Gospodarstvo. HOKRA ZEMLJIŠCA. Brez vode rastline ne morejo uspevati. Ako jim začn* pimanjkovati vlage, niso v stanju normalno obavijati proizvajanje nam ia živalim potrebne rastlinske snovi; njib rašča in razvoj zaostaneta, pridelek se zmanjša. To je že »poznal gospodar v sušnih letih. Vendar suša ne nastop* vsako leto, pomanjkanje vlage ni tako občutljivo, kot pa je obcutljiva preobilica vode. Kakor potrebuje rastlin« nujno vlago za svoje uspevanje, tako bo nje uspevanje povoljno, čim ji je na razpolago voda v odmerjeni množinL Le prava množina vode donaša koristi, vsako pomanjkaftje, kot tudi vsaka preobilica zelo škoduje. Preveč dobrote tudi ni dobro. Na vodne množine, ki padajo na zemljo, kot dež ali sneg, koietovalec nima vpliva, t&h ne more uravnavati, kakor bi to bilo njemu koristno, ni pa s tem rečeho, da bi ne mogel ničesar podvzeti, ako je pose&tnik ta-kih zemljišč, ki trpijo na preobilici vode, v katerih se voda prekomerao kopiči ter zastaja, v katerih je celo ob suši preveč vode za rastline, da bi ne začel razmišljati, kako da ozdravi taka zemljišea, da najde pota, po katerih bi odpeljal s teh zemljišč preobilno zastajaj,očo vodo. Vsakolfttno mu taka zemljišča ne donašajo pravega dobička, kot bl mu lahko, ako bi bilo poskrbljeno za to, da se voda v njite ne kopioi. Poleg vode jp zrak ono- gonilno sredstvo rastlinskerašče, ki brez njih ni uspevanja rastlin. Toda kakor je voda škodljiva, če jo je v zemlji preobilno, tako- je škodljivopomanjkanje zraka v zemlji. V zemlji morata biti vod«, kakor tudi zcak y pravih množinah; kjer je v zemlji preveč vode, tja. ne more zrak, ker ga voda izpodriva. V zem~ !ji deluje zrak na to, da nastopa godnost, mavičestost, rahlost zpmlje, »n razkraja zemljo, razkraja gnojila, pripravlja v zemlji rastlinsko hrano, služi koreninam za dihanj% voda v zenslji razftaplja Imanilne- snovi iz gnejLl, jih da)& rastliaskim korensnam. Čim preobiliea vode v zemlji ne dc^ušča zraku dosto* pa vanjo, se ne oiore pripravljati v zemlji rastlinska hrana, sastline nimajo od eesa se braniti, njih korenine se dušijo in potapljap v preobilo vodo. Zc-inlja tudi ni drobljkva, ne postaja piodna. KoHko-r jp voda v p^ravi množini korisfna, v toliko. je pr«obilica škodljiva. V aiokrih zemliJščih s&}ane raistline bolehajo, se n& morejo mocna razvifi, ker ostanejo nežne. jih prevladajt* beiezni, jirn dtelajo škod'jfve žužefke in druge živali veŁ kvara kot rastlinaia v zdravih z&mljišeih, na mokrih pov Ijih so žptve slabe, polja zaplevefijo, žfto ,je bledikavo ter razvi],a slaba zrnje, okopavine gHijejo v zemlji. Mokra po> Ija so mrzla, sporaiadi odganjaj« kasaeje na njih rastline. V takiii zemljah voda nima pravega odtoka, ona zastaja v zeinlji, se ne preceja skozi njo. Tu se naselijo razne rastline, ki Ijubijo veliko vlage, kot: preslica, šaši, ra~ muni, loc*ek itd« cp'a vegetacija mocvirja in barja. Tn na, premokrih travnikih pa 7giDevajo« trave in detelje, ki daje-jo dobro aeno. mpsto njih se pa šopiriio kisle trave, ki (žajejo spno z«lo s'abe krmilne v-rednosti, ki se niti v9en* vrstan* živine ne da pokladati, katerega cena je veliko pod* ceno sladkega sena. Mokra zemljišSa občutno zmanjšujejo pridelke, znižufejo vrednost kmetije. Radi tega naj bi vsak posestnik mokrih zemljisč stremel za tem, da odpomore temu zlu s prieoeraini osušenjem ali drenažo. Dostikrat bo pri malih poTTŠinah mokrega zemljišča gospodarju samemu mogoče izvesti osusevanje; koder se pa mokra zemlji-šča več posestoikov skupaj stikajo, se morajo zavzeti za osuševanje vsi fosestniki ter to izvesti z vzajemnimi, združenimi močmi. Osusevanjp se mora pošteno izvesti, za isto more vladati vsestransko razumevanje za nje potrebnost, polovi4Sar3ko delo ne pomaga nič. Le sarao v tem slučaju je priISakovati popolen uspeh. Stroški osuševanja so sicer veliki, vendar so osušena zemljišča na leta in leta vse boljse nporabljive, od njih imamo velike prednosti. Polja se spomladi hitreje osušijo, s tem je omogočena sgodnejša obdelava in setev. Rastlinam se na takih zemIjiščih podaljša dobra rasča, kar ima vse vpliv na večji pridplpk. Osušena zemljišot se lahko spomladi že 14 dni popreje zasejejo. Obdelava osušenega zemljišca je olajšana in hitreje Jzvedljiva. Zemlja postan- bolj blaga, se da lažje obdelati. Močvirni plevel se da lažje zatreti, ker se mu je od•fedia preobilna vlaga, katera mu je prijala. Sejati se dajo tudi žlahtnpjše rastline, katere do sedaj _»o nikakor mogle uspevati, n. pr.: detelja in koruza. V celem gospodarstvu se da uvesti enotnejši plodof-ed, oziroma sploh boljši, bolj dobiekanosen plodored. Polja ni potrebno več orati na ozke ogone, temvec se 4a lepo orati na plano; s tem se oranje izvede boljše, odfkade izguba na zemljišču, ter odpadejo premnogi razori in pridela se boijši kakovostni pridelek. Uporaba strojev je •omogoPena in izvedljiva. Hlevski gnoj se boljše izkorišča ter isti zaleže dalje €asa, ker ga preobilna voda ne izlužuje in ne izpira. V osušeno zemljo pribaja za vodo zrak. Rastline po¦šenejo globokejše korpnine, izkoristijo boliše zemljo, ista po-staja v vsem bolj plodna, ker jo zrak razkraja. Rastlinp imajo bo'j krppko in bujno raščo, radi tega |im ne škodujpjo toliko razne rastlinskp bolezni, in manje trpdjo vsled poškodb, povzročenih po živalskih škodlivcih. STELJA. Na kakovost gnoja ter na njegovo hitrejšo ali počas»ejšo razkrojlivost ima vrsta stelje ali nastilja, ki se rabi, jprecejšen vpliv. Zahteva se od dobre stelje, da ona pojpije vase dobro tekoee izmečke živine, da se da z gnojem dobro premešati in lahko prenašati in nakladati, da se ra•di nje hlevski gnoj prepočasi ne razkraja, da izdatno pomnožuje množino hlevskega gnoja, in s tem, da zemlji do'jprmaša večje množine sprstenine, obenem pa da nekoliko ¦obogafi hlevski gnoj na redilnosti s svojimi pepelnatimi »(rudiiinskimi) sestavinami. Za rastlino važne hranilne snovi v hlevskpm gnoju so ananj podvržene izgubam na poti v zemljo, ako jih stplja •zamore vase dobro vsrkati. Hlevskemu gnoju da ravno sstelja glavno množino organske kipenja in lahkega razfcajanja zmožne masp (tvarine), s tem vpliva na zemljo sna i;a način, da jo zboljšuje, dela rahlejšo za rastlinske koffeuine in godnejšo. Živini naj nudi nastilj suho, mebko in gorko ležišče. ttadi tega, ker mora stelja odgovarjati več namenom, si xazne vrste nastiija zdaleka niso enake po kakovosti, ter tudi v enaki mpri ne poboljšujejo hlevski gnoj. Vsem zahtevam odgovarja še najboljše žitna slama. Kpt je votla, vpije vase mnogo tekooih izmečkov, gnoj se frudi boljše drži skupai in se da lažje prekladati. Tak gno.j Je tudi jednakomernej?e sestave, se da bo'jše mešati, bo1] stlačiti ter se ne izsuši UViko. Na polju se da tudi jednakosmernejse razdeliti. Mnogim gospodarstvom. ki pridelujejo malo žita, primanjkuje slame. V tem slučaju se slama kot aiastilj boijše izkoristi, ako se ne poklada cele, temveč se Tazreže na dolžino do 20 cm. S tem se ne samo prihrani •skoro eno pptino na slami, temveč gnoj s tako razrezano «lamo je še bolj jednakomeren in sp da še lažje porazdeliti. Mnogim gospodarstvom. ako jim. primanikuje krme, radi tega, ker imajo prema'o travnikov, ali pa slabe. ozijroma slabo negovane travnike, polpg tega pa šp pridelujejo na poljih prpmalo krme, ni mogoče pokladati vso priorelano slamo kot nastilj, ker i-sto pokrmijo. V tpm slučaju «e poklada kot nastilj razrezana siama in sicer trda slama (ržpna, pšenicna), dmga slama pa pokrmi. V slučaju. da mora gospodar pokrmiti vso slamo, tedaj mora za nastilj poseči po diugih nadomestkih. Ti nadomestki so pa res slamo le slabi nadomestki, ker v vsakem pogledu ne dosežejo po kakovosti slame, ali so pa dražji celo kot slama. Na vsak način bo koliekaj napreden gosoodar gledal na to, da bo na svojih zemljiščih skušal povišati množinsko in kakovostno pridelek na krmi ter v tem slučaju tudi s tem živino boljše prerediti, da rnu ostane nekaj s!ame za nastilj. S tem ima tudi boljši gnoj in mu ni treba nadomestkov, ali pa celo tega, da bi s premočnim errabljenjem listja ošKodoval svoj gozd. Povprečno se letno rabi slame za nastilj: na 1 konja 900 kg, na 1 kravo 1400 kg, na 1 vola 1000 kg, na 1 tele 700 kg, na 1 prašiča 500 kg. Ako si gospodar preračuna svoj pridelek krme ter koliko bo po številnem stanju in teži svoje živine porabil krme, to je ako si napravi proračun krmp, tedaj bo videl, koliko s'ame lahko pokrmi ter koliko mu je ostane za nastiljanje. Račun mu bo pokazal, ako in koliko mu primanjkuje nastilja ter bo vedel, koliko si mora preskrbeti nadomestka za nastiljanje. Kot nadomestek slame za nastilj pride v poštev listjp iz gozda, eventualno šota, pa tudi razne druge snovi, ki sp drugod ne dajo prav porabiti. Take snovi so zablateno ali pa pokvarjeno seno, koruzna slama, krompirjevka, fižolova slama i-td. Kar se tice snovi iz gozda uporabnih kot nastilj, je še najboljše listje listnatih dreves; vendar se islo ne sme gra biti premočno, ker bi se oškodoval prevec gozd sam. Listje popije tekoče izmečke dobro vase, samo da se gnoj da slabejše kidati kot slamnati. Veliko slabejši nastilj je pa smrecje in odpadlo igličevje igličastih dreves, ne samo da se ne napije toliko tekooine, za živino ne predstavlja dobrega ležišča, polpg tega pa tudi gnoj s smrečjim nastiljem ni veliko vreden. Smrenje je zelo smolnato, se radi tega zelo težko in počasi razkraja in razpada, radi tega je tudi tak gnoj mrzel, se v zemlji zelo težko razkraja, zelo počasi učinkuje, ter ne dela zemlje delovite. Boljše je uporabljiv razni gozdni plevel, kot praproije, gozdna trava. Nekoiiko manjše vrednosti je vresje in mahovje. Žaganje je tudi samo le nadomestek. Uporaba isfega se izplaca tam, kjer se dobi poceni. Žaganje lesa igličastih dreves napravlja gnoj v zemlji slabo učinkovit, ker je precej smolnalo. ZpIo dobra kot nasti1] je šota. Ako se je da nabaviti ter ni predraga v razmerju s slamo, tedaj ona izvrstno nadomesti slamo, katero se da v tpm slučaju pokrmiti. Ni pa za nastilj vsaka šota enake vredno?ti. Predvsem mora biti očiščena šotnega prahu, dobro posušena, po sestavi pa šota od mahovja (vlaknata šota). Šota vpije vase 7—lOkrat več tekočine, kot iznaša nje teža tpr ze!o dobro konzervira in boljša hlevski gnoj. Tak gnoj je zelo prikladen za vse bo!j pešfene zemlje. Šota vsrkava vase dobro tudi pline. ki se razvijsjo v hlpvih (araonijak). Porabi se. ker dobro vpije, šote tudi manj za nastilj kot slame, skoro za poldrugo težo manj, med tem, ko se mora listja nastiljati veliko več kot slame. GOZDNO LISTJE ZA STELJO. Vsaka snov, ki se uporablja kot nastilj v hlevu, pomnoži v neznatni meri hlevski gnoj na rastlinskih redilnih snoveh, katere ona vsebuje. Razne vrste nastilja pa vsebu ejo tudi v razlioni množini te redilne snovi. Tako vsebuje gozdno listje razmproma malo teh redilnih snovi, posebno malo fosfatov in kalijevih spojin. Gozdno listje nima torej iste gnojiine vrednosti kot kateri drug nastilj, ni torej toliko gnojilo, kot pa več sredstvo za vpijanje in pohranjevanje živinskih izmečkov, sredstvo za pripravljanje hlevskega gnoja v tem slučaju, ako zaloga slame npdostaje. Nadompšča pa gozdno listje kot nastilj s'amo zelo pomanjkljivo, ako sp izklju?no ono samo uporablja za nastiljanje, se pridela hlevski gnoj, ki se zelo rad zlega skupaj, ki sp rad razkraja na ta nacin, da se tvori v njemu kisla sprstenina, v zemlji trohni on počasi, je mrzel gnoj Listje je radi tega samo pomoč v sili, potrebno zlo a-ko ni druge stelje. Hlevski gnoj z listnatim nasti'jem je po^es; tega podvržen tudi zelo močno predčasni kgubi na redifnih snoveh, ker listje vpija vase in zadržuje v sebi veliko slabej-?e teko-če živalske izmečke kot pa slama. Pri uporabi listja kot nastilj se da pridolati nekoliko boljši in močnpjši gnoj, ako sp istpmu od časa do časa doda na gnojišču nekoHko zemije, ki pa naj vsobuje veliko sprstenine. S tem postaja gnoj v zemlji bolj razkrojliv in se izgube m njega zelo zmanjšajo. Uporaba gozdnpga listja v močni meri jp pa tudi radi tega potrebno zlo, ker si gospodar s premočnim grabljenjem listja toliko oškoduje svoj gozd, da ima dostikrat vsled tega v gozdu več škode, kakor mu pa donese koristi gozdno listje v hlevu. S tem se samo eno potrebno zlo poravna z drugim. Da se v gozdu ne dela prevelika kvara, se sme grabiti listje v njem z veliko previdnosijo, le do gotove meje, tpr tudi ne povsod na vsakem kraju. V naslednjem si hocpmo malo pogledati, kako vlogo in pomen ima listje za uspevanje gozda samega. Gozdno bi se smel odstraniti brez škode, temveč plast listja na. ustje se ne more smatrati samo kot odpadek gozda, kater« gozdnih tleh vrši v gozdu posebno varovalno vlogo za gozd, ki bi se dala nekako primerjati varovalni nalogi, kx jo vrši koža na živalskem telesu. Gozdna zemlja se ne da tako obdelovati, kot poljska zemlja, gozdna drevesa si morajo sama pomagati, da sL preskrbe potrebna sredstva in okolščine za njili razvoj in uspevanje. Svojo hrano, ki jo tmejo gozdnim tlcm 8 tem, da njih korenine s svojo razkrojno mocjo in pomo-ejo malih organizmov isto zajemajo iz gozdne zemlje, porabijo drevesa deloma za svoj razvoj in ra&čo, del teh hranilnih snovi pa preide v listje. Ko listje odpade, strohni na gozdnih tleh ter vrne svoje hranilne snovi nazaj drevesnim koreninam. S tem povračanjem hranilnih snovi naravnim potom je gozdu omogočeno uspevanje in doraščanje, ter je isti v stanju donašati koristi. Slabo je za raščo gozda, ako sp ta naravni povratek hranilnih snovi v gozdu prekine z odvzeraanjem listja. Vendar pa ni to vedno tako slabo, da bi se nikakor in nikdar ne moglo dobivati v gozdu stelja, a da bi se gozd ne oškodoval. So možnosti, kjer se z gotovo previdnostjo da dobivati stelja ia gozda brez skode. Tako se da brez škode za gozd grabiti listje za steljo po gozdnih poteh, v jamah in v kotlinah. kodpr je listje zelo na debelpm, nadalje tam, kjer so sp vgnezdile škodljive žuželke; z odstranitvijo listja, da istp pokončajo. Od sprstenine in trohnečih snovi gozdnega listja živi mnogo ličink žuželk, ki pospešujejo razkroj listne odeje. Mnogokrat se pa mestoma zarede škodljive žuželke, ki objedajo rastoce rastline in spodnje dele gozdnih debelc. Pa tudi tu se listje ne sme grabiti pregloboko, celo ne do golega, odgrabi se samo suho listje, že na pol strohnelo se pa mora pustiti ¦?ozdu, ker listna odpja na gozdnih tleh vrši za gozd še druge zelo važne nalogp. Listna odeja na gozdnih tleh sestoji iz tega, kar odpade od drevja, iz listja, malih vejic, delov popkov, koaov 'ubja, t&r iz trohnpčih panjev in korenin v zemlji. Dež in sneg zgosti in stlači to odejo, v isti porastejo glive, alge, mahovje, vresje, trava in druge rastline. a njpj se naselijo tudi razne male živalice, ki pospešujejo razkroj listne odeje. Raztopljive snovi izpira voda iz te odeje v gozdno zemljo, v katpri dplujpjo te snovi na čto, da postaja orozdna zpm^ja mavicasta. S tem pa postaja zemlja propust Ijiva za zrak, vodo. ter rahia in v nji se raditpga lažjp razrašfajo koreninp. Ako pa gozdna tla nimajo te listne odeje, tpdaj zliva voda zemljo skupaj, ista postaja trda, iz nje se gubi zrak, korenmam je razraščevanje ofežkočeno, kar vse vpliva neugodno na rast gozdnih drpves. Listna odeja pa zadržuje tudi izhlapevanje vode iz gozdne zemlie. S tem se gozdnim drevesom ohmni za porast in uspevan je potrebna vlaga, gozd ne trpi vsled suše. Rasllinice, posebno bakterije, ki se naselijo v listni odeji, pripomoreio k (vorbi gozdne črniee, pripomorejo pa tudi pri tvorbi hranilnih snovi za drevje, poleg tcga pa varujejo zeniljo pred izsušeniem, mrazom in pregrevan jem, kar ,je posebno važno v goratih in strmih gozdih. Radi tcga je grabljanie listjn v strmih pol>očjih zelo škodljivo za gozd. Iz navedenga se razvidi, kolike važnosti je listna odeja za gozd. Kjer se je ista z premočnim grabljanjem zredčila, ne uspevajo po gološekih novi nasadi, ker je zeniljo varovalna plasl črnice izginila, ali pa postala zelo lanka. Listnati ogzd se mora umakniti skromnejšemu igličastnemu drev iu. Brez velike škode za gozd, dajo se pa za slel jo pripravljpti v niem razne gozdne rastline, kot praj)roli, gozdna trava, trstika, vresje, nekoliko tudi mah, koder ga#je veliko. Kletarska dela v januarju. Dolivamo vino in snažimo sode okrog pilk, da se ne zarede ocetne glivice, ki povzročajo cik. S prvim pretakanjem se ne prenaglimo, ker bi to škodovalo kakovosti vina. Droži predstavljajo nekako živo tvarino za vino ter jih vsled tega ne smemo prcrano lofciti od vina, četudi je vren je že dovršeno. Ugodnega vpliva kvasnih glivic na mlado vino po končanem burnem vrenju gotovo ne poznamo še popolnoma. Vemo samo, da je vino, ki je ležalo na drožah (seveda zdravih) dalje časa, na okusu mnogo boljše, nego vino, katerega smo pretočili takoj po glavnem vrenju tcr ločili od njegovih usedlin. S prclakanjem pa ludi ne smemo čakati predolgo. Ko so kvasne gliviee dovršile svo.j posel, zapadejo trohnobi, kol vsaka orgnnska sno? pri čemer se Ivorijo snovi, ki kakovosl vina inorejo poslabšati, ali naravnost pokvariti. Zategadclj nioramo vino pretočiti najkasneje, predno so se začele kvasne glivice razkrajali. Ta čas nastopi pri slabih vinih poprej, nego pri močnih, kjer oliilna množina alkohola vino varuje pred p«>kvarjenjem. Močna vina iz zdrnvega grozdja prclakamo brez Skode ob Svcčniri ali še pozne.je. Pri pi elakanju ne pozabinaa na žve]>lunje sodov, kar naj služi kot pravilo pri lem posluu V klcli skušaimo ohranili zmiraj enakomerno loplino. Delu v sadonosniku po zimi. V neprcoslri ziini gnojimo sadnii drcvje s blevskim gno.jem ali nmetnimi giidjili. Kopajnio iarae, ki naj bodo piililižno pol inclra globoke in 1 in pol do 2 metra šimke. Staro drcv.je očisliino mahu in skorje ter poniiiži*mo z apnenim bclcžem, sdi pa drcvesiiira karbolinejem. Mlajše drevje ob(iainio z dipvcsnimi oinoli, da ga ohvaniiemo pred zaioi in drugimi poškodbnmi. V lepi zimi je nnilcpSi ("ns. da pn-glcdnmo sndno (iicvje in porožcmo vso nn drcvju oslnlo zopredcno lislje in gnilo sad.jc. Vse to sedaj laže opazimo in brcz tež.-iv odstrnnimo lcr scžgemo. S tem znliranio naiusj)cšnejše razne sndne Skodljivpo, ki preziniujejo na sadnem drevju. Na malih vejuh najdt-mo tu in Irmi v mične oluiičke zložena ziinska ja.jfcca od prsleri(*aria in zlatnice. Takšne vejice je tieba odrezali in sežgati. Enako odstranimo tudi po nekaterih krajih na sadnem drevju se nahajajoči ptičji lim, ki spada med največje rastlinske zajedavce sadnega drevja. Drobnejše vejice odrežimo z limom Yred, na debelejših pa ga izrežimo prav v živo ter rane zamažiino s cepilno smolo ali katranom. Naročimo sadno drevje že sedaj, da dobimo Iepša drevesa in zanesljivo blago. Zima je najpripravnejši čas, da izkopamo staro, onemoglo sadno drevje in drevesne štore. Ob slabem vremenu popravIjajmo drevesne kole in druge potrebščine, da ne tratimo s tem dragega pomladanskega časa. Dela v gozdu v zimskem času. Izsekavamo mlade lesove, s čemur omogočimo boljšo rast ostalih dreves. Podiramo Btaro drevje in sekamo drva za kurjavo. Razlikujemo golo In prebiralno sečnjo. Pri goli sečnji podiramo vso drevje po vrsti in ves prostor pogozdimo na novo. To je najbol jši način pogozdovanja starih šum, katerih vsakoletni prirastek na lesu je premajhen, da jih držimo še nadalje. V lesih, ki so dosegli starost 80 let, je prebiralno sečnjo na vsak način opusliti. Od umnega gozdarslva dobivamo najsigurneje dohudke v kmetijstvu. Pri čebelnjaku po zimi. Če nastopi kateri solnčni dan, odpremo izletišča, da čebele napravijo izlete ter se očedijo. Pred panji je sneg odstraniti ler položiti slamo ali deske, da čebele pri izletavanju ne padejo na tla. Čebela, ki pade na sneg, je izgubljena. Ohladila se je in njeno življenje je konfcalo. Umen čebelar prislužkuje večkrat pri posameznih izletiščih, da-li je v panju popolnoma mirno, ali ne. Zasliši li kakšno brnenje v njem ali nemir, je to znamenje, da v panju nekaj ni v redu. Vzrok nemira more biti glad, žeja, pomanjkanje svežega zraka, ali pa kakšni škodljivec. ki se je vrinil V panj. Ako izletišče ni bilo zamašeno z rešetko, tedaj se je mogoče priklatila vanj miš, ki najde na satovju svoj zaželjen grižljaj. Kmetijska odmžnica Maribor in okoliš. Načelstvo naenanja članom odružnice to-le: 1. Družba je prejela razliko na carini pri modri galici; kdor te razlike še ni dobil vrnjene, naj stopi po njo v skadišče Maribor, Meljska cesta 12. 2. Uprava državnih monopolov izdeluje v tobačni tovarni v Ljubljani tudi tobačni ekstrakt, ki se uspešno uporablja za pokončevanje raznih škodljivcev v kmetijstvm. Ta ekstrakt se uporablja vedno le razredčen z vodo. Za pokončavanje listnih uši, ličink, skakavcev, rdečih pajkov, golih ličink in gosenc je na 100 1 vode vzeti 2 kg ekstrakta, za pokončavanje kosmatih gosenic pa zmes pol kg ekstrakta in pol kg lizola. Škropiti je najbolje s trsno škro pilnico. Kdor rabi ekstrakt, naj se obrne do prodajalcev tobaka, da ga pravocasno nabavijo. Dobiva se v pločevinastih škatlah s 5 kg po 70 Din škatla, od 100 1 naprej tudi v sodčkih po 10 Din 1 kg. Sod se daje zastonj, teža soda 6e nadomešča s 3 kg ekstrakta, ki se dobodo povrh. Kmetijska družba nam je poslala nekoliko izvodov »Gospodarskega dnevnika za kmetijsko knjigovodstvo za leto 1927.« Knjižica je prav praktična, zlasti za onp kmetovalce, ki dado rfinogo delati po dninarjih ali težakih. Stane 10 Din in se dobi v trgovini Klanjšek in Penič, Vetrinjska ulica 9. 4. Prav tam se naj tudi čimprej plaea udnina za I. 1927, ki znaša 20 Din. 5. Zopet se opozarja, da bo podružnica priredila v nedeljo, dne 30. t. m., zborovanje, na katerem bo g. narodni poslanec VI. Pušenjak razlagal novi davčni zakon. 6. V soboto, dne 8. t. m., se bodo ob 10. uri ^lopoldne v mali dvorani Narodnega doma delile uspešnim bikorejcem pohvalnice. Prirpditev je združena s strokovnim prpdavanjem o živinoreji. Poset se toplo priporoča! Mariborska podružnica Sadjarskcga in vrtnarskega društva Ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 9. januarja 1927, Db 9. uri dopoldne na državni srednji vinarski in sadjarski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika o delovanju podružnice. 2. Volitev novega odbora. B. Volitev delegatov za redno letno skupščino. 4. Predlogi in nasveti za redno letno skupščino. 5. Nabiranje novih članov. 6. Predavanje o vrtnarski razstavi v Drpsdenu (predava gospod proT fesor ing. Sadar). 7. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi člane, kakor nečlane — odbor. Veržej. 29. in 30. decembra preteklega leta smo imeli pri nas fcmetijski tečaj. Slišali smo marsikaj zanimivega in potrebnega, rlasti o govpdoreji in precej izčrpno o kurjereji. Naša dolžnost je Bdaj, da ne bo ostalo vse pri besedah. Zdaj vemo, kolikega pomena fe pri živinoreji poleg dobre oskrbe in prehrane zlasti užitno, dobičkanosno pleme. Začnimo torej z odbiranjem. Oskrba in prefarana je odvisna več ali manj od posameznika. Z odbiranjem doBeže posameznik malo. Tu treba organizacije, živinorejske zallruge in kontrolo mleka in rodovnik. Enkrat bo treba led prebiti. Prebijmo ga mi! Slariborski novolctni trg, dne 31. depembra 1926. Trg je bil z mesom, pemtnino, ribami, divjarino in tudi z zelpnjavo in sadjem _obro založpn. Kupčija je bila že zjutraj zelo živahna. Slaninarjev je bilo 77, ki so pripeljali črez 200 zaklanih svinj seboj. Prodajali bo pa svinjino in slanino po navadnih cenah I. j. 10.50 do 27 Din na drobno, po 14 do 17 Din pa na vpliko; domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah. Perutnine in domačih živali je bilo komaj okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 35, kokošetn 40 do 50, racam in gosem 600 do 100, puranom pa 80 do B00 Din komad, domačim zajcpm 8 do 25 Din komad. Ribe (ščuke in karpi) so se prodajale po 20 do 30 Din komad, zajčje meso 10 do 20, jelenovo in srnino meso pa po 30 do 40 Din kg. — Krompir, Belenjava, drus;a živila, sadjc, cvetlice. Krompir 150 do 2 Din, kislo zelje 3 do 4, kisla rppa 2 do 3, solata 3 do 4 Din kg, solata 1 do 2 Din knpček, ohrovt 1.50 do 2, karfijol 3 do 12 Din komad, maslo surovo 40 do 46, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 Din kg; jmleko 2.50 do 3, smelana 12 do 16, oljfno olje 26 do 36, biu-no oljc 18 do 22 Din liter; sadje: jabolka in hruške 3 do 12 Din kg, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad. Lcscna in ločena roba 1 do 100 Din komid, brezove metle 2.50 do 6 Din komad, koruzna •lama 25 do 35 Din vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 28. decembra |e bilo 7 vozov spna, 4 vozovi slame, v soboto 31. decembra pa 8 vozov spna, 3 vozove slnme in 1 voz stelje na trgu. One so bile Benu: 80 do 110, slami 45 do 55, stelji pa 37.50 Din za 100 kg.