USTER. Sola, koca in gospodicna« Staji izkušeni Ijudje so napovedovali sedanje slabe Case tudi s temi-le besedami: ,,Kadar bo stala v vsaki vasi šola, ob vsaktera drevesu koča ter bode prišla iz vsake kofie gospodična, takrat bodo zavladali tako slabi čnsi. da bodo moški rekali: ,,Lani ne bi rad bil vojak. letos ne kmet, drugo leto pa ne gospod."" Ker nas izkušnja u5i, da preroške besede modrih Ijudi niso vselej lahko umljive, prazne in brezpomembne pa tndi niso, za.tega.delj ne bo brez koristi, 8e se cenjeni bralci in bralke ,,'Slovienskega Gospodarja" z menoj vred nekoliko pomudijo pri navedenib. težko umljivih stavkih ter mi pomagajo razvozljati njih skrivnosten pomen. O8ividno imanio tu opraviti s tremi osumljer.ci, ki so zatoženi od javnega mnenja, da so pomagali priklicati v deželo hudc čase, v katerih se ne čuti sre8nega ne vojak, ne kmet in ne gospod: torej naposled nihfie, Prva izmed teh freh grešnic je osumljena šola, da bi naj bila pomagala priklicati v deželo slabe 8ase. Mogo8e, ali pa tudi ne. Jaz za-se verujem nepo- zabnemu vladiki Slomšku, ki je dobro šolo na vso mo<3 priporoSal in podpiral, o slabi šoli pa rekel, da je bolje, 8e je ni; verujem našim duševtiim velikanom: Gregorčiču, Aškercu, Striltarju itd., ki so s svojimi nesmrtnimi umotvori že blizu pol stoletja učili in vzgajali slovenski narod; verujem naSim vzgojiteljem, ki žrtvuiejo skoraj vse s\Toje žrvljenje v razvitek in izboljšanje sloveniskega Šolstva; verujem pa tudi v bister razurn in zdravo razsodnost preprostega slovenskega ljudstva, ki je ravno s pomočjo šole, cerln*e, pesnikov in drugih dobrotnikov-umetnikov dosjielo na tako visoko stopinjo splošne izobrazbe, da se sme dandanes slobodno imenovati natjomika/ne,iši narod na jugu Avstrije, katere ne more premagati ne vran. ne Italijan. Da je šola tupatam tudi kaj zakrivila, je brez dvoma resnično; kajti njej se čestokrat godi kakor ^tndencu, v katerem je v navadnih razmerah čista Aodn. Ce se pa zajemalci vode okoli njega prepiraio in pretepajo ali z rahami suvajo in lučajo kamenje vanj, fedaj se njegova čista vsebina kmalu skali, fla postane neužitna. V sedanji strašni vojski se zopet kaže, da zmagujejo tisti, ki imajo bolje izšolane in izobražene vojake, 8eravno je morebiti sovražnik v veliki premoči. Deset neizšolanih ruskih vojakov beži pred enim avstrijskim. In kako velikega pomena jfl ravno dobra Sola za poljedelce, živinorejce, sadjarje, vinogradnike itd., to 8uti dandaneS vsak napre- den kmet na svoji lajgtni Koži. Brez šole bi ne šlo dobro na.prej, rajje nazaj. Druga osumljenka, koča, bi naj tudi bila kriva slabih 8asov. Moj Bog, kako sitni in nezadovoljni so ljudski preroki! Menda se bodo lotili še votlega bukovega štora, dolže8 ga, da je tudi on pomagal pokvariti dobre čase s tem, da je dajal potuho zajcu, ki je spal ob njegovih piravih koreninah. — Torej ko8a, tista bela, prijazna in samotna koča na griču ali pa ona lična .,ko8a pri koči" v dolini ob cesti, po kateri stopa nešteto nog, nosefi na delo nešteto rok, ta kofia je vendar prava dobrobitnica neštetim IjudemT ki se ondi rodijo, živijo in umirajo, ker jim služi z lasfnirn dvoriščem in ognpščem ¦ kot varno zavetje jired sovražniki igem od tujih pragov. In ta velekoristna koCa bi naj bila sokriva slabih 6asov! Težko je verjetno. Imel pa je o njej nikalno, t. j. slabo mnenje stari Karamiceljv ki je na sejmu v Slov. Bistrioi prodal edino kravico, domov grede pa v družbi dobrih prijateljetv vse denaroe zrapil ter bil zaradi tega od svoje žene in treh hčera neusmiljeno prekreganf zasramovan in od pet do glave od \"seh dobrih lastnosti prebran. Modroval je Karamroelj ob 8asu teh hudih težav tr«ko-le: ^J-areninski z\onik ima štiri mo8ne stene in štiri krepke mlaJdi8e, moja ko8a pa trl slabe. Ko bi človek Se enkrat bil rojen na svet, v koPo aJi na malo posestvo ne bi hotel nikoli ve8. Ob koči sem tako na kratko privezan kot pes na verlgi. Ne smem skašljati, pa že pljunem po sosedovih tleh. A dokler ismo vsi zdravi, se res še živi za silo; ali pravo življenje to ni, 8e moram biti v vednem strahu, kako bomo izhajali potem, fie bi nas obiskala neprijateljica: bolezen. Na ve8ji kmetiji se ob taki priliki lahko proda eno ali drugo živinče, to ali ono drevo, pa so naipotrebnejši iizdatki pokriti, ne da bi človek moral lezti že na boben. Naj pa ob koči storim to, če morem! — Ko bi imel veliko kmetijo in bi zapil ves izkupiček od treh prodanih krav, bi morda imel še vedno tri v hlevu. Ali če bi pustil posrebriti sto doraslih smrek, hojk ali drugih dreves, imel bi jih še vedno na tisoSe v gozdu, Iz ko<5e sem odgnal samo eno icravico, pa imam že celi pekel na vratu, V blaslovljenem letu 1908 n. pr. je zrastlo na večjih kmetijab obilo sadja, vina in drugih ¦ pridelkov. Koliko pa ob moji ko8i ? Ni vredno, da bi omenil. VSasiii bi komaj bilo, da bi v steno vtaknil zobe. Revgfiina, nevolja in sramota se mi od leta do leta okoli ko8e mota. Res je, da je na veliki kmetiji mnogo dela, skrbi in plaftevanja; toda tega dela skrben in razumen kmet ni opravljal zaštonj. Ko minejo najvefiie skrbi in pla8evanja, je kmet pod svojo sfreho gospod, ko8ar pa bera8. Kaj mi poraaga, 6e lahko domaCe delo opravim sam, 8e mi žena le nekoliko dobro gospodinji, ki pa naposled nimam kaj nesti pod nos; ampak ftemu so mi pa tri zdrave in za delo dovolj mofine h8ere v kofii! Te hčere zbežiio iz vsake službe, ker jim je redno vsakodnevno delo pretežavno; a jaz bi jim naj skrbel za drugo kra.vo in jim kupoval lepo oblfiko. Nikoli ve8! Boljše je, da ni krave pri koCi in da sem 9am zapil denarje, kakor da bi še naflalje podpirall lenobo, lišpanje in gizdalinstvo pod mojo streho. Mera težav pri meni je po.lna. Moja dekleta morajo v službo, pa mi tako kmalu ne smejo ve& priti pred o8i!" Tako se je izjezil stari Karaniicelj in imel je deloma prav; kajti na malem posestvu ob koči se navadno ne pridela toliko, da bi zamogla ob tem pošteno živeti poštena rodbina. Kot tretjo j)ovzro5iteljico slabih 5asov bočejo videti strogi ljudski preroki v gospodiftni, v oni ljubeznjivi, nežni stvarci, ki se lepo, moderno oblači, 8rno gleda, drobno gre in se sladko na smeh drži. — ,.To so pa viendar več kot oni, ki pse režejo, ti neomikani, zarobljeni in odurni preroki, ki šole ne marajo, ko8o preziraio, gosfiodično pa zasramujejo", se bodo morda oglasile v sveti jezi kake gospodiftne. ,,Ali ni to od sile?" ,,Ne", bi rekel stari Karamiceij, ,,ker ženska z dežele, 6e poleti rokavice nosi in po vsej isili ho8e biti lepa, je največkrat na dlani sLepa. Niej bi koma.j bilo, da bi ji kupil o6ali za na dlan, sicer ti ne vzame koristnega dela v roke. Za mestne gospodične so ne brigam, one na deželi pa so že od struna! Le-te gospodične zapravljajo zlate nre mladih let s frčkanjem las, z vsakovrstno nepotrebno liš[)arijo, z ogledovanjem v zrcalu itd. Ker šole ne razumejo ali je nečejo razumeti, preproste ko8e in kme6ke hiše ne fiislajo, so krive, da leze toliko in toliko malih in velikih gospodnrstev na ni6. Ko bi šolo raznmele, tedai pač ne bi stonicale za najmanj štirikrat v letu se menjajofio modo, ki jo narekujejo prsIkani židovi v pariSkem modnem saionu sebi v prid, drugim r>a v veliko škodo. Ti pretkani židovi prav dobro vedo, da bi jim ve8milijonski dobiSki kmalu snlavali po vodl če bi iim evropskj gizdalini in gizdalinke ne hoteli iti ve6 na lim. Pretkani židovi do- bro vedo, da bi ljudje lahko nosili nekatere obleko^ ki so bile prav drage in iz dobre snovi, po pet, deset, petnajst in ve8 let. Da se pa to ne bi zgodilo, je treba vedno izpreminjafi kroj oblek, t. j. delati mcido^ Z njo se prisilijo gizdalini in gizdalinkel da zavržejo obleko prejšnjega kroja ter si nakupijo drugo, ki bo postala najjjozneje 6ez eno leto zopet n^emodernas. Kaj za to, 6e se vzame nova obleka na ,,puf", da so le dobi! — In pretkani pariški ali drugomestni žid si za najrazli8nejšo izpremembo v prikrojevanju (prirezavanju) snovi za obleko ni v skrbeh. Letos ti še predpiše dolgo, drugo leto kratko suknjo; enkrat if šenjeno čez pas, drugokrat ohlapno, da ti bo visela na hrbtu kot ovčja koža na plotu; enkrat s prereza ob spodnjem koncu zadnjih polic, drugokrat brez te prereze; enkrat s širokim, drugokrat z ozkira ovratnikom; zdaj z eno vrsto in zopet z dvema vrstama velikah, malih, železnih, kostenib ali gumb iz mor&ke jiene; zdaj z velikimi, zdaj zopet z malimi žepi ob desni, ob levi strani, tudi brez žepov ifd. Glede barve ti pretkani žid lahko zapove, da kupiš letos svetlo, drugo leto bolj temno, tretje leto zelenkasto, četrto, peto itd. leto sivo, kostan.ie\Torujavo ali drugobarvno snov za obleko. Tudi ti llahko zapove kupiti gladko ali na drobno, na široko, po dolgem jili j)ovprek bolj nakrižljano snov. Ce rad ubogaš prefkanega žida, te bode isfi prav spretno vodil za nos še leta in leta. A slično kot moške in še bolj nori pretkani žid iz Pariza tudi ženske. Tem dolofti n. pr. letos dolgo, drugo letn kratko jopo, letos s koša.timi. prihodnjič a fesnimi rokavi z malimi. velikimi, belimi, črnimi, rnjavimi, gladkimi, rožastimi gubami. Jopa sme imeti zaenkrat nizke, drugokrat visoke rame in kot nakit svileno naprsno vlogo ali pasove iz .lisičje, jazbečeve, vidrine, kunlne, hermelinje, vevericje, polSje in druge kožuhovime s pahljajoeim repom ob desni, levi rami, spredaj ob desni, levi strani, zadaij čez tlesno, levo plefte, po sredi hrbta ifd. Ko zmaiVkujejo pretkanemu židu lepi kroji, loti se grdih; 6e mu tudi teh zmanjka, povrne se k lepim, ker ve, da so tekom let prirastli Bloveški družbi zopet novopečeni gizdalini in gizdallnke, in sleparska igra se lahko začne od kraja. Koliko narodnega premoženja je šilo po tej poti v globoke žef^e pretkanih pariSkih in drugih židov, je naravnost neizrafMinljivo. Zdaj bi blil čas, da bi avstrijski narodi iioliali pitati francoske in angleške židove, ki že stoletja vodijo za nos milijolne in milijone iieizkušenih Ijudi Med tomi miJijoni je bilo vsikdar najve8 gospodiften in gospej iz mest in trgov, a ne malo Stevilo gospodičjen tudi iz koč v bližini mest in fovaren, v jx)slednjih letih pa tudi iz kmečkih 'domnv. Tudi mnogo drugače razumnih mož |e raoralo slediti zvijačni modi, kor se niso marali Tzpostavljati javremu presojanju od strani modernih gizdalinov in tf-rdalink, ki so imeli v lažimoderni družbi vselej ve6n no. Rekel sem, da gpspodične iz ko8 in kmečkih dornoV iio čislajo domaBih streh, ki so jim premalo lepe in ker so znabiti iz slame, tesa alli staromodne opeke, so nemoderne in clajejo gospodičnam premalo sijaja. Rade bi bile te raodorne ribice celo kaj drugega, kakor so bile kos biti njih preproste matere, nekaj hudo imenifnega in od ysega sveta spoštovane- ga, nekaj, kar je zelo blizu sence minrstrove žene ali koga podobnega; le na deželi biti nikar: tam je vse preveč dela, premalo zabave in so preblatne ceste. Mladeniču, ki bo tako gospodično v zakon dobil, gorje! Dejstvo sicer je, (da niso vse gospodi^ne na deželi take, a premalo je tistih, ki bi ne imele zlatih pen na sitopa.lih in bi ne rabile očal na dlani; najve8 je takih, ki so zamudile svatbo evangeljskega ženina. In tisti kmetje, ki so omožili svoje hfterkie-gospodične pod gosposki krov, so navatdno hudo razočarani, kadar njihovSm ljubljenkain ondi mairsikaj za udobno žrvljenje potrebnega primanjkuje. Neredkokrat se pripeti, da m|orajo stariši rediti hfier, njene otroke in včasih celo še gosposkega moža. Kam pa kmet pošilja svoje ljudi v rejo? Nikainor. Edino prav bi bilo, da bi se mladina na deželi z veseljem in ljuheznijo poprijela vsakovrstnega kmeSkega /dela, da bi .nidi brez pomanjkanja v zailovoljstv.il dolgo živela, vfiasih tudi trpela in se radovala v krilu lepotne in tihotne prosto narave. Gosposko obleko bi naj ta mladina prepustila visoki gosposki, ki je moderne gizdaline in gizdalinke doslej omilovala, spoštovala ]ja bo preprosto ljudstvo šele takrat, ko se bo isto povrnilo k preprosti, a lepi in trpežni narodni noši, katero so vrli Dnnajfiani pred par leti tako zelo obBudovali na DaT.matinK'1'H in sploh Hrvaltih, ki so priSli se poklonit eesarju. SpoStovanr bodo ljudje z dežele takrat, ko se bodo popoliioma osam^o/svfojili oW židovsjkih 'iujih uplivov, ko se bodo duševno prerodili ter povrnili k nravni kreposti, pridnogti, plemenitostl, preprostosti,. in starodobni poštenosti. V starih čas"i'h so gospodiftne na knežjihi in kraljevib dvorih predle in tkale, a dandanes bi se takega delal že kočarska in kme8ka delcleta sramovala. No, če s-e to ne pravi klicati v deželo huide čase, potem res nočem ve8 biti Karamicelj, doma v koči, kjer je premalo dela, pre« malo jela, pa preveB gospodičen, ki jih naj grenCica dere! V takih žiivljenjskih razmerab reg ne more bitl srečen prvič ne vojiak, ki je šel v boj za svojo ljubljeno domovino in za priklicanjie boljših časov v deželo; drugič ne kmet, ki ima v tej doM dosti pridnih rok pri skledi., premalo pa pri kmetijskem delu in ki je rnoral trosposki oddati zrnje, ki bi ga sam potreb-« no ra.bil; in tretjič ne gospod, ki je bil doSlej navajen dobrega življenja v mestu, kjer se je lahko dobilo za denar vsega obilo; ali odkar je gosposka oblast tudi gospodu ciroentiraJa želodec, pa tudi. njemu slaba prede. Res, miiogo vode bo še moralo steči po Savski etrugi, predno bo svet dosti to8no znal razumefi. koristen nnuk cerkve. Šole, pesnikov \w drugih plemenitih mož in ljudskih prerokov, znal uovefialti kočo in razširiti malo posestvo ter poboljšati gospodično, da za njo ne bo vefi resniBen pregovor: ,,Kako je lična. naš'a vaška gospodična." .1. H. Doživel.