I I
2353
Brezplačna §tevi№a
КагашпкспБоГе
Uradni organ Kdrntner Volksbunda in porocevaini list načelnika civilne uprave
Izhaja vsako soboto / Uprava Krainburg, poštni predal 37. Uredništvo na Bledu, Park hotel / Naročnina (ee plača v naprej) mesečno z dostavo na dom RM —'70 po pošti eetrtletmo RM 2-25 Odjavo naročnine tega tednika sprejme samo uprava do 2Г). tekočega meseca za prihodnji mesec. / Oglasi RM —12 za milimeter stolpec (glej cenik).
Št.1
Krainburg, 5. julija 1941
1 feto
Največja bitka svetovne zgodovine
Evropa se je dvignila proti Moskvi
Dvuličua igra sovjetskili mogotcev je postajala /adnje ledne bolj očitna. INem-ška vlada je dobila neizpodbitne dokaze v roke, iz katerih je razvidno, da so boljSeviki v Moskvi pripravljali zahrbten napad na Nemčijo. Tik ob meji so zbirali ogromne vojaške sile, ki naj bi prodrle čez nemške meje v trenutku, ko 1k) Nemčija nastavila vso svojo oboroženo silo proti Angliji. Znano je dalje, da j«t jugoslovanski prevrat orjtanizira-la predvsem Rusija, ki je naščuvala bel-prajske zarotnike in jih hujskala proti nemški državi. Obljubljene pomoči jim ni mogla nuditi zaradi naglega udarcu nemN&ili čet in nepričakovano hitrega poraza jugoslovanske armade.
Sovjetska ftnsija je prekršila z Nemčijo slilenjeno prijateljsko pogodbo in
jo pi-czirno izdala. Toda Fiihrer je prekrižal vse boljševiške nakane in razkrinkal gnusno licemerstvo moskovskih vlu-dodržcev. Ua odvrne veliko nevarnost, ki je pretila ne samo Nemčiji, temveč vsej Evropi, je dal naši zmagoslavni vojski povelje za udar proti izdajalski boljševiški Rusiji.
Dne 22. junija, ob 3. uri zjutraj, so se začele pomikati naše čete proti sov-
jetskim armadam. Nekaj dni ni bilo kaj slišati. Vrhovno poveljstvo je iz razumljivih razlogov molčalo; v nedeljo dne 29. junija, pa je objavilo zaporedoma kar dvanajst posebnih ])oročil zgodovinskega pomena. Ves svet strmi in se čudi presenetljivim uspehom, ki so jih dosegli nemški vojaki v razmeroma kratkem času proti številčno nadmočne-mu sovražniku. Poročila se glase:
Začetek uničevanja rdeče armade
Pravi temelji države Hrvatske
Poglavnik je v hrvaškem uradnem listu objavil zakon o ustroju in pristojnosti hrvaške vlade, s katerim dobiva do^daj sazno začasno urejeno vladno delovanje končnoveljavni pravni temelj.
Po novem zakonu je načelno ločeno poslovanje državnega vodje (poglavni-ka) od poslovanja vladnega predsednika. Na čelu ministrskega predsedništva bo stal poseben ministrski predsednik, katerega imenuje poglavnik. Vlada sestoji iz Ć , anajst ministrstev in sicer; za zunanje zadeve, notranje zadeve, po-Ijedel.itvo, pravosodje, finance, uk, promet, zdravstvo, trgovino in obrt, gozdarstvo, rudarstvo in korporacije. Poleg tega obstoja zakonodajni svet, katerega predsednik je v činu ministra in neposred n podrejen poglavniku.
UstašUo Ribanje, edina politična organizacija
Neka od' edba poglavnika se peča z nalogami in z delovanjem ustaškega gibanja, katero se bo v prihodnje razvijalo v treh glavnih smereh: politično organizatorična, ustaška , narodna in kontrolna služba.
organizatoričnem oziru je ju je	^ politično vzgo-
prem-
Mmkdmo
Uskaw nwroawLbrMAa una паЊ-
ter zasigurati obstoj države. Posebno pozornost je treba posvečati telP4ni in
•vi»	1.	XxX
vojaški vzgoji miličnikov.
Tretja naloga ustaškega gibanja je nadziranje poslovanja vseh ustaških in vr^ih državnih ustanov ter njih upraviteljev in preprečitev vsakega proti državni neodvisnosti in proti širšim ljudskim slojem naperjenega delovanja. V ta namen so bili ustanovljeni trije uradi; ustaška policija, pc^ročevalska služba in obrambna služba.
Dalje odreja poglavar, da se razpuste VSe organizacije, ki temeljijo na bist-veno istih načelih kakor ustaško giba-•"je ter da se priključijo temu.
1811 SOVJETSIOH LETAL
JE ТШ.0 UNIČENIH PRVI DAN
V sviho obrambe pred nevarnostjo, ki je grozila na vzhodu, je nemška vojska rtne 22. junija ob 3. uri zjutraj udarila ua uadniočne sovražne čete. Letu Is k i oddelki so se že v mraku vrgli na številčno nadmočnega sovražnika. 2e 22. junija se jr- prtka-/.»Ia niidmnr našega letals<VH, ki je zacln.lo sovjetskemu letalstvu uiiiču-joč udarec. Samo v /raku je bilo sestreljenih 322 sovjetskih letal, deloma od naših lovcev, deloma pa od protiletalskega topništva. Skupno z letali, ki so bila uničena na tleh, je izgnhil sovražnik do večera 22. junija 1.811 letal,' dočim so znašale nemške izgube tega dne vsega samo 3? letal.
MOČNE OBMEJNE TRDNJAVE UNIČENE
Vzhodna nemška armada je 22. junija zjutraj na široki fronti prekoračila mejo ter udarila sredi med rusko armado. Močne utrdbe na meji so bile deloma že prvi dan zavzete. Vsi sovjetski protinapadi so se zlomili z največjimi izgubami. V teh bojih je imelo letalstvo velike zasluge.
2.582 SOVJETSKIH LETAL UNIČENIH DO VEČERA 23. JUNIJA
Dne 23. junija je izvršilo sovražno letalstvo srdit protinapad proti našim napadalnim kolonam. V teh borbah pa "Jo ostali naši vojuki zmagovalci. Vsi sovražni poizkusi so bili zavrnjeni in so se zlomili deloma v krvavih borbah. Trdnjava Grodno je bila napadena in zavzeta po hudih borbah. Sovražno letalstvo je imelo tega dne največje izgube. Izgube številčno nadmočnega sovjetskega letalstva so se povišale dne 23. junija do večera na 2.582 aparatov.
BREST-LITOVSK PADEL, VILNA IN KOVNO ZAVZETI
L uporabo najtežjega topništva smo napadli trdnjavo Brest Litovsk, ki je prešla v naše roke. Kot zadnje oporišče sovražnika so naše čete 25. junija v ju-rišu zavzele citadelo. Naš pohod je dosegel Vilno in Kovno. Obe mesti sta bili še istega dne zavzeti.
1300 OKLOPNIH VOZ UNIČENIH
PO ŠTIRIDNEVNEM BOJU
Da bi Zadržala naše prodiranje, je po-s asila sovjetska armada z neštevilnimi oklopnimi vozili napasti naše divizije in prekiniti zveze z zaledjem. Toda nemški oklopni odtlelki skupno z ostalimi o-
brambnimi oddelki so se prebili. Pri tem jih je uspešno podpiralo topništvo in letalstvo. Novi sovjetski tanki-velikani so podlegli junaštvu nemškega vojaka in nemškemu orožju. Po prvih 4 dneh je bilo uničenih 1200 sovjetskih tankov po naših četah, 97 pa od letalstva.
3G. JUNIJA: DUN A DOSEŽENA, DVINSK V NAŠIH ROKAH
26. juniju so naše čete po drznem pohodu v Baltskem prostoru dosegle reko Dano. Reko so na več krajih prekoračile. Mesto Dvinsk je prišlo v naše roke. Vsi poizkusi sovražnika, da bi to naše prodiranje z obupnimi protinapadi preprečil, so se razbili ob junaštvu nemškega vojaka.
rSadvodne iii podvodne sile mornarice so izvršile proti sovjetski mornarici šte vilne drzne podvige. V Vzhodnem morju je bil z minami potopljen ruski ru-šilec, sovjetska križarka ..Maksim tior-ki" pa hudo poškodovana. Nemška podmornica je uničila 2 sovjetski podmorni-nici. Nemški brzi čolni so potopili 2 sovražna rušilca, t torpedu i čoln in 1 podmornico. Poskus dveh Sovjetskih rušil-cev, da bi napadla luko Konstauco, je bil preprečen od obalnih baterij. Po kratkem obstreljevanju je eden sovražnih rušilcev /letel v zrak, drugi pa po-Ijegnil.
SILOVITI BOJ TANKOV
s^: JE ZMAGOSLAVNO KONČAL
l'o dvodnevnem boju so naši oklopni oddelki 26. junija severno od Kovna zaključili silovito bitko. Več divizij sovražnika je bilo obkoljenih in uničenih. Mad 200 sovjetskih tankov, med njimi 29 največjih, nad 150 topov in več slo motornih vozil je postalo naš plen.
Najmočnejše trdnjave pri Lvovn zavzete
Srdita bitka se je razvila južno od Prit-ješkega močvirja. V vztrajnih napadih smo zavzeli zapadno od Lvova najmočnejše in najmodernejše utrdbe. Naše čete so sedaj v zmagovitem pohodu na Lvov. Severno od tod prodira nemška oklopna divizjijia preko Lučka proti vzhodu. Kakor na drugih odsekih, je tudi tu naše letalstvo z izvidniškimi akcijami in junaškim posegom v borbe proti vedno novim silam pripomoglo k zmagovitemu pohodu naše vojske. Krvave izgube sovražnika so ogromne. Številni tanki so uničeni. Samo v borbah za Dub-no je bilo zaplenjenih 215 tankov in mnogo topov, med njimi 42 najtežjih.
I)vf sovjetski armadi slu obkolieai vzhodno od Bialystoka
V	teku nadaljnjih prodornih operacij v prostoru vzhodno od Bialystoka s t* bili dve sovjetski armadi od vseh strani obkoljeni. Kljub ponovnim poskusom, d« bi v zadnjih dneh prebile obroč, so ђИе sovjetske sile od nemške vojske vedme bolj obkoljene. V nekaj dneh bodo kapitulirale ali pa bodo uničene. S tem be zapečatena usoda številnih sovjetskih divizij, ki so bile določene za glavni ada-rec proti Nemčiji. Pehotne divizije vojske in napadalni oddelki so glavni no-sitelji borbe na kopnem na tem področju. V silovitih napadih jim je letalsfre v nenadomestljivo pomoč.
Naše divizije so dospele v prostor okrog Minska
Berlin, 30. junija. Iz glavnega stama tuhrerja poroča vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil sledeče:
V	Bialvstovski kotlini sn na?e oklnp**? edinice in motorizirane divizije obojestransko dospele df prostora okrog Mia-skn nov velik mspeh se pripravlja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Cilj in pot KSrtner Volksbunda
Od zveznega vodje Vilhelma' Schicka
Ljudstvo se je pozivu, nuj se vpiše v K or. ljudsko zvezo, v pretežni večini odzvalo. Po mestih, trgih in vaseh seje prijavilo že lepo število inoy, in žena v Kor. ljudsko zvezo. Te številne prijave dokazujejo, da hočejo prebivalci lepe Gorenjske pokrajine sodelovati pri velikih nalogah našega času.
Noben rod pred nami ni doživel tako silnih pretresljajev in pra-okretov kakor jih doživljamo mi. Države, ki so veljale vsled svoje vojaške sile kot nepremagljive, so se zrušile v nekaj dneh, in naša stara zemeljska obla je dobila v nekaj mesecih popolnoma novo lice.
Pazljivi motrilec teh dogodkov se nehote vprašuje, kako-li je bilo vendar mogoče, da je nemški narod. ki je zgubil svetovno vojno, katerega so razorožili in razkosuli in so mu do krvi nategnili palčni-ce, da je ta nemški narod postal tekom malo let tolikšna sila, da je prevzel vodstvo Evrope. Marsikateri, ki meni. da so današnji u-spehi nemške \ ojske le trenutni, bo-kmalu sprevidel svojo zmoto. Kdor tako misli, ni soo^znal, i/ katerega vira črpa nemški narod neizčrpne moči, ki ga usposabljajo za vodstvo te zemljinb.
Ko je prevzel Adolf Hitler 1. 1935 državno oblast, ni šlo za običajno izmeno vlade- temveč je bilo to kronanje trdega revolucionarnega boja. ki je pripomogel do oblasti novim možem z "ovimi idejami. Ti možje, oprti na moc zedinjenega 80 milijonskega naroda, so se lo-
stran 2. — Štev. 1.
KAKAWANKEN-BOTE
Sobota, dne 5. julij 1941
tili tako orjaške edinstvene zgrad-nje. da bo zgodovina ovekove-čila. Skratka; sila nacionalsociali-stične zamisli in izredna veleum-nost Adolfa Hitlerja, kateri potrebuje tudi Vašega sodelovanja. Y to svrho je bila ustanovljena Koroška ljudska zveza (Ktirntner Volks-bimd), v kateri boste imeli priložnost za sodelovanje pri nalogah, zastavljenih Vaši domovini v Veliki Nemčiji.
Vi, prebivalci te dežele, nam niste tuji kakor Vara tudi mi nismo tuji. Vsakdo bo moral odkrito potrditi, da je harmonična zveza z Nemci, dokler je obstojala, v vsakem oziru blagodejno vplivala. Tako naj bo zopet v bodoče. Vsepovsod v deželi se je pričelo živahno delo v prid Vaše lepe domovine. Vi ne smete stati ob strani, marveč se morate udeleževati nalog in dela ker bo tudi Vaša domovina so-deležna vseh velikih uspehov, katere si pribori in pridobiva z delom ves nemški narod pod svojim Fiihrerjem.
Povedali smo že: Vi nam niste tuji in res — stokrat bližji ste nam kakor pa onim, ki so Vas v zadnjih 20 letih nazivali kot svoje slovanske brate. Nagrobni kamni Vaših pokopališč potrjujejo kar smo že vedno vedeli in česar se vsakdo znova zaveda, kdor spozna to deželo in njeno prebivalstvo: Ti ljudje imajo našo kri, nemško kri, v svojih žilah. O tem pričajo stara nemška imena, četudi so mnogokrat spačena ali bila v teku časa poslovenjena, pred vsem pa dokazujejo to plemenski znaki in značaj sedanjih prebivalcev.
Tako torej najdemo tostran in onstran Karavank, ki nikoli niso bile pregraja - ločnica, iste ljudi, tukaj in tam vidimo isti domači stavbni slog in ničesar ni, kar bi se nam zdelo kakorkoli tuje in nasprotno našemu bitju.
„Kiirntner VoJksbund" ima sedaj veliko nalogo, da prebudi to zasulo nemško kri in jo pridobi nazaj našemu narodu. Neprestano bo se tu naseljevali nemški ljudje kot kmetje, obrtniki, trgovci in rokodelci. odkar se je pričelo naseljevanje po tej deželi. Ustanovili so mesta in vasi. Še dandanes so kamni kaj zgovorne priče nekdanjega nemštva. Sedanji rod pa, potomci onih nemških naselnikov in ko^onistev. je prišel ob jezik svojih prednikov m se odtujil svoji narodnosti. Kljub temu Vas mogotci minulega sistema niso nikoli pripoznali kot enakovredne. Psovali so Vas s „Švaba", češ da ste nemčurji.
Kamtner Volksbund prihaja sedaj, da zbudi v Vas ponos na to, da spadate k nemštvu. ki je dalo svetu največje velikane duha. Karntner Volksbund grihaja, da stvori iz Vas skupnost in jo vč^eni v ono veliko občestvo, ki ga je ustvaril Adolf Hitler in ki je temelj one urejajoče sile, po kateri dobiva Evropa novo obličje.
Karntner Volksbund išče pot do Vaših src, da bi zopet zadonel glas Vaše nemške krvi. K. V. bo v bodoče zajel vse Vaše življenje. Po njem se bo izražala politična volja Vaše domovine in Vam je dana prilika, da sooblikujete in sodelujete. Področje in naloge Koroške ljudske zveze so tako mnogovrstne, da bo potrebno sodelovanje vsakega posameznika. Velike naloge socialnega urada v obratih in urada za blagobft ljudstva 90 ravno tako potrebne kakor je potrebna služba v brambnih edi-nicah, T katerih se bo lahko vsak sposoben udejstvoval. Ženam je da. na prilika, za sodelovanje zlasti v ženskih skupinah, moška in ženska mladina pa bo združena v mladinski skupini slično kakor je organizirana mladina т Reichu.
Karntner Volksbund bo zajel prav rse: dojenčka, ki ga oskrbuje ustanova „Mutter und Kind" (mati in dete), deco т otroških vrtcih in v mladinskih skupinah ter odrasle, tako da se bodo vsi vživeli T veliko nerazdružljivo občestvo, ki je prri cilj naše vzgoje.
Začetne operacije proti Sovjetski Rusiji so doprinesle v kratki dobi od 22. do 27. junija 1941 veUkanske uspehe, ako-ravno se plen sedaj tudi pribli/.no ne zamore pregledati.
Poleg najtežjih krvavih izgub sovraž-ka, smo zadobili že prvega dne nad 40.000 ujetnikov, šteli smo kot plen 600 topov, 2233 vojnih oklopnic, med temi 46 s 52 tonami teže deloma zaplenjenih deloma uničenih. Velikanske množine oklopnih in protiletalskih topov in strojnic, pušk, avtomobilov fUl. so posta-
le naš plen. Njih število narašča vsako uro.
Narask) pa bo strahotno po kapitulaciji ali uničenju st^daj obkoljenih sovjetskih armij.
Nemške zračne sile so sovjetsko-ruske-mu letalstvu povzročile najhujši poraz te vojne.
Vojne sile v zraku in na kopnem so uničile v sedmih dneh 4107 sovjetskih letal. Temu nasproti so lastne izgube raz-meronva male. V isti dobi je izgubilo naše letalstvo 150 letal.
Nemški letalec in nemški material stojita nesporno na najvišji stopnji.
Ta velikanska števila letal, oklopnih edinic in drugega materiala, katerih uničenje ali uplenjenje je "uspeh oličudova-nja in hvalevrednega sodelovanja med nemškimi vojnimi silami, nam dokazujejo veliko nevarnost, ki se je zbirala na vzhodni nemški meji.
Najbrže se je posrečilo še v zadnjem trenutku rešiti Srednjo Evropo invazije, katere posledice bi bile neizmerne.
Nemški narod izraža globoko hvaležnost vrlim vojakom.
vseuničujoča bitka vzhodno od Bialystoka
Odločitev zgodovinskega pomena
5774 oklopnih voz in topov zajetih ali uničenih - 4725 sovjetskih letal zgubljenih - čez 160.000 ujetnikov - ogromne izgube
boljševikov
Iz glavnega stana vodje, 2. julija. Vrhovno poveljstvo oborožene sile javlja: Bolj in bolj jasno se vidi, da je uničujoča bitka vzhodna od Bialystoka prinesla zgodovinsko važen preokret Pri sovjetskih armadah, ki so bile pripravljene vpasti Nemčiji v hrbet in ponesti bakljo boljševizma v Evropo, je nastala strašna zmešnjava.
Še tedni bodo prešli, p redno se bo moglo za fronto, naših drzno na vzhod pro-dirajočih čet, pregledati in prešteti ogromno število ujetnikov in množino vojnega materiala. Veličina bojev na tej in na drngih frontah se lahko razvidi že iz tega, da je v času od 22. junija do I. julija javljeno kot uničenih 5774 tankov, 2330 topov, 4 oklepni vlaki in da znaša vojni plen nepregledne množine sinoj-niE pusk
Sovjetsko letalstvo je v istem časovnem razdobju izgubilo 4725 letal in sicer
Angleški in ameriški oddajalci in časopisi рогобајо natančno o procesijah, ki so se vršile v Moskovski katedrali in mnogih drugih cerkvah Sovjetske Unije. Pri teh pi'ocesijah je bil n. pr. patri jarh Sergej prisiljen, da bere mašo za zmago bolševiškega orožja in za poraz sovražnikov človeštva.
S tem posiljenimi mašami doseže boljše viško zasmehovanje cerkve vrhunec. O bolševikih ve pač ves svet, da v preteklih 24 letih niso delali drugega, ko da so morili duhovnike na najgrozovitejši način in razdevali ali požigali njih cerkve.
Sovjetska Unija je bila vselej najstrožja sovražnica cerkve, kajti cerkev jc bila bolševikom vedno samo opij za ljudstvo.
V stari Rusiji je znašalo število duhovnikov 295.000, kakor poroča za-
od teh 1529 v zračnih bojih, 112 skozi protiletalsko topništvo, 3221 pa jih je bilo uničenih na tleh.
Število oo sedaj preštetih ujetnikov znaša več kakor 160.600. Zaradi trdovmt-
Bclin. 28. junija. Ip. „Diplomatska in politično korespondenca", ki je glasilo nemškega zunanjega ministrstva, piše:
Boj osi proti Moskvi postaja evropska križarska vojnw proti boljšt^rizmu. Vsa Evropa je tega naziranja. Prijatelji nev-tralci in listi, ki so sc včeraj vojskovali proti osi, Sf) tega prepričanju. Nemčija in njeni zavezniki so v tej križarski voj-
smehljivo oficielni organ »Zveza brezbožnih«, primerja je pri ljudskem štetju to število z onim drugih poklicev. Današnje število duhovnkov se zamolči. Kam je torej prišlo onih skoraj 300.000 duhovnikov, ki so se nahajali na Ruskem še pred oktobrsko revolucijo.
Na to vprašanje ae lahko odgovori, ako se ve, da je Stalin leta 1935. izjavil mozemski delavski delegaciji kratko malo: »Popolno uničenje reakcionarke-ga duhovništve.«
Da so se ti načrti izvrševali z ono grozovitoetjo, katere je boljševiški te-rorski režim vajen, o tem ni dvomiti, ako ravno so prišle slučajno na dan samo nekatere teh grozovitnih, strahovitih tragedij, ki so prekosale vrhunec divjega nečloveštva.
Pokazale so svetu te žaloigre, kaj boljševizem meni z besedami: »Iztrebi-
nega odpora in zagrizenih izpadov pre-'^ejo krvave izgube sovražnika večkratno število ujetnikov.
La.stne izgube so v celoti zadovoljivo nizke.
ni prejeli važno nalogo od vsu Evrope in tega ne bodo mogle zakriti hinavske izjave Anglije in boljševiške stranke v Ameriki, ki govorijo o sVobodi. Preko teh izj&v je treba kreniti naprej po svoji poti. Evropa je našla samo sebe in brani najvažnejše imetje, ki si ga je izoblikovala v tisočletjih svojega delovanja. Skoraj vsi evropski narodi so se odločili. da bodo sodelovali pri tej vojni za osvoboditev. Na strani Nemčiie ie Fašistična Italija, v vojno proti Moskvi pa so stopile Finska, Rumunija, Slovaška in Madžarska. Tudi Švedska se je postavila na stran osi in s primernimi sredstvi podpira boj Nemčije In Finske. Ves švedski narod odobrava to podporo, Švedska mladina pa se vedno lx)lj zaveda, da se mora tudi ona na strani finskih vojščakov vojskovati in odhaja prostovoljno branit Evropo na finsko bojišče. Danska je že prekinila diplomatske zveze z Moskvo. Pa tudi danska mladina izraža svojo pripravljenost, da bi se šla vojskovat na finsko bojišče in da bi se na strani osi vojskovala za Evropo. Norveški oddelki že korakajo zbrani v
Razširjajte	ц
in berite	Ш
KARAWANKEN-BOTE m
Vrhunec zasmehovanja cerkva
Boljševiki silijo duhovnike k procesijam v katerih naj se prosi za uničenje sovražnikov človeštva
Evropa se zbira za boj proti svojemu največjemu sovražniku

t'

m
Ta ruska utrdba je bila takoj prvi dan od naše pešadije zavzeta.
~StandarcJ Nordland". Proti boljše'viške-■mu zatiranju so se dvignili baltski narodi, ki pozdravljajo nemško vojsko, ker jih je osvobodila.
Pa tudi nizozemski, valonski in belgijski oddelki z navdušenjem pozdravljajo vojno proti Moskvi ter izjavljajo, da je to največje Hitlerjevo delo- Vodja nizozemskih narodnih socialistov je pozval svoje pristaše, da naj se prijavijo prostovoljno za pohod proti Sovjetom. Z Valonci, Flamci in nizozemskimi oddelki, bodo zbrani v „Standard Westland".
Bolgarija sc je že izrekla za evropsk# solidarnost. Dasi je še zelo mlada, je Hrvatska država izrazila, da ho njena armada počaščena, če se bo mogla pridružiti silam osi. V Španiji se prirejajo manifestacije za pohod prostovoljcev na sovjetsko bojilče. Portugalska, ki ni nikdar hotela imeti diplomatskih stikov s Sovjetijo, pozdravlja to vojno proti l>«lj-ševizmu.
Vsa Evropa se zaveda, da ne bo miru in varnosti, dokler ne bo na vzhodu odstranjena boljševiška nevarnost.
Sobota, 5. julij 1941
KABAWANKEN-BOTE
štev. 1. Stran. 3.
Nemška vojska povsod krepko sagrabi
Шт^ • .' . Г
Pred startom proti ruskemu sovražniku, ki je izgubil že nekaj tisoč letal.

шМ<ш
Ta ruska vojna ladja je popolnoma uničena. Dve štuka bombi sta jo v
nekaj sekundah razbili.
tik irifi
yytaw.

&





/.......
, Medtem ko hitijo naši vojaki na vzhodu od zmage do zmage, zadaja naše . ^ letalstvo vstavljeno proti Angliji, Angliji trpke udarce. Naša slika kaže eno naših letal nad Kanalom.
Pasiv in spoved
EnoduSna izpoved %a Veliko Nemčijo
O utpehu, ki ga je imel poziv »Koroške ljuaske zveze«, naj se prebivalci zasedenega ozemlja prijavijo v njene vrste, razpravljamo pa uvodnem mestu. Ljudstvo je s svojim enodušnim pristopom zvezi dokazalo svojo vdanost in urezpogojijo zaupanje do državnega vodstva. V naslednjem podajamo podrobne rezultate akcije, ki jo je pod-vzel »Kkrntner Volksbund«.
V mnogih krajih so bili že v prvih
dneh vpisani vsi možje in vse žene, ki so sploh prišli v poštev. Kot primer naj omenimo vas Križe (Kreutz) pri Tržiču, kjer se je prijavilo od 1644 prebivalcev nad 18 let starih že prve dni 1500. V Kranju, v največjem mestu zasedenega ozemlja, je bilo 12. dan po pozivu prijavljenih 5000 prebivalcev. Tudi po drugih krajih se je priglasilo ljudstvo v presenetljivo velUtem številu, kakor je razvidno iz sledečega pregleda:
I»id prijav k Kiirntner Volksbundu
I. BEZIBK: KRAINBURG	ivronau (Kranjska goia) . .	97,3 %
Aixiacu. (.Javoi'je......Убуо	iu-opp (.Kiopaj......87,9 %
AitlaaK (.aiara Ј^ока; . . . . vo (Lesce) ........98 %
liiisern (ZeleziiiKi).....УУ Vfa	i-<engenleld - Meistern (Dovje -
r iodmg (timicuiaic) . ... Mo /o	Mojstrana) ......99 %
UaUeniels (uouuk;.....m /o	Ouschische (Ovšiše) ....	99,5 %
Hoflein (Preuavor;.....liadmannsdorf (Radovljica) .	96,4%
(Kovor) ......lUU Vc	Katschach (Rateče) ....	96,7 %
Jvrainburg (iviaiij).....У6 уо	Ueifen (Ribno)......99,2 %
Kreuz (Krize.......У8	Steinbuchel (Kamna gorica) .	95,3 %
I (jjoka).......98 %	Veldes (Bled)......95,3 %
Mautschitsch (Mavčiče) . . . 96%	Vigaun (Begunje) ....	83,3%
NaKlas (NaKlo)......9u %	Wocheiner Feistritz (Bohinjska
jNeumarktl (Tržič).....9 i %	Bistrica).......99,4 %
Osshtz (Oselica) ...... 96 %	Wocheiner Mitteldorf (Bohinjska
Foiland (Poljana).....88 %	Srednja vas)......94,5 %
Predassl (Predoslje) .... 98 %
bairach (Ziri) ......90 %	III. BEZIBK: STEIN
St. Anna (Sveta Ana) . . . . 100 %	/nob)	qqo#
. . . .	: : :	MVi#
*,%	Wu^mwe). . . .	991%
- - ' -	......91J%
bt. Veit (St. Vid) . . . . . 85 /6	Morautsch (Moravče) . . .	100 %
nt) . . %,%	uaadg (ЛкиШО.....9%5%
bwAmd Awmdk)).....%W%	1W%
.....98%	sLMw^a- ТшА^а'(атаЛ^ ' °
'lAxz (Sonca) . .....90 %	^ Tuhiniu)	46 8
%irklach (Cerklje) .... 99,8 %	............gg'i B
Zwischenwassem (Medvode) ,97,5%	stein (Kamnik) . ! ". '. '.	98',2 %
II. BISZIKK: KADMANNSDOBF	St^er Fe^tritz (Kamniška
Bistrica) .......	100 %
Aseling (Jesenice).....96,7 %	Tersain (Trzin) . .	84 5 %
Bresnitz (Breznica) .... 89,6 %	Trebeleu (Trebeljevo) ! * '	933 y
isresiach (Brezje).....97 %	Tschernutsch (černuče) . .	933 o/
Goriach (Gorje).....97,3%	Woditz (Vodice) . .	gg y
Blagovni promet z Južno Koroško in s Spodnjo Štajersko


Ze pred tedni smo poročali, da je za izmenjavo blaga med Ljubljansko pokrajino in pokrajinami bivše dravske banovine, ki jih je zasedla nemška vojsko, v veljavi kompenzacijski odnosno klirinški sporazum, ki vsebuje tudi določbe za izmenjavo že plačanega blaga. Po tem sporazumu, ki je bil sklenjen za čas od 13. maja do 15. junija, je bila za blagovni promet med Ljubljansko pokrajino in pokrajinami bivše dravske banovine, ki jih je zasedla nemška vojska, določena vrednost blagovnega prometa v višini 200.000 mark ali 1,520.000 lir, in sicer za uvoz premoga, elektiičnega toka, mleka, ce-
ga stranka ne odpove, pri čemer veljajo za polmesečuo razdobje v sporazumu določeni polovični kontingenti.
Ker sporazum od nobene strani ni bil odpovedan, velja avtomatično naprej. Tako bodo tudi v bodoče uvozniki, ki uvažajo blago iz Spodnje Štajerske ali Gorenjske, poravnali svoje obveznosti /, vplačilom lir pri podružnici zavoda Ban-ca d'Itaiia na račun kranjske podružiiue banke K/edituustal-Bankverein ali mariborske p(xlružnice Landerbanke. Pri omenjenih dveh podružnicah v Kranju in Maribo'ru vplačujejo tamošnji uvozniki
Prvič prihaja k vam novi list „Karawanlcen-Bote" (Itaravanški sel). Mst naj vam ne bo samo poročevalec novic, ampak tudi posvetovaiec in prijatelj. Sprejmite ga kot takega I
Zvezni vodja Kflrntner Volksbunda
Wilhelm Schick
Gauamtsieiter
In tako izgleda povsod, kamor padejo nemške bombe. Slika, katero se v angleških mestih neštetokrat vidi.
menta in celuloze v Ljubljansko pokrajino in za izvoz pločevinastih izdelkov, parketov, lesa in lesnih izdelkov, kleja, kremenčevega peska, barita, apna in kvasa iz Ljubljanske pokrajine. Preko tega določa sporazum dodatni kontingent 50.000 mark (380.000 lir) za ostalo blago.
Gornji sporazum, ki je bil, kakor rečeno sklenjen do 15. junija, se' avtomatično podaljša za pol meseca če ga pred potekom polmesečnega roka .ena ali dru-
blaga iz Ljubljanske pokrajjine u-strezujoče zneske mark na račun ljubljanske podružnice Banca d'ltalia. Ce bi po poteku sporazuma nastal neizrav-nan saldo, se bo ta saldo poravnal preko italijansko-nemškega kliringa. V sporazumu je končno določeno, da se obe pogodbeni stranki pridržujeta pravico povišati blagovne kontingente za doEb trajanja sporazuma, če se izkaže za to potreba.
stran 4. Štev. 1.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 5. julij 1941
Is naše donmvine
Javna dela na Južnem Koroškem
Ceste in mostove gradi, odnosno popravlja pet tisoč delavcev
Na Gorenjskem so cestna dela v polnem teku. K.0 so proti koncu aprila dospeli oddelki organizacije Todt tudi na Gorenjsko, so našli razen podrtih mostov tudi ceste v najslabšem stanju. S popravili se je pričelo takoj in sicer najprej na .mostovih, ki jih je bilo podrtih 45, v celotni dolžini okrog 15000 m. Trije veliki mostovi, v Kranju, na Bledu in v Mostah, v skupni dolžini okrog 170 m, so bili nedavno že izročeni prometu. Trije nadaljnji mostovi v dolžini okrog 150 m bodo dograjeni v prihcSdnjih dneh. I'ri teh delih je bilo porabljenih okrog 2500 kubičnih metrov lesa.
V pogledu cest so bile razmere najslabše. OT je sklenila popraviti in ure- , diti prometne ceste in pota v skupni dolžini okrog 900 km. Nasutih, zvaljenih in popravljenih je bilo že 4 in pol milijona kvadratnih metrov cest. Za ta dela je bilo potrebnih okroglo 400.000 delovnih ur. K tem delom so bili pritegnjeni domači cestni organi ter so bili v obratu vsi kamnolomi, jame za kopanje peska in slično.
2000 delavcev dela na cestah
Na podlagi odredbe generalnega inšpektorja za nemške ceste se je pričela takoj tudi gradnja novlli cest. Zaposlene so bile takoj domače delovne sile. Po načrtu bodo zgrajene nove ceste v dolžini okrog 100 km in so se dela že pričela na odseku 26 km. Pri teh delih je zaposlenih 2000 delavcev. Pri delih na mostovih in pri vzdrževalnih delih pa je zaposlenih 3000 delavcev, tako da ima OT na Gorenjskem skupno 5000 delavcev. Pri cestnih delih je bilo doslej 150.000 delovnih ur, pri vseh delih za mostove in vzdrževanje novogradenj pa 800.000.
Vsa glavna dela se vrše na terenu med Kranjem in Korenom, med Kranjem ter Domžalami in Kranjem ter Litijo. Z večjimi deli se računa v kratkem tudi med Kranjem in Tržičem. Pri vseh delih je pri izvrševanju načrtov zaposlenih 12 inženirjev OT, 33 dom,ačih inženirjev ter 12 cestnih mojstrov. Ceste se grade po najmodernejših metodah, v goratem svetu kot alpske ceste, v dolinah pa sodobne betonirane ceste' najmanjše širine 7.50.
Drobna poročila
Afisling (Jesenice) Prometne nesreče. Frančiška Ogris, 69 letna kotar-ka, je padla na cesti in si zlomila levo roko. — Med vožnjo iz Ljubljane do Vel-desa (Bleda) je 32 letni inženir Jul. Kaer-lek tako nesrečno padel s svojim kolesom', da si je zlomil ključnico. Oba ponesrečenca so spravili v jeseniško bolnišnico.
Radmannsdorf (Radovljica Kaznovan navijalec cen. Kmet Lukan iz Lipnice je moral plačati 300 RM globe, ker je prodajlil bukova drva po višji ceni kakor je določena.
Stein (Kamnik). Divji lovec Orožniki so prijeli nekega divjega lovca, ki je lovil divjačino po Kamniških planinah. Ravno tako je romal v zapor neki malopridnež, ki je kradel kolesa.
Stein (Kamnik). Preimenovanje. Mestni kolodvor so prekrstili v „Stein-Feistritz", da se preprečijo zamenjevanja. Hkrati so ga temeljito prenovili in popravili.
Stein (Kamnik). Prometna ovira odstranjena. Vogel neke hiše v Gra-benski cesti je molel daleč na cesto. Zdaj so ga po ukazu političnega koinisarja podrli, s čimer je promet znatno olajšan.
NeumarktI (Tržič) Blagodatno socialno skrbstvo. Kmalu po zasedbi je začela organizacija NSV (Nationalso-zialistische Volkswohlfahrt) s svojim delovanjem. Iz vsega Reicha so dohajali darovi. Pod izkušenim vodstvom strankinega člana Sescheka oskrbuje NSV taČas okrog 2000 oseb iz Tržiča in 600 oseb iz okoliških občin z živili. Oskrba bodočih mater in mater dojilk je v rokah voditeljice že'nstva Jertschin, Mnogo hvald gre tudi onim,, ki na tihem pomagajo in sodelujejo. Za vodjo okrožnega urada NSV za okraja Krainburg (Kranj) in Laak (Skofja Loka) je imenovan dosedanji vodja NSV urada v Tržiču H. Kmetisch.
NeumarktI (TržK) Tatvina. V dekliškem domu tukajšnje predilnice so se vršile zadnji čas pogoste tatvine. V soboto so zasačili delavko Hefleno Barle, ko se je ravno napotila k svoji sestri v Loko, da ji nese nekaj ukradenih stvari. Seveda so jo odvedli v zapor.
Stein. Kopališče in vodovod. Iz dosedanjega majhnega plavalnega kopališča bo nastalo v kratkem moderno obrežno kopališče. — Za oskrbovanje prebivalstva z dobro pitno vodo bo služila močna električna črpalnica, katero že postavljajo
Stein. Prezidava. Politični komisar dr. Dulnig je dal spodbudo, da se prezi-data uradno poslopje političnega komisarja in občinska hiša, ker v dosedanjeni stanju ne odgovarja potrebam novega časa. Dela so, kakor doznavamo, že končana. — Občinske posle opravljata znana borca za netnStvo H. H. RechtacK in A. Kimenswenger.
Nemško devizno pravo. Nemško gospodarsko ministrstvo je izdalo okrožnico, po kateri se ukinejo v načelu vse devizno-pravne omejitve v prometu med Nemčijo in Spodnjo Štajersko ter zasedenem ozemlju KoroSke in Kranjske. Po nared-bah šefov civilne upraVe na Spodnjem Štajerskem ter na zastedenem ozemlju Koroške in Kranjske veljajo v teh pokrajinah nemški devizni predpisi.
Nemška državna pošta je prevzele obveznosti Bivše Jugoslovanske Poštne hranilnice na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Nemški državni poštni minister dr. Ohnesorge je odredil, da prevzame nemška državna pošta na zasedenem Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem vse obveznosti bivše jugolovanske Poštne hranilnice iz poštnočekovnega in poštnohranilnega prometa.
Poštni promet z nevtralnim inozemstvom. S spodnještajerskega področja je sedaj mogoče pošiljati po pošti v nevtralne pokrajine inozemstva navadna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorce in poslovne listine do teže 500 gramov. To velja tudi za kranjske in koroške predele, ki se nahajajo v nemški civilni upravi.
Cilji Domovinske zveze na Spodnjem
Štajerskem. V ponedeljek zvečer je bilo v Gradcu veliko zborovanje Okrožnega urada za vzgojitelje, na katerem je poročal zvezni vodja štajerske Domovinske zveze Steindl o delih te organizacije na Spodnjem Štajerskem. Dve nalogi stojita pred organizacijo; pridobiti prebivalstvo Spodnje Štajerske politično iu jezikovno. Doslej so bili doseženi že presenetljivi uspehi, za katere se mora organizacija zahvaliti 700 štajerskim učiteljem in učiteljicam, ki so delovali na Spodnjem štajerskem. Steindl je izjavil, du je treba ustvariti na meji nepremagljiv nemški kmečki val novega nemškega obmejnega kmeta. 95 «/o prebivalcev Spodnje Štajerske se je že prijavilo v Domovinsko zvezo. V petih letih bo Spodnja štajerska povsem nemška dežela.
Nemški vojaki zapuščajo Zagreb. 2e dalj čajsa je bil na Preradovicevom trgu v Zagrebu večji odred nemških motoriziranih edinic pripravljenih na odhod. Vso te motorizirane edinice so zapustile Zagreb v soboto opoldne. Zagrebčani so jih pri odhodu prisrčno pozdravili, prav tako prijazno pa so jim odzdravijali tudi nemški vojaki.
Zemun je prevzela Hrvatska. Te dni so nemška oblastva izročila vse zemun-ske javne urade neodvisni hrvatski državi in je vse uradništvo teh uradov hrvatski državi tudi že priseglo. Prva naloga Hrvatske bo zdaj, tako pravi zagrebški „Hrvatski narod", da bodo Zemun očistili Srbov, ki so ga у zadnjih 22 letih naravnost preplavili.
Sarajevo se sedaj imenuje Sarajvo. Veliki župan župe Vrhbosna Dterviš Ome-rovič je izdal naredbo, da je treba od 25. junija v vseh uradnih nazivih Sarajevo imenovati: „Stftajvo".
Jezikovni tečaji. Sredi julija se prič-no po vsem zasedenem ozemlju tečaji za poučevanje nemščine. Vršili se bodo čez dan za mladino, zvečer pa za odrasle, seveda brezplačno. Vsakdo bo imel priliko, da se nauči nemščine. Znanje' tega jezika je bilo že do sedaj potrebno
za vsakogar, kdor se je hotel malo raz-gledati po svetu, tem bolj pa bo potrebno zdaj, ko je postalo to ozemlje del Velike Nemčije'.
Tečaje bodo vodili nemški učitelji in učiteljice iz Koroške in iz Salburškega.
Natančnejše podatke priobčimo v prihodnji številki našega lista.
Letošnja košnja. Hladno vreme in pogosti dež sta vzrok, da se je letos košnja precej zakasnila. Vroči dnevi zadnjega časa pa šo bili za košnjo kaj ugodni. Povsod čuješ klepanje kos, ki v teh dneh tako prijetno udarja na uho kakor zvonenje zvonov k velikemu prazniku. Saj pa je tudi košnja uvrščena med važnejša kmečka dela, na katera se kmet kar slovesno pripravlja.
V nižjih legah je košnja skoraj končana, samo v hribovju je še slišati veselo klepanje. Sena bo letos dovolj, saj je dež pridno namakal zemljo in pospeševal rast.
Obvestilo
lekom gospodarsikega prispodobijeujin državnemu okrožju Koroške so bile z odredbami z dne 2. junija 1941 v obiir-ni meri urejene mezde in cene.
Te ureditve temeljito spremenijo prejšnje nedostatke. Prebivalstvu zasigurajo, da se stroški življenja ujemajo z mezdnimi dohodki, gospodarstvu pa dajo primerno podlago za njegov nadaljni razvoj.
V korist skupnosti izdane odredbe zahtevajo disciplino in sodelovanje prebivalstva, kakor tudi natančno izpolnjevanje predpisov. INjihovo omalovaževanje je v naspTotstju blagoru skupnosti ter se bo v vsatkem slučaju brezobzirno kaznovalo.
Načelnik civilne uprave: Kutschera
Kanada se jesi nad Londonom
Podpora Moskvi odklonjena.
Priznanie Angležev, da so splet-karili z liloskvo in sodelovanje s Sovjetsko Rusijo, katero napovedujeta Churchill in Eden, je izzvalo v Kanadi največje presenečenje. kakor poročajo iz Ottave.
Razkrinkana Igra
.VOlklscher Beobachter" o pomenu vojne z Rusijo
Pričetek sovražnosti med Nemčijo in Rusijo je glavni predmet vseh listov. „VolkischtT Beobachter" podčrtava predvsem dejstvo, da je odločna akcija Hitlerja nenadno razkrinkala dvojno igro Moskve. Pričetek te nove vojne v vzhodni Evropi, piše list, je naložil vsemu nemškemu narodu in njegovfin zmagovitim oboroženim silam visoko poslanstvo za rešitev vsega evropskega kontinenta. List naVaja besede, s katerimi je Hitler končal svoje dnevno povelje nemški vojski in povzdiguje hrabrost nemških vojakov, v katerih rokah ni sedaj samo usoda nemškega naroda, tMnveč rseh evropskih narodov. NemSki vojaki bodo tudi sedaj dokazali, da se zavedajo svo-i je odgovornosti in bodo znali tudi to pot napredovati v zavesti zmage.
V istem listu je objavljen članek znamenitega novinarja Siberja, ki osvetljuje politični pomen sedanjega nemškega stališča nasproti Rusiji. Stalin je sklenil pakt v avgustu 1939 v prepričanju, da je vojna nacionalsocialističe Nemčije in fašistične Italije s plutokratskimi silami neogibna. Stalin je od te vojne, o kateri je mislil, da bo dolga in krvava, pričakoval marsikaj. Bliskovite zmage osnih čet, ki so strahovito strle sleherni odpor, so slednjič postavile Stalina pred stvarni epilog sedanje vojne, od katere si je toliko obetal. Svojo lažno politiko je
otežil z intrigami in izdajstvi, ki jo je moral rajh potrpežljivo prenašati. Sedaj je Hitler s svojo odločno akcijo razkrinkal sramotno sovjetsko igro. Nemški narod in z njim vsi evropski narodi se sedaj zavedajo, da so rešeni pred Stalinovim pbskusom, ki je hotel v zvezi z demokracijami preprečiti obnovo kontinentalne družbe in boljšo bodočnost. Tudi to pot sta moč in jasnost osi pravočasno razkrili temno spletko. Tudi za Stalina ter njegovo židovsko in boljševiško vlado velja izrek: Prepoznol
Hitlerjeva polivaia
ffrancosicim ujetnikom
Ze nekaj časa sem mečejo britanska letala eksplozivne in zažigalne bombe na neko vas v zapadni Nemčiji. Bombe so izzvale nekoliko požarov »a stanovanjskih hišah. Da bi ukrotili ogenj, ki je ogražal vso vas, so z nemške strani uporabili pri gašenju tudi francoske vojne ujetnike, izmed katerih se jih je 9 pri gašenju posetno odlikovalo z izrednim pogumom. Kancler Hitler, ki so mu poročali o zadržanju teh hrabrih ujetin-kov, je takoj odredil njihovo izpustitev v domovino.
Tudi med francoskimi Kanadci je povzročilo naznanilo o aliansi britanske krone z rdečim Kremljem vedno večje ogorčenje nad angleško vojno politiko.
Že napad na Sirijo je izzval v Kanadi tako razburjenje, da je bila kanadska vlada primorana. odpraviti agitacije proti Vichy-ju. V Kanadi sedi na tisoče komunistov v ječah. Bati se je. da bo treba izpustiti vse zločince in anarhiste, oko nastane zveza London — Moskva. Zdi se, da je sovjetsko-ruski poslanik Majski v Londonu že predložil načrte v tem smislu.
Uradni krogi v Vichy-ju so izrekli, da se pojavlja sedaj po vseh britanskih dominionih ta težki problem. Kanadski ministrski predsednik King je bil že primoran o-lajšati alianso, katero je Churchill napovedal, sicer bi bila zmešnjava v Kanadi prevelika. Ves kanadski tisk roti vlado, naj opusti to sodelovanje s Sovjetsko JElusijo, sicer bi nastale v deželi težke notranje zniešnjave. V Vichy-ju so prepričani, da se Churchillovo u-panje ne bo izpolnilo, da bodo do-minioni z ruskim zavezništvom zadovoljni.
Zakaj so so razdrli Srbi in Hrvati. O
tem vprašanju razprav^Jh zagrebški usta-ški dnevnik „Novi list" v uvodniku, v katerem se spominja 20. junija 1927., ko je bil v Beogradu ustreljen Stjepan Radič z dvema tovarišema. V tej zvezi izvaja dnevnik, da je zločin 20. junija pomenil dokončni prelom med Hrvati in Sirbl, med dvema svetovoma, ki nista mogla priti v sklad, ker so bila njuna čustvovanja tuja, cUji nasprotujoči in ideali različno usmerjcini.
Sobota, 5. julij 1941__K A R A W A K E N - B O T E
X
Slev. 1. — Stran 5.
Skrivnostni dokumenti sovjetskih
posiancev
Dokazi, da so Rusi prelomili besedo
Mesecu avgusta 1959 je Rusija sklenila pakt z Nemčijo. Oktobra 1939 je bilo brali v „Navodila zu zarotnike komunistične stranke na Slovaškem": „Sovjetska Unija in nje rdeča armada sta lahko pripravljeni. da napadejo brez izgub na primernem mestu oslabelega sovražnika." Je-li treba boljšega <^p^aza za namen Moskve, tla je bila že od prvega dne pripravljena, vse Nemčiji dane obljube izdati. Zunanji urad ima dovoli dokaznih listin^ da je Moskva velikopotezno po drugih deželah rovarila proti Nemčiji. Na Romunskem se je moskovska agitacija neumorno trudila prepričati Romunijo, da je Reich odgovoren za vse notranje politične in gospodarske težave in razširjala spise in letake, katere prinašajo s poslaniško prtljago ofi-cielni kurirji sovjetskega poslan-s va v Bukarešti. V Jugoslaviji stvar nikakor ni bila drugačna Ban dravske banovine zamore izreči v avgustu 1940. da ima natančne podlage za to. da so komunisti pri-РГ.4 . demonstracije proti Nemčiji in Italiji in komunistični letaki hujskajo proti Berlinu in Rimu in proti vsem politikarjem v Bel-gradn, kateri hočejo živeti v dobrem sporazumu s silami osi.
Na dan ruske revolucije 7. no-venmra 1940 kroži po Sloveniji letak, ki poziva k protestu proti paktiranju vlade Cvetkovića z im-perialističnima vladama v Berlinu m Rimu.
Enakemu cilju služijo demonstracije, vprizorjene od ruske stra-povodom takih prizorov je uje-
a jugoslovanska policija demonstrate ter se je izkazalo, da je men ujetimi nekaj nastavijencev sovjetskega poslaništva.
Napadalni načrt
v komunističnih krogih se tu in tam očitno proklamirajo ruski nameni osvojitev na Balkanu in proti Nemčiji. Tako poroča nemško poslaništvo v Belgradu 13. septem-kra 1940, kako je pred nekaj tedni izjavil udeleženec nekega zbora ruskih strankarskih funkcionar-y^^ffrebu- „da bi se morale po ruskih informacijah: Slovaška- O-grska, Jugoslavija, Bolgarija. Romunija, kakor tudi od nemških oddelkov zasedena Poljska nazivati ruski protektorat. Nova ureditev
S a da se moi*e izvesti še le, ko bo emčija. kakor je pričakovati, vojaško oslabela. Po zasedbi Bel-grada se je našel v tamkajšnjem sovjetskem poslaništvu dokument, '.^i^^^^rega je razvidno, da so da-od ruske strani srbskim komu-sovjetskim prijateljem sledeče vsebtae: „USSR ^ ugodnem trenutku
reagirala "Koanem trenutku trosile svoje	raz-
bo UdSSR	m^i zatorej
Nemčiji. prekS. "i"!*
vojne moči, zatorej udarila p
Nemci JI. .prekoračila Karpate to bo signal zn	i • •
r» 1	revolucijo na
Ogrskem m preko Ogrske bodo korakale čete v J"gosUvijo in prodrle do Adnje, bodo ločile Balknn in bližnji Vzhod od Nemčfje Kda^
bo t,) zgodilo? Tf katerega bodo smatrali bovjeti za najugodnejšega za to podjetje."
Tudi od Bolgarske uradne strani se je moralo ugotoviti v poletju 1940- da je v južno-vzhodnih državah Splošno ojačenje boljševiške propagande. Na Ogrskem pa je boljševiška propaganda komaj za-jnogla najti pomagačev. ker je tukaj spomin na strašansko vladanje Bela-Khun-a še preži v. Tem bolj mebrzdano nadaljuje sovjetska U-
niju po ozemlju- katero je vrnila Ogrski v marcu 1939, svojo podzemsko propagando. Tako na primer poroča iunsterdamski častnik „Algemeen Handelblat" 30. decembra 1939, da se v omenjenem o-zemlju vidijo po zidovih povsod sovjetske zvezde in znamenja kladiva in srpa.
Na Slovaškem se je prav pridno agitiralo z letaki, s stenskimi nap-si, listki in komunističnimi simboli. Material je tiskalo poslaništvo.
Na Francoskem "je Moskva sistematično motila dober namen francoskih politikarjev. kateri hočejo pridobiti francoski narod za poli-ko sodelovanja z Nemčijo. V Generalni Guberniji se je takoj pričela sovjetska propaganda, čim je bila razmejitev nemškega in ruskega interesnega ozemlja končana.
Celo na Grškem so boljševiki že nekaj tednov po vkorakanju Nemcev skušali luijskati od Anglije zapuščeni grški narod proti Nemčiji in rtaliji.
Koncem novembra 1940 je poslala Sovjetska Unija ^xisebnegu delegata h kralju Borisu, da bi preprečili zbližan je Bolgar je z silami osi in da bi spravili Bolgarijo na SVOJO stran in sicer s ponudbo garancijkega pakta. Od jeseni 1940 so se Rusi v Romuniji trudili na vse načine- da zanetijo notranjo vojno.
2e novembra 1940 so komunisti in plačani agenti smuknili v legio-narje. Vrhunec komunističnega delovanja pa je bil poskus upora ek-stremnih legionarjev 23. in 24. januarja 1941.
Nemški poslanik v Bukarešti je poročal ti. 2. (941 o vzrokih, ki tiče za tem Poizkušenim uporom.
Obljuba za dobavo orožja Srbiji
Načrt za državni prevrat so zasnovali ruski elementi, ki so s tem hoteli premostiti Bolgarijo preko Romunije, kakor tudi < pomočjo agentov Secret Service. Oba sta takoj spoznala položaj ter ga izkoristila. Kdor pozna njihove metode, mu je popolnoma jasno, da so se vmešavali v igro. Načrt; Napraviti zmedo za vsako ceno. da vznemirjajo Romunijo kot gosjpodar-sko ozemlje in kot ozemlje za razvrstitev nemških čet.
Prav tako jasno se kažejo ruske intrige o zadrževanju Moskve napram _ Jugosluvi ji. Osnovno zadrževanje Rusije se posebno jasno kože v vprašanju o dobavi ruskega orožja Srbiji, o katerem pojasnjujejo v Belgradu najdeni akti srbskega vojnega ministrstva. .Jugoslovanski vojni ataše je mogel poročati: ,,da je Rusija pripravljena na obširno vojno pomoč." Edini ruski pogoj je bil absolutna tajnost, zlasti se je moralo preprečiti, da Nemčija, Bolgarija ali Romunija ničesar ne zvedo o dobavi orožja. Kakor je znano- je ruski radio in ruski tisk z veseljem pozdravil belgrajski državni udar
„v naši vasi ne sme biti nikdo lačen . . .**
v neki večji VBJii so vaščuni storili Za sedanje razmere upoštevanja vreden sklep; v tej vasi ne sme biti nikdo Jačen. Drug drugemu hočejo pomagati in posvetiti posebno pozornost revnejšim so-občanom, ki nimajo dovolj lastne zemlje, na kateri bi si pridelali zadosti živeža za svoje potrebe, pa naj so te še tako skromne'. Večji kmetje bodo podprli revnejše kmete in delavce^ ki pa jim bodo voljno pomagali z delom. Tako bodo skupno prebrodili dobo pomanjkanja.
Dogovor in sklep te vasi zasluži vse priznanje in je vreden posnemanja. Ce bi povsod ravnali tako, bi bilo odpravljenega mnogo pomanjkanja in bi bila prihranjena marsikatera solza zaskrbljene matere, ki žailostno gleda svojo deco v pomanjkanju. Živimo v časih, ki nalagajo vsako-mur zatajevanje in potrpljenje. Odreči se je treba marsikateri navajeni dobroti. Je pa tudi doba in priložnost, ko lahko vsakdo, kdor le hoče in more', stori kaj dobrega za sočloveka. Sedanji čas zahteva velikih in do-brih src ki so pripravljena delati plc-dela. Prav dandanes so vsega spoštovanja vredne, pesnikove besede:
^0 vso j C svet dovolj bogat
srečni vsi bi bili,
če kruh delil bi z bratom brat s prar srčnimi čutili.
in Siraovičevo vlado. Brezdvoiuno so pučisti /e pred državnim udarom močneje upali na rusko pomoč v svojih načrtih. Zdelo se je, da so se pričakovanja Simovićeve skupine izpolnila, ko je bilo a-prila 1941; v Moskvi podpisano rusko-jugoslovesko prijateljstvo in nenapadalni pakt. Nadalje je dokumentarno dokazano, da je sovjetska Rusija poroč:ala o stajiju in kretanju nemšlčih in italijanskih čet jugfoslovanskemu in grškemu generalnemu štabu. Iz točnega izvira se je končno izvedelo, da je predlagala sovjetska vlada 10. a-
prila jugoslovanskemu poslaništvu dobavo vojnega materiala preko Črnega morja.
Vsa politika leži očitno na političnem in vojaškem sodelbvanju med Sovjetsko Unijo in v novejšem času tufli z Ameriko, približno v istem času je nastopila očitna di-plomatičmi |)omoč. ki jo je Rusija nudila angleški vladi na Balkanu. Znano je, da je bila naloga {letovanja angleškega zunanjega ministra Eden a v Turčijo, prilegniti I určijo \ balkansko fronto in po možnosti iudi Sovjetsko Rusijo, kar nuj bi Kdeu dosegel s potovanjem v Moskvo. Ce tudi ni prišlo do tega potovanja, še ni smatrala Sovjetska Linija, da je prišel pravi trenutek, da bi formalno pristopila na stran proti Nemčiji, venclar je bila Mo«kva odločena tesno sodelovati z Anglijo, kar se je doseglo s potovanjem angleškega poslanika (hippsa z ruskim vojaškim letalom \ Ankaro. Rezultat tega pogovora je bil objavljen 23. marca 1941. V tej objavi je sovjetska Unija zasigurala I určiji popolno nevtralnost za primer kakršnegakoli konflikta. Kakšen je bil cilj sovjetske Unije- je označil (poročevalec ..Associated Press" iz Ankare sledeče:
..Z izključitvijo mogoče ruske protiakcije za primer vstopa Turčije v vojno na strani Anglije, je Moskva prvič delala javno in učinkovito proti nemški diplomaciji", so se takrat angleški načrti za razširjenje vojne razblinili ob realističnem zadrževanju Turčije. Potem se ni nič izpremenilo nad stvarnim dejstvom, da Rusija daje l>oluho angleškim nameram.
Enako politiko je zasledovala Moskva z večjim uspehom napram JugWaviji. ko je spodbujala bel-grajske pučiste v popolnem sporazumu z Anglijo k državnemu prevratu in je s sklepanjem prijateljske pogodbe ojačala njihove želje do vojne. Od tega časa je sodelovanje med Sovjetsko Unijo in Anglijo vedno tesneje.
Negotova usoda Nemcev v Rusiji
Kakor poročajo »Piccolu« iz Berlina, so tam v resnih skrbeh za usodo nemške narodnostne skupine v SSSR. že pred izbruhom sovražnosti je bilo slišati D mnoštvenih aretacijah in sovjetski listi so zamenjali govoriti o Nemcih ob Volgi, na Kavkazu in celo v Sibiriji kot o nevarnem življu, ki bi se utegnil v danem trenutku razkrinkati kot »peta kolona«.
Teh Nemcev ni malo. Sodijo, da njih število presega milijon. Po predvojni statistiki je živelo samo ob Volgi 650 tisoč Nemcev. Na obalah črnega morja jih je bilo 600.000, a ti so se izza revolucije skrčili na polovico. Strnjene naselbine žive tudi v severnem Kavkazu, v Transkavkaziji in posebno v Sibiriji, kjer jih je bilo pred svetovno vojno več ko 200.000. Sibirske naselbine so danes docela uničene; zato pa zbirajo Nemce iz raznih pokrajin Rusije v sibirskih iz-gonskih središčih.
Življenje Nemcev v SSSR zadnje čase nikakor ni takšno, kot ga je nedavno naslikal neki moskovski mesečnik v nemškem jeziku. O tolstih kolhoznikih, ki prepevajo slavo batjuški Stalinu, ni niti govora. Sovjetski nemški listi so že prenekatcrikrat poročali o zlorabah, če-
prav jih skušajo naprtiti »protirevolu-cionarnim« življem. Zlaeti tožijo, da se kolhoznikom (zakaj kmetov, ki bi obdelovali polje za svoj račun, ni več) po krivem utrgava velik odstotek natural-ne mezde, ki jim pristoji po zakonu. Ta naturalna mezda, ki jo dobivajo v kmetijskih pridelkih, je kmetu edina možnost preživljanja, kajti mezda v gotovini dosega na teden komaj tri rublje in zadostuje kvečjemu za tobak.
Delo na polju se vrši pod vodstvom nadzornikov, ki ravnajo s svojimi podrejenimi kakor s sužnji. Starcem in slabotnim se po zakonu nalaga »odbitek za zmanjšano storilnost«, ki znaša najmanj 10%. Vrhu tega morajo Imietje plačevati davke, t. j. oddajati ustreza-jočo količino svojih pridelkov, in nedavno tega so jim naložili še »rado-voljni prispevek za kuHurno akcijo". Nič čudnega ni, da prihajajo tudi v rodo-\'itnih krajih ob Volgi, kjer zemlja obilno rodi, kmetje v mesta beračit za moko in kruh. Srečnejši ponujajo v za-•vnao zelenjavo, a te je malo, kajti zakon, ki zagotavla pridelovanje povrt-nine, ostaja v večini primerov na papirju, ali pa je tako oddaljena, da je kmetje rajši ne obdelujejo.

Povsod v Knsijl so naletele nrJo čete na begunce. Nn sliki jih vidimo pred rnzdcjmiiin mosfoiu
štev. 1. — Stran 6.
K A K A W A \ K E N - B O T E
ODREDBA o oddaji ml^ka in surovega masla
Na podlagi dane mi pooblastitre odrejam sledeče:
S 1.
1.	\ si lastniki krav na zasedenem ozemlju Kranjske morajo v svojem obratu pridelano mleko oddajati mlekarnam ali nabiraluicam mleka.
2.	Izvzete so one množine mleku, ki se pri najvarčaejši uporabi potrebujejo za domačo uporabo pridelovalca ali pa v svrho reje telet.
3.	Politični komisar določuje, nabiral-nico, kamor sc ima ()d<iajati. lei las dajatev za posamezne kraje.
§ 2.
1.	Do po odst. 3. določenega časa priče tka oddaje mleka sme prodajalec mleko oddajati potrošniku.
2.	('roclaja mleka trgovcu ni dopustna.
§ 5.
Prepoved pridelave surovega masla.
Pridelovalci mleka, ki morejo mleko oddajati nabiralnicam. niti ne smejo za lastno j>otrebo surovo maslo pridelati: za njihovo potrebo jim daje mlekarna surovo maslo.
Nakaznice za dobavo surovega -masla jim izstavlja politični komisar.
§ 4.
Izjeme o prepovedi pridelave surovega masla.
1.	Politični komisar določuje v katerih krajih, da sc sme mesto mleka tudi v prihodnje pridelati surovo maslo.
2.	\ tokih slučajih pridelano surovo maslo se ima brez izjeme oddajati od političnega komisarja določeni nabiral-nici. Vsaka druga prodaja ji prepwe-dana.
A teh slučajih določuje politični komisar ono množino surovega maslu, ki se sme za domačo uporabo pridelovalca obdržati, ker je v ta namen potrebna.
§ 5.
Kazenska določila.
kršitev te odredbe se brezobzirno kaznuje. kot pregre.šek zoper gospodarstvo za preživljanje nem.škega naroda zu časa vojne.
§ 6.
Tu odredba velja takoj.
Bled. dne 22. junija 1041.
Načelnik civilne uprave: K u t s C h e r a.
ODREDBA o gospodarstvu z lovom in o izvrševanju lova.	,
S iakojšnjo veljavnostjo odrejam;
& i.
Nu podlagi § 6 moje odredbe z 6. VI. 1941 se do nadaljnega oskrbuje in izrr-šiije loT po s<!daj nu tem ozemlju veljavnih določilih, v kolikor sc v sledečem ne določuje kaj nasprotnega.
§ 2.
1.	Obstoječi lastni in občinski lovi ostanejo kakor do sedaj, prenehajo pa vse i>bstoječe zakupne pogodi>e. Do nove oddaje v zakup ali druge razja.snitve lovskih pravic postavi politični komisar za vsako lovišče (Rerier) komisaričnega lovskega oskrbnika, ki bo začasno lovišče oskrboval ter bo za novo diij<i(c\ v zakup potrebno pripravil, ozir. njo izvršil.
2.	Vse dosedanje posebne pravice pre-prenehajo.
Pravica do izvrševanju lastnega lova je odvisna od izrecnega potrdila pristojnega političnega komisarju.
_______Sobota, 5. julij 1941
§ 3. \
Komisarični lovski oskrbniki delujejo po navodilih načelnika civilne иргатб, ozir. njemu podrejenih službenih mest T zastopstvu in na račun lastnikov last-nili lovcev, ozir. občin. Dokler delujej* imajo vse pravice in dolžnosti lastnika lovske pravice ter imajo v služl)enem okraju v zadevi lovskega varstva varstvo in pravice javnih straž, kakor lovsko nadzorstveno osobje.
§ 4.
.\u predlog političnega komisarja h* načelnik civnine uprave pri vsakem političnem komisarju nastavil izvedenca, ki pozna krajevni* iii lovske razmere in ki bo stavljal političnemu komisarju predloge ter izvajal izvedni.ška mnenja.
§ 9.
Radi pravilnih ukrepov na podlagi te in prihodnjih odredb se ne more niti odškodnine zahtevati, niti odpovedati.
§ 6.
Nniančiiejšu izvršilna določila bom izdal z izvršilnimi oidredbami.
Načelnik civilne uprave: Tv n t s e li e r a.
v
Časopisne raznašalce
iščemo v vseh krajih. Nudimo dober zaslužek. Sprejmemo samo zanesljive osebe. Služba traja te nekaj ur, ob sobotah vsak teden. - Ponudbe poslati na upravo
Karawanhen - Bote
Kraiithurf^f Postfach 37.
Zeitungs - Austrdger
an alien Orten gesucht. Wir bieten guten Ver-dienst, es ko m men nur zuverlassige Person en in Betracht. Die Beschaftigung dauert nur wenige Stunden am Samstag jedzr Woche. - Interessen-t^n woUen ihre Adresse dem Verlag mitteilen.
Karatvanken - Bote
Krainburg;, Postfach 37.
Prebivalstvu Kranjske!
Danes je izšla prva številka
HARAWANHEN BOTE
kot tednik, katerega dobavimo brezplačno v vpogled.
V prihodnji številki objavimo pogoje glede naročnine.
Želimo, da se Karawanken-Bote v vseh okrajih čim bolj razširi,
Krainburg, dne 5. julija 1941.	Uprava.
ZLATAR . JUVELIR
B. RANGUS
KRAINBURG
Krelssparkasse Krainburg
und deren
Zahistelle in Laak
Heimisches Sparinstitut, Einlagen auf Sparbuch u. Giro^ Einlagen; lang- u. kurzfristige Darlehen u. Kredite jeder Art;
Domač denarni zavod, vloge na hranilno knjižico in tekoči račun — dolgo' in kratkoročna posojila in krediti vsake vrste
Načelnik civilne uprave (šolski oddelek)
Razpregled učeče se mladine na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske
Učenci in učenke višjih šol (gimna= zije, realne gimnazije, učiteljišč), ki imajo svoja bivališča na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, naj se javijo do 20.7.1941 pri šolskem pooblaščencu političnih komi= sarjev v Kranju, Radovljici, Kamniku, Loki in Litiji £er naj prinesejo s seboj prepis zadnjega šolskega izpričevala.
Za učenke in ucence dosedanje realne gimnazije v Kranju ta naredba ne velja. Č-as za prijavo teh dijakov se bo nazna= nil s posebnih razglasom.
Dr. Koschier L r.
VQU1SBAHK. K.RAIHBURG e.G.m.b.H. KRAIKBURG,neben»MtePost«
Fuhrung von laufenden Konfen
Vodimo tekoče račune	Asittahme von Spareinlagen
Sprejemamo hranilne vloge
Kreditgewahrungen aller Art
Posojila vseh vrst