je naj- Učena zgodba »Živel je mlinar, ki je hotel na vsak način odvaditi svojega osla jesti. V začetku je šla vsa reč kar lepo: osel ni ničesar žrl, zato pa je vedno bolj hujšal in rigal na vse pretege. Poizkus bi se bil skoraj skoraj posrečil, ko bi ne bil osel ravno v trenutku, ko se je bil že skoraj navadil stradanja — poginil.« Zgodba (je pač ravno tako stara kakor tudi jasna. Da si je osel ravno pred uspešnim koncem zanimivega »krmskega poizkusa« poiskal boljše onostranstvo (drugi svet), kjer lakota nič več ne boli, temu se gotovo nihče ne čudi. Tudi ti ne, prijatelj gospodar. Dovoli mi pa, prosim, vprašanje: Ali ei že kdaj premišljal, zakaj je prav za prav poginil osel? Seveda mi porečeš: Stvar je presneto enostavna: poginil je od lakote. — Jaz ga geni za naprstec drugač- boljše protisredstvo. Isto velja za endivijo in drugo zeleajad, ki tako rada gnije, ako je v vlažnem in toplem prostoru. Vsako guilo rastlino bi morali sežgati, ne pa vreči v smeti, odkoder pride povzročitelj (gnilobna glivica) na kompost ali v gnoj in od ondot zopet nazaj v vrtno zemljo. Na zelenju zelenjadnih rastlin, prav posebno na stročnicah (fižol, grah) se tako radi pojavljajo razne plesni, paleži, rje in najrazličnejša druga bolj ali manj pogubna obolenja, ki jih ni mogoče z nobenim sredstvom ozdraviti, pač pa se dado na razne načine preprečiti. Nekatere bolezni se zanesejo na rastline s semenom. Zato v novejšem času seme pred setvijo razkužujemo (uspulun). da s tem uničimo trose, ki so na semenu. Mnogo bolezenskih kali je pa v zemlji, kaftor je bilo že omenjeno (n. pr. kila na kapusnicah). Tu ni druge pomoči, nego da s pridelki kolobarimo in zemljo razkužujemo. Marsikatera bolezen na rastlinah se pa zatrosi iz zraka. V tem slučaju bolezni ne moremo drugače preprečiti, nego da rastlino poškropimo, ko je še zdrava, s kakim sredstvom, ki ne pripusti, da bi se glivica na rastlini razvila. Tako po vsem svetu znano in uporabljeno sredstvo je baker v obliki modre galice, ki se raztopi v vodi in z dodatkom apna razkisa. Vsem vinogradnikom in sadjarjem dobroznana Yi do 1% bordoška (bakreno-apnena) brozga je tudi za škropljenje zelenjadnih rastlin primerna. Z njo škropimo zlasti krompir, fižol in paradižnike. H. o topem govedu nega mnenja; trdim namreč, da se je ubogi osel do smrti naživel. Morda tega stavka ne razumeš prvi hipec do dna, a kmalu uvidiš, da je res tako. Dokler osel živi, potrebuje za svoje življenje določenih snovi: življenjskih snovi, kakor motorno kolo bencin za svoj tek. Kakor more jemati blagajnik pri banki denar za izplačevanje edinole iz svoje blagajne, takisto mora zajemati osel svoje življenjske snovi edinole iz svojega lastnega telesa. Osel se torej izživlja s pomočjo telesnih snovi, ki jih brez prestanka izrablja. Ce pa blagajnik neprestano jemlje denar iz blagajne, ne da bi ga kdo tudi vlagal, potem blagajna hujša in hujša, dokler se popolnoma ne izprazni in blagajnik preneha biti blagajnik. Nič bolje se ne godi oslu. Ako brez prestanka samo jemlje življenjske snovi svojemu telesu, ne da bi vračal zanje nadomestilo, potem njegovo telo vedno bolj hujša in končno pogine. Osel preneha biti pravi, živi osel, je le še kos mrhovine, na-živel se je do smrti. Kar velja za osla in njegovo prehrano, to velja kot naraven zakon tudi za tvoje govedo: Življenje se vrši in odigrava med neprestanim izrabljanjem življenjskih snovi. Če hočeš ohraniti gove.e teio, mu moraš dovajati vedno novih življenjskih snovi, ki naj nadomestijo izrabljene snovi. To nadvse preprosto pravilo je podlaga za rejo goveje živine, pa tudi uvod v učeno zgodbo, ki ti jo hočem povedati o prehrani goveda. Saj večino tega ti, gospodar, veš že davno. Glavno pravilo in načelo tvoje govedoreje se glasi: »Kar pride pri govedu pri zadnjem koncu na dan, to mora priti prej pri gobcu vanje.« Toda to pravilo je malce nepopolno. Pove ti samo to: da je živino treba krmiti. Zakaj pa da moraš krmiti? Kakšne lastnosti mora imeti krma? Kako krmi, da bo pravilno? Na vsa ta vprašanja ti pa tvoje gorenje pravilo ostane odgovor na dolgu. Obljubil sem, da ti povem učeno zgodbo o goveji živini. Ali si že kdaj premišljeval, iz česa prav za prav obstoji živalsko telo? Naj ti povem prav na kratko. Živalsko telo je sestavljeno iz mesa, iz tolšče, iz kosti in iz vode. Če od meša odstraniš maščobo, ki se ga drži in drugih snovi, preostane kot ■temeljna snov mesa neko telo, ki ti je znano v različnih oblikah: beljakovina. Beljak v kurjem jajcu, v mleku (kazein), v žitnem zrnu (lepivo), v stročnicah (legumin), vse te snovi so sposobne tvoriti beljakovino živalskega telesa, to je vse te snovi so sposobne tvorili beljakovino živalskega telesa, to je meso. Potem so kosti. Te obstoje v glavnem iz apna in fosforne kisline; v njih so pa tudi še druge prstene in neizgorljive snovi, ki jih vse skupaj poznaš kot pepel. Ta pa ni samo v kosteh, ampak tudi v drugih delih telesa. Zato obstoji živalsko telo iz: beljakovine, tolšče, neizgorljivega pepela in vode. Zdaj pa poslušaj, prijatelj! Rekel sem prej, da se je stradajoči osel izživel do smrti. Vsak njegov gib, celo njegovo dihanje, z eno besedico njegovo »življenje« je izrabljajo neprestano dele njegovih telesnih 6novi. Osel se je izživel do smrti, ker ni mogel dobiti nadomestka za izrabljene re-dilne snovi, ker mu mlinar ni privoščil krme in torej tudi nobenih redilnih snovi. Spomni se le na blagajnika, prijatelj! Če hoče le-ta nadomestiti iz blagajne vzeti de- nar, mora vložiti vanjo iznova denar, ne pa peska; tudi osel more nadomestiti izrabljene telesne snovi samo z enakovrednimi snovmi, s hranivi. Hraniva ali redilne snovi so torej iste kakor telesne snovi: beljakovine, tolšče, neizgorljiv pepel in voda. Je pa še nekaj drugih snovi, ki imajo to lastnost, da se morejo pretvoriti v telesne snovi. Take snovi so: sladkor, škrob, rastlinska vlaknina. Zgodba o stradajočem oslu ti je torej odkrila najvažnejše redilne snovi za govedo, ki se imenujejo: 1. beljakovina; 2. tol-šča; 3. sladkor; 4. škrob; 5. rastlinska vlaknina; 6. pepelnate sestavine, v prvi vrsti apno in fosforna kislina in 7. voda. Teh sedem sestavin si dobro zapomni! Morebiti ee ti bo zdelo to v prvem hipu nepotrebno, češ: »Za krmljenje živine ne potrebujem redilnih snovi, ampak sena, slame, pese, krompirja, otrobov, žitnega zdroba in dragih takih reči, ki jim pravimo krmila.< Imaš prav, toda vedi, da krmila niso nič drugega kot zmes redilnih snovi. Nekatera krmila, t. zv. surova krmila, imajo le ma!o redilnih snovi, druga, t. zv. močna krmila pa jih vsebujejo v bogati meri. Iz tega že lahko tudi sklepaš, da nadonješčanje porabljenih redilnih snovi ni tako enostavna stvar, kajti živalsko telo si mora iz krmil šele poiskati potrebnih redilnih snovi, to se pravi: krmo mora prebaviti. Zato je prebavljivost krmil tista lastnost, ki močno vpliva na vrednost krmila. Utegneš imeti krmilo, ki je bogato na redilnih snoveh, pa vendar ni mnogo vredno, ker je težko prebavljivo. Je pa lahko tudi obratno: da namreč učinkuje krmilo, ki ima razmeroma malo redilnih snovi, zelo dobro zato, ker je izvrstno prebavljivo, ker živalsko telo prav z lahkoto usvaja vse njegove redilne snovi. Kar živina prebavi, to ostane v njenem telesu, se pretvori v kosti, tolščo in meso* daje telesu gorkoto, proizvaja mleko, mladiče itd Samo tisto, česar žival ne prebav^ pride zopet iz nje in gre v gnoj. To je za gospodarja zelo hvaležno. Prav močna krmila, ki vsebujejo veliko redilnih snovi, kakor n. pr. žitno zrnje, otrobi, stročnice (fižol, bob), sladne kali, razne oljne tropine, pa tudi mnoga druga krmila kot n. pr. krompir in pesa so lahko prebavna. Drugačna pa je stvar pri slami in senu in pri zeleni krmi. Ječmenova in ovsena slama .je lažje prebavljiva kakor ržena in pše-nična; seno lažje prebavljivo kot slama. Ii tega razvidiš, da so krmila, ki jih poznal ko-t najboljša tudi najtežje prebavljiva. Narava se izvrstno razume na varčevanje. Če pusti rasti krmilo, ki vsebuje mnogo redil-nih snovi, potem hoče tudi, da ima živina kaj od tega. Stvarnik je po ustvarjeni naravi uredil stvar tako, da so krmila toliko lažje prebavljiva, kolikor več redilnih snovi vsebujejo. Tvoja naloga, gospodar, pa je, da ta dar narave lepo izkoristiš. Množino redilnih snovi, ki jih vsebujejo žito, stročnice, seno, slama itd., lahko zvečaš s tem, da močno in pravilno pogno-jiš. Krmilo, ki izvira iz dobro gnojenih tal, je redoma mnogo bolj redilno kakor pa ona krmila, ki so rasla v slabi zemlji, ki je bila slabo gnojena. Zato te prosim, prijatelj: Gnoji pošteno svojo zemljo in če nimaš do- volj hlevskega gnoja, dokupi še umetnega, kolikor je treba! Pa še na drugačen način lahko zbolj-šaš redilnost in prebavljivost svojih krmil. Čim bolj se namreč stara trava in detelja na polju in travniku, toliko bolj oleseni, toliko težje prebavljiva postane. Zato kosi krmo takrat, ko je v najlepšem prvem cvetju! Seno, ki prihaja iz dobrega travnika, ki je bil tudi pravilno gnojen in je bila trava košena v začetku cvetja, utegne imeti trikrat večjo redilno vrednost od sena iz slabega travnika, ki je bil pokošen prav pozno. To je zgodba o govedu ali nauk o krmljenju. Tega mora gospodar poznati prav tako dobro kakor katehet katekizem in advokat paragrafe. Časi so težki, zato študiraj, gospodar, tudi til ovfr. Deto na hmeiiji v Juniju Proti koncu maja smo — kolikor nam <3ela ni preprečilo deževje — že prvič oko-pali krompir, peso, koruzo in fižol. Sedaj v juniju bo treba krompir osuti, ko bodo grmi veliki okrog 15 cm. Hitro se to delo opravi z Osipalniki, kdor jih ima. Koliko se prihrani časa in truda! Treba bo misliti na to, da se takšni prepotrebni in v današnjem času naravnost nujni stroji nabavijo s pomočjo strojnih zadrug, ki bi jo morala imeti pri naših gospodarskih razmerah male posesti vsaka večja slovenska vas. Česar en sam ne zmore, to zmore skupnost! Samo smisla je treba za sodelovanje in samopomoč v skupnosti! V juniju bo treba tudi drugič okopati peso in koruzo, ter kmet ne sme pustiti, da se mu njive zaplevelijo, pa tudi ne, da bi se zgornja plast zemlje strdila in zaprla zraku dostop v zemljo. Zelo važno je pri tem okopavanju, da se pregosti nasadi pese in koruze razredčijo in sicer na razdaljo 40 do 50 cm rastlina od rastline. Marsikomu se zdi ta razdalja prevelika, vendar naj vsak pomisli, da posamezna rastlina, če naj dobro raste in se ugodno razvija ter obilo rodi, potrebuje zraka, sonca in dovolj zemlje, iz katere črpa redilne snovi. Če je nasad pregost, se rastline dušijo in jam primanjkuje tudi redilnih snovi iz •emlje. Veliko skrb naj naši gospodarji posvečajo krompirju, ki ga rada napade krompirjeva plesen, ki je podobna peronospori na vinski trti. Ta nevarna bolezen se pokaže v času cvetenja pa tudi še pozneje. • ; . i - < • " ■ t •• Spoznaš jo po rjavih lisah na listju, ki se polagoma spreminjajo v črne. Kako pomagati? Napadena njiva naj se poškropi z 1% bakreno brozgo in sicer takoj, ko se pojavijo prviz naki bolezni. Če se plesen ponovno pojavi, je treba še drugič ali celo še tretjič škropiti S škropljenjem ne ozdravimo napadenih rastlin, pač pa obvarujemo okužbe zdrave, kar je velikega pomena, da se širjenje bolezni ustavi ali vsaj znatno omeji. Tudi fižol potrebuje pazljivega očesa in dobrega oskrbovanja, čeprav se marsikomu zdi, da je to odveč. Kajti na fižolu se zadnje čase pojavlja zelo majhna živalca, ki jo s prostim očesom niti ne vidimo, pa nam vendar napravi veliko škodo, ki jo naši kmetje navadno pripisujejo — Suši. ne ve-doč za tega škodljivca. Kako se pozna, da je fižol napadla ta živalca, ki ji pravimo fižolova pršica? Na zgornji strani fižolo-vih listov se pokažejo ob cvetju in pozneje svetle, sprva skoro bele, pozneje pa svetlo-rumene lise, ki se širijo med listnimi rebri in počasi porjavijo. Na temneje barvanih mestih postane list krhak, ker se suši. Na spodnji 6trani pa se nahaja drobna močnata snov, kjer se te pršice drže, zapredene v pajčevinaste mrežice. Škoda na fižolu je velika, ker takšni listi odpadejo; če pa odpada listje, rastlina ne more dobro razvijati plodov. Najhuje je pa pri tem škodljivcu, da mu skoro z nobenim zatiralnim sredstvom ne pridemo do živega. Najbolj pomaga škropljenje z milnico, (žajfnico), kateri dodamo največ do 2% petroleja. S to feSkoŠiho moramo poškropiti fižol zvečer, naslednje jutro pa škropljenje ponoviti s čisto vodo. Po zadnjih poskusih pomaga tudi škropljenje s 5% žvepleno-apneno brozgo. Na deteljiščih se bojte predenice! Ta nevarni plevel se zlasti po prvi košnji tako razraste, da lahko uniči vso njivo, če ga pravočasno ne zatreš. To pa napravi tako: ■ napadena mesta odkosi, pograbi in pokrij s kupčki slame ter zažgi. Ko je kup zgorel, 6e zemlja na pogorišču prekoplje in poseje z laško ljulko ali mačjim repom. Dobro je tudi taka mesta potrositi z neoljnatim ap-nenim dušikom ali pa s 15% razstopino železne galice. Obe sredstvi požgeta in uničita ta škodljivi plevel. Proti koncu meseca junija bomo poželi ozimni ječmen,, ki ga bomo takoj spravili z njiv, nanje pa posejali koruzo za pridelovanje kisle krme pa tudi za zeleno krmljenje. Kajti že sedaj je treba skrbeti za živinsko krmo, da se na ta način hrani suha krma za zimo. Na travnikih čaka kmeta v juniju — košnja. Košnja je vedno združena z vremenskimi skrbmi: ali bo mogoče seno spraviti v lepem vremenu ali ne. Junija se tia vrstne ni kaj prida zanesti. Zato priporočamo, naj naši gospodarji ne pokosijo preveč travnika naenkrat. Toliko naj si odmerijo, da bodo s senom mogli ravnati tudi, če začne vreme nagajati. Saj vsi dobro vemo, da je škoda pri pokošenem senu, če se zmoči, velika, dokler pa stoji, prav majhna ali je pa sploh nič ni. Prevažno je vprašanje: kdaj začeti s košnjo? Naši kmetje le pre-radi odlašajo, češ, se bo več nakosilo in manj usušilo. To je slab račun! Kaj ti pomaga večji pridelek, če pa kosiš namesto okusnega in redilnega sena — slamo! Zato nujno priporočamo našim gospodarjem v resen premislek, ali ni bolj gospodarsko kositi takrat, ko bo seno najboljše po svoji redilni kakovosti. Kdaj doseže trava svoj višek? Takrat, ko začne cveteti. Takrat so v rastlinah v največji meri zbrane vse snovi; ko pa začno trave zoreti, občutno pešajo in redilne snovi izgubljajo. Torej veljaj pravilo: kositi začnemo, ko glavne trave (travniška bilnica, travniška latovka, pasja trava in francoska pahovka) prično cveteti. * Pri košnji naj ee redi takoj raztrosijo, da se trava začne čimpreje sušiti. Zvečer jo spravimo v kopice, da se nekoliko ugreje, kar ji potem pripomore do boljšega sušenja. Zjutraj pa kopic ne razmetujte, dokler se tla niso dodobra posušila, ker bi na mokrih tleh sušenje ne bilo uspešno. V primeru deževnega vremena si je treba pomagati z ostrvmi ali jezdeci, ki omogočajo sušenje tudi v dežju. Te priprave imajo poleg velike prednosti, da na njih seno sušimo tudi ob dežju, tudi ta pomen, da nam sena ni treba obračati; obračanje je pač opravek, pri katerem najžlahtnejše trave in detelje zgubijo drobne lističe, ki se zdrobijo in odpadejo. Kdor bi sena ne mogel dodobra posušiti, naj ga pri spravljanju posoli: 100 kg sena potrebuje 1 kg živinske soli. Tako seno naj se zlaga narahlo, da se ne ugreje ali celo vname. V KRALJESTVU GOSPODINJE Naši mali Deputacija Deputacije so danes ta dan zelo v čislih. Če vihar odtrga planko v vrtni ograji, že se zbere deputacija, ki obišče gospoda poslanca, naj ta posreduje pri ministru za podporo, da se škoda popravi. Nekje ljudje niso zadovoljni z župnikom, pa pošljejo nad škofa deputacijo, ki naj v imenu vse fare posreduje, da se nepriljubljeni župnik odstrani. Ali se jim je zameril učitelj, pa je že pri glavarju in pri banu deputacija, ki zahteva, naj se ta nepriljubljeni učitelj premesti. In če je uradnik kaj zagrešil, hitro najde primerne ljudii ki gredo v de- putaoije od Poncija do Pilata dokazovat, da tako zaslužnega človeka na svetu nikjer nikoli ni več, kakor baš ta mož in ga zato oblast ne sme preganjati. In ker so v de-putaciji odposlanci ljudstva, jih oblast seveda mora poslušati in se po njihovih željah ravnati. Res, dandanes bi brez depu-tacij skoraj ne moali več živeti. Pravijo, da mora biti šola odsev življenja. Vse, kar se dogaja v svetu v velikem, se mora vršiti v šoli v marem. Zato seveda tudi šola ne more biti brez deputacij. In se je zgodilo, da smo zadnjič tudi na naši šoli imeli deputacijo. To pa je bilo tako: Naše male deklice so se pripravljale za prvo sveto obhajilo. Takrat so imele vsak dan verouk. Gospod katehet, ki pozna male punčke, 'je vedel, kako jim najlažje priti do srca, pa jim je vse nauke razlagal na podlagi povestic. To je bilo malim všeč in seveda so imele rade krščanski nauk. I No, in potem je prišel lepi dan prvega Svetega obhajila. Lepo so se zadržale, nič jim ni reči, vse je bilo v redu. Le prehitro je minil ta lepi dan in nato se je zopet začelo vsakdanje življenje. In v šoli ni bilo več vsak dan krščanskega nauka in nič več povestic. Malim je postalo dolgčas, pa so ee takole tretji ali četrti dan spravile na kateheta: »Gospod, zakaj pa sedaj nimamo več vsak dan verouka?« Gospod je bil malo v zadregi, pa se zgovoril na učiteljico: »Gospodična hoče, da se zdaj tudi druge stvari učite, ne samo krščanski nauk.« In so se punčke spravile nad učiteljico: »Gospodična, me bi rade vsak dan krščanski nauk. Zakaj ga sedaj nimamo več vsak dan? Prosimo!« ji Gospodična je bila prvi hip malo v zadregi. Kako naj se ustavlja taki gorečnosti za božjo stvar? Vendar pa se v splošnem :ee dositi hitro izmota iz vsake zadrege, pa tja je tudi to pot šinila dobra misel v glavo, iprav tisti dan je bil na šoli nadzornik. Pa ee je zgovorila naj: »To sme samo gospod nadzornik dovoliti. Njega bi bile prosile, eaj je bil prav pred pol ure pri vas.« I! Tako, zdaj bo mala sitnost pomirjena, 'je mislila gospodična. Računala je pač, da 6e otroci še danes ta dan tako boje nadzornika, kakor so se ga svoj čas, ko je še ona hodila v šolo. Ampak časi so se spremenili in tudi otroci z njimi. Kaj pa je njim danes nadzornik? Še škofa se ne bi bale. Med odmorom je šlo po razredu pritajeno šepetanje. Mali evet ee je posvetoval. In tako so se dvignile tri deklice in se pogumno napotile na hodnik proti šolski pisarni. Tam jih ustavi upraviteljica: »Hola, hoj, deklici, kam pa?« »H gospodu nadzorniku.« ' >0, kaj takega! Kaj bi rade?« »Deputacija smo.« »Deputacija?« »Da, deputacija prvega razreda.« "Hm, deputacijal To so zastopniki ljudstva. Nihče je ne sme ustavljati, nihče ji na njenem potu ne srne delati zaprek. Zato je uslužno odprla vrata v pisarno in mala deputacija je pogumno stopila pred gospoda nadzornika. Lepo so se deklice poklonile, lepo pozdravile in Metka, ki je bila x sredi, je imela besedo in je povedela željo vsega razreda. Ostali dve sta kimali in pritrjevali govor. Tako, kdo je bil zdaj v zadregi? Male punčke mislite, Kaj še! Gospod nadzornik. Malo je pokašljal, malo se nasmehnil, pobožal Metko, pobožal Nado in Lučko, ki sta ji stali ob strani in obljubil, da bo že z gospodom katehetom govoril, kaj bi se dalo v tej zadevi storiti. In naša deputacija je zadovoljno odšla, zmagoslavno stopila v razred in pogledala nekako z viška učiteljico. No, gospod nadzornik je res govoril s katelietom, veliko so se nasmejali otroškim domislekom in so ugotovili, da se bo današnji svet lažje preril skozi življenje, kakor so se oni, ki so trepetali pred vsakim odraslim in v svetem spoštovanju gledali sleherno oblast. O ta mali svet se bo že znal preriniti skozi življenje, drugače gleda v svet, bolj pogumno in samozavestno. Pozna življenje in ve: če ne z drugim pa z deputacijo dosežem, kar sam ne morem. Kdo bi jim to zameril? KUHINJA Zelenjavini zrezki. Dve-m žemljicam ob-ribam ali obrežem skorjo, jih narežem na rezine in namočim v mleku. 15 dkg svežih ali 5 do 7 dkg suhih gob operem in skuham. Tako tudi skuham 7 dkg špinače. Gobice lahko tudi opražim na masti ali na surovem maslu. Ko je vsa zelenjad pripravljena, ožmem žemljice, ožmem špinačo in je sesekam, ožmem tudi gobice ter vse skupaj zmešam, primerno osolim, dodam sesekljanega zelenega peteršilja in sesekljane čebule. V to zmes denem eno celo. dobro stepeno jajce in nekaj drobtinic, da je mešanica v toliko zgoščena, da lahko oblikuješ iz nje okrogle zrezke. Te zrezke povaljam v moki, namočim v raztepenem jajcu, povaljam in osušim v drobtinicah, ter crern na razbeljeni masti, na obeh etraneh lepo rumeno. Ocvrte zrezke dam s solato na mizo, ali pa jih položim na pražen grah. Češnjev kolač. 14 dkg surovega masla dobro mešam s 14 dkg sladkorja, 5 rumenjaki, 8 dkg drobtinic 15 dkg mandeljev, malo limoninih lupinic in nazadnje pridani trd sneg petih beljakov. Tortno obliko na-mažem s surovim maslom, potresem z moko in lepo zravnam mešanico po obliki. Površino kolača potresem s pol kg opranih češenj, katerim sem odstranila peclje in peške. Potem spečem v pečici. Pečen in ohlajen kolač, potresem s sladkorjem, narežem na rezine in dam na mizol gospodarske vesti ŽIVINA Ljubljana. V mestu Ljubljani so zaznamovali v prvih dneh junija sledeče cene živine: voli vrste 5.50 do 6 din, II. 4.50 do 5, III. 4 do 4.50; telice I. vrste 5.50 do 6, II. 5 do 5.50, III. 4 do 4.50; krave I. vrste 4 do 4.50, II. 3.50 do 4, III. 2.50 do 3; teleta I. vrste 6.50 do 7, II. 6 do 6.50; prašiči špeharji domači 8.50 do 9, sremski špeharji 9 do 9.50, pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12, telečje 14 do 15, svinjske 8 do 10 din za 1 kg. Za ljubljansko okolico sporočajo sledeče cene živine: voli I. vrste 5.50, II. 5, III. 4.50, telice I. vrste 5.50, II. 5, III. 4.50; krave I. vrste 4, II. 3.50, III. 2 do 3; teleta I vrste 8, II. 7; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Litija. V zadnjem času ima živina te cene: voli I. vrste 5, II. 4.50, III. 4; telice I. vrste 5, II. 4.50, III. 4; krave I. vrste 4, II. 3, III. 2; teleta I. vrste 8, II. 7, prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. surove kože goveje 10, telečje 12, svinjske.6 din za 1 kg. Celje. Cene goveje živine in prašičev v Celju so naslednje: voli . vrste 5.50, II. 5, III. 4 do 4.50; telice I. vrste 5, II. 4.50, III. 4; krave I. vrste 4, II. 3, III. 2.50; teleta I. vrste 6, II. 5; prašiči špeharji 8 do 9, pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 8 do 10, telečje 10 do 12, svinjske 6 za 1 kg. Maribor. Na zadnjem sejmu so prodajali govejo živino takole: voli I. vrste do 5 din, II. 4 do 4.50, III. 3.25 do 4; krave I. vrste 4.75, II. 4 do 4.50, III. 2.25 do 3; mlada živina 4 do 5.50, teleta 4 50 do 6 din za 1 kg žive teže. Na svinjskem sejmu pa so bile cene naslednje: mladi prašiči od 5 do 6 tednov komad 90 do 115 din, 7 do 9 tednov 120 do 140, 3 do 4 mesece 200 do 280, 5 do 7 mesecev 310 do 460, 8 do 10 mesecev 470 do 515, 1 leto 710 do 920 din; na vago 1 kg žive teže 6 do 8 din, 1 kg mrtve teže 8 do 11 din. Ljutomer. Poročajo, da je imela v zadnjih dneh živina te cene: telice I. vrste 4.50 do 5, II. 4, III. 3 do 3.50; krave I. vrste 4, II. 3, III. 2.50; teleta I. vrste 7, II. 6; prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. Surove kože telečje 10, svinjske 9 din za 1 kg. —---"- CENE Les. Po podatkih ljubljanske borze z dne 9. junija se sučejo cene lesa takole: smreka in jelka: hlodi l/II monte 150 do 190 za 1 m, brzojavni drogi 155 do 185, bordonali 185 do 205, filerji 5/6 205 do 225, trami ostalih razsežnosti 185 do 205 din, brusni les 135 do 145, kratice za 100 kg 38 do 42 din. Bukev: hlodi I/II od 30 cm dalje 1 m 100 do 130, hlodi za furnir od 40 cm naprej 200 do 230, deske-plohi od 250 do 630 (par-jeni). Hrast: hlodi I/II od 30 cm dalje 200 do 300 din za 1 m, bordonali 750 do 850, deske-plohi 710 do 900, frizi 700 do 920 din. Železniški pragi hrastovi 38 do 49 din, bukovi 24 do 27 din za komad. Drva bukova 100 kg 10 do 12 din, hrastova 8 do 10 din, oglje 100 kg bukovo 50 do 56 din, ca-nella 56 do 60 din. LJUBLJANSKI TRG Meso: govedina 8 do 14 din 1 kg, jezik 14 do 16, vampi 8, pljuča 6, jetra 10 do 12, ledvice 12 do 14, možgani 18 do 20 din za 1 kg; teletina 12 do 16 din, jetra 18 do 20, pljuča 10 do 12, možgani 20 do 22, ledvice 14 do 16; svinjina 14 do 18 din, pljuča 8, jetra 12 do 14, ledvice 18, domača slanina 15 do 16, hrvaška 17, salo 18 do 19, mast 20 do 22, šunka 20 do 24, prekajenc meso 16 do 20 din za 1 kg. SEJMI do 25. junija: 19. 6 .: ziv in kram. Bučka pri Krškem, Št. Vid pri Blokah, Semič, Nova cerkev, Dokležovje (?). — 20.6.: Žirovnica pri Grahovem, gov. in konj. Ptuj, svinj. Dol., Lendava. — 21. 6.: živ. Ljubljana, Moravče, Velika Loka, Velike Lašče, svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, živ. in kram. Koračice, živ. Marenberg, živ. in kram. Šmarje pri Jelšah, Gor. Lendava. — 22. 6.: živ. Šmihel-Stopiče, živ. in kram. Zidani most (?), živ. Sevnica na Savi, živ. in kram. Šoštanj, Sv. Jurij pri Celju — trg, svinj. Turnišče. — 23. 6.: svinj, in drobn. Maribor. — 24. 6.: gov., svinj., konj., kram. Drnovo, živ in kram. Mirna, Ribnica, Rovte pri Logatcu, gov. Sv. Jurij pod Kumom, živ. in kram. Škofja Loka, Višnja Gora, svinj. Brežice, Celje, Trbovlje, Guštajn, Ljubno, gov. ovce, koze Podsreda, živ i kram. Razkrižje, Slov. Konjice, živ, Sv. Lenart s Slov, Goricah, PRAV m NASVETI Dosmrtni prevžitek sestre. T. J. R.^— Sestre, ki ima dosmrtni prevžitek vknjižen pri domači rojstni hiši, ne morete prisiliti, da se temu odpove, čeprav bi ga ji hoteli dati pri drugi hiši, ko ste rojstno hišo prodali. Vi boste pač morali poskrbeti, da bode sedanji lastnik domačije v celem obsegu sestri to nudil, kar ima zapisano in za kar jamčite vi, kot takratni prevzemnik in pa posestvo. Odškodnina zaradi lahke telesne poškodbe. B. J. M. — Bili ste obsojeni zaradi lahke telesne poškodbe na zaporno kazen. Poškodovanec pa je bil z odškodninskim zahtevkom zavrnjen na pot civilne pravde. Če bo od dneva poškodbe do dneva vložene civilne tožbe preteklo več kot tri leta, boste lahko z uspehom ugovarjali zastarenje odškodninske terjatve. Priposestvovana njiva. F. P. R. — S sosedom sta solastnika parcele, ki ima v zemljiški knjigi eno številko, v naravi pa je polovica parcele njiva, ki jo uživata e svojimi posestnimi predniki, odkar pomnijo najstarejši v vasi, druga polovica pa travnik, ki ga uživa sosed, odkar pomnite. S 30-letnim mirnim uživanjem ste sosedovo solastnino priposestvovali in zato lahko od soseda zahtevate prepis polovice parcele na vas, sosed pa prepis, druge polovice na sebe. Predhodno boste morali dati po zemljemercu napraviti načrt deljene parcele. Posvojitev nezakonskega otroka. R B. — Ne razumemo vas, da se protivite posino-vitvi nezakonskega otroka od nezakonskega očeta, ki je itak že skozi 10 let imel otroka v lastni oskrbi. S posinovitvijo bi pridobil le otrok: kajti imel bo dedno pravico napram očetu in napram materi. Sodišče vas ne more prisiliti, da na posinovitev prista-nete, pač pa lahko določi drugega varuha, ki bo v korist otroka pristal na posinovitev. — V sporu med očetom in materjo kdo_bo imel otroka v oskrbi in vzgoii. odioča sodišče. Pot čez vrt. T. J. R. — Če soseda še ne uporabljata skozi 30 let pot preko vašega vrta, nista še priposestvovala nobene služnostne pravice in jima lahko pot sodnijsko prepoveste. Vojna vdova. F. Ž. C. — Če dokažete, da je vaš drugi mož bil invalid vsaj za 50% in je, potem vam gre invalidnina v letnem znesku 1056 din in če ste siromašni, tudi dragin'jska doklada po 30 din na mesec. — Prijavo napravite na okrožno sodišče. Meja v gozdu. A. J. B. — Če mislite, "da sosed nepravilno obnavlja stare mejnike, potem lahko zahtevate Dri sodišču, da se sporna meja znova zamejiči. — Cenejše bo, če se oba mejaša sama sporazumeta in skupno obnavljata mejo, Sin edinec. P J. O. — Sin edinec pojdo letos na nabor. Oče je posestnik in je bolan. Vpraša, ali bo oproščen službe v kadru. — Če bo sina vojaška komisija smatrala za edinega hranitelja, bo oproščen. Za edinega hranUelja pa se smatrajo novinci onih rodbin ki se vzdržujejo izključno od osebnega dela in plačujejo na leto manj kot 120 din neposrednega davka in v katerih m nobenega rodbinskega člana, sposobnega za delo in pridobivanje. Ako oče še m 60 let star, bi ga smatrali šele tedaj za nesposonbe