SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 5., 15. in 25. v mescu.
Velja za celo leto 3 gold.
Lepoznansko-Podučen list.
Vreduje   in   na   svitlo   daje:   Anton Janeiič.
St. 2.
V Celovcu 15. januarja 1861.
VIL zv.
Srečno novo leto !
(Zložil A. Okiški.)
Polnočna ura, cuj, mogočno bije,
Zdaj staro leto vzelo je slovo ! 
Prikazen rajska zemlji se odkrije, fjj
V nebeški strop uperto je oko; Precuden svit ves tamni svet obsije, Nad nami se odperlo je nebo: -Iz roke vekovečnega vladarja ' Prikaže novega se leta zarja !             ji
In iznad nje s prejasne visočine Krilatcov božjih broj se razkropi, Ter križem svet cez gore in doline Veselje, ^blagoslov delit hiti.
V oblaku belem že prikazen zgine, Al duh na tihem sercu govori Besede rezne, blažene vošila,
Ki cuje tud' Slovenija jih mila:
„Glej ! dobe nove sonce spet ti vzhaja.
Ogreva prostor ti ne obsejan;
Ti hladna rosa žejne tla napaja,
Le berž na delo, zdaj je pravi dan!
Tvoj vert dosegel bo podobo raja,
S stvarjenjem tiaj se vkvarja um in dlan.
Cvetlice trate lepšajo zelene,
Naprej do meje slave zaželjene!
Nemudoma se sučejo svetovi, Begocih vekov voz naprej derdra; Nenehama razsajajo vetrovi Stoletja vse, kar zemlja jih ima. Narodom mnogim dolge slave dnovi Minuli so, spomin le jih pozna; Ti pa nedavno si kali pognala. Boš zlati cas že pozno praznovala.
Zatoraj, draga! dalje se ne mudi, Napočil leta novega je cas; Naj ne ostrašijo te mnogi trudi, „Naprej!" razlega se povsod v en glas; Imaš sinove bistre, te izbudi, Pokaži jim prihodnje slave kras. Kar je vihar do zdaj poderal jezen, Sozida gorka naj za dom ljubezen!
Ljubezen toraj serca naj razgreva.
Za dom, cesarja, véro, za Boga!
Naj strunam tvojim rajski don odmeva,
V britkostih sercu sladki mir pihljA. Tako boš srečna, ljubeznjiva deva: Da, srečna boš slovenska zemlja vsa! Naj sreče 'žar ti nikdar več ne zgine." Krilstec reče, in zleti v višine.
Zamorjeni cvet.
(Dalje.)
Ko prijezdi na dvorišče, stopi s konja in se ozira po hlapcu, da bi mu izročil konja, ali žive duše ni vediti. Stari Turcin, ki je v kotu priklenjen, hripavo laja, leta sem ter tje in se zaganja, da bi odtergal verigo. Ne vem, ali se togoti, ali je morebiti spoznal svojega nekdajnega gospoda, da ga tako glasno pozdravlja. Nenavadno lajanje je privabilo hlapca, da bi vidil, kaj da je. Vidilo se mu je, da ni navajen sprejemati gostov, na hlevnih vratih je ostal in ni vedil^ ali bi se ponudil ali ne, da bi konja spravil v hlev. Se le, ko mu gospod migne, hitro priskoči in prime konja za uzdo.
„AU služiš tukaj za hlapca?"
„„Dve leti sem bil za pastirja, zdaj sem pa pri volih za malega hlapca. Če mislite pri nas ostati, bom pa že tudi jaz spravil konja in tudi zobati mu bom dal!"
„K vam menda le redkokrat kak gost zaide!"
,,„No! veste, to je tako in spet ni tako. Pri nas se nikoli ne manjka beračev, ki prosijo prenočišča, ali prave gospode se pa res prav malo vidi. Vsako leto enkrat pride iz Ljubljane dohtar, ki ima vse rajtenge v rokah, sicer smo pa le sami, kar so odmerli ranjki grajščak, Bog jim daj vse dobro ! Pravijo, da so bili prav dober gospod, jaz jih pa nisem poznal, ker sem še le nekaj čez dve leti v gradu.""
„Ali kje je druga družina, kje je Martin?"
„„Danas imamo terice. Vsi so doli na torišču, samo kuhinjske so doma. Martin pa lan suši; ako ga poznate, tudi veste, da on lega dela ne prepusti nikomur.""
„Zdaj mi deni konja v hlev, potem pa stopi doli in pokliči mi Martina; za ta cas boš pa ti sušil."
„„Kako bom pa rekel Martinu, kdo da je prišel, on ne zaupa rad lanu drugim rokam.""
Popotnik se namuza in veli hlapcu: „Le reci mu, da je star znanec prišel, ki hoče za dalj časa tukaj ostati." Hlapec pelje konja v hlev, gospod gre pa počasi v grad.
Med tem, ko seta dva razgovarjata, se je so-znanil lepi veliki pes, ki je popotnika spremljeval, s starim privezanim Turčinom; da si tudi sta na različnih delih zemlje zagledala beli dan, sta se vendar kmalo sprijaznila.
Popotnik, čigar je bil ta grad, si poišče ključe, gre po kamnitih stopnicah v gornjo nadstropje in si odpre veliko sobo. Zatuhli zrak v sobi mu je bil znam-nje, da že dolgo ni bila odperta; morebiti od tistega
6   —
časa, kar je on tukaj stanoval, živa duša ni bila v nji. Ko bi ne bilo tako mračno, bi bil tudi lahko vidil, da so se pajki naselili po stropu in da se je debel prah vlegel na pohištvo. Tu je bilo vse pri starem, vsaka stvar je stala na svojem nekdanjem mestu. Mračno so gledale na stenah podobe njeg-ovih prededov iz černih okvirjev na svojega potomka. Zadnja v vorsti blizo okna je visela slika njegovega očeta, on sam jo je tisti dan po očetovi smerti obesil na to masto. Čigava roka, si misU sam pri sebi, bo enkrat obesila tvojo sliko na to steno!
Med tem se je storila noč. On se vsede v naslonjač in veliki pes se mu vleže k nogama. Razno misli mu rojijo po glavi. Pred šestimi leti je tudi v večernem mraku sedel pred sliko očetovo, kterega je bil ravno kar pokopal. In vendar je bil tisti večer srečniši kot danas, zvezda srečne čiste tjubezni je sijala v njegovo mlado serce. Ali danes ni več tiste blage zvezde, nebo je tamno, serce je prazna zapuščena gredica, na kteri cvete le pelin britkoga spomina.
Pes je jel zdaj renčati in se je vzdignil, na gospodovo besedo se je pa spet umiril. Zunaj se slišijo po stopnicah moški koraki, ki se bližajo vratam. Vrata se odpro in Martin v didavni obleki, s zakajenim obrazom stopi v sobo s svetilnico v roci.
,;Hvaijen bodi Jezus Kristus!"
„„Amen, na večne čase.""
Martin gre za glasom proti oknu in posveti možu v obraz. Stermo gleda zaraščenega gosta in svetilnica v roki se mu trese.
„Martin! ali me res ne poznaš?"
„„Valentin! Valentin!"" zaupije Martin na ves glas, spusti svotilnioo, poljubi strastno roko svojemu gospodu, veselje mu je zaperlo besedo, iz oči se mu pa usipajo debele solze na ostarele lica. Hitro pobere svetilnico, jo postavi na mizo in skoči iz sob(> tako urno, kot bi bil deček pri desetih letih, čez nekaj časa pride nazaj z umitim obrazom in v praznični obleki, v vsaki roki gorečo svečo.
„Posveti mi v mojo nekdanjo sobico, Martin!"
„„Saj res, tam je vse bolj prijazno, saj je vse pripravljeno, kar Vam je treba, ker jaz nikoli nisem mogel verjeti, da vas nikoli več ne bo nazaj, kakor so mi drugi ljudje pravili. Jelite, da zdaj ne greste voč od nas !""
„Ne boj se Martin, zdaj ostanem doma; skupaj bova gospodarila in, ako Bog da, srečno živela. Zdaj pa skerbi, da bo kaj večerje, prinesi bokal dobrega vina in dve kupici, potem se bova kaj več pomenila. Dobro bi bilo, da bi se v levo malo zakurilo in ne pozabi dati družini vina, naj se veseli in pije na moje zdravje."
„„0 zakaj niste poročili ali pisali, da pridete, kdo si je bil svest, da danes pridete ! O da bi bil le količkaj vedil, to rečem, možnarji bi bili pokali, da bi se bil cel grad tresel.**
„Meni se je vse dozdevalo, da bi bil ti kaj tacega napravil in meni bi to ne bilo* po volji, toraj se nisem hotel napovedati."
(Dalje prihodnjič.)
Zastran rodivnika.
(Spisal M. Cigaie.)
Slovenski Glasnik nam je v 6. zvezku pod št. 5. in 6. prinesel sestavek g. Levstika: „Še kaj zastranro-divnika", ki uči marsikaj preudarka vrednega (zlasti zastran rodivnika s prilogom „od"), kteri pa v nekterih členih meri zoper moj v 8. in 9. listu Novic od leta 1859 natisnjen spisek zastran ravno te reči. Nisem ia tudi nikoli nisem bil nepreverljiv ali nepreučljiv človek, vendar moram reči, da me g. Levstik tukaj ni pripravil na drugo misel. Poglavitni vzrok temu pa je, ker se ^ v podstavnem vodilu ali načelu ločiva. Po mojem (kakor sem uže razložil v predgovoru k novemu nemško- ' slovenskemu besednjaku) ni še dosti, da se izkaže: tako govori prosti ljud, marveč treba je še iz- . pričati, da se prilega tudi svojstvu slovanskega jezika, zlasti južnoslovanskih n;irečij, ker tajili ne moremo, da smo po tem vodilu vsaj tretjino tega, kar in kakor ljudstvo v resnici govori, iz knjižnega jezika morali od-brati in zavreči. G. Levstik pa, tako se mi pozdeva, gleda naj več na to, kako se rabi v slovenskem ljudstvu, in temu rad neko prednost prod druzimi narečji daje. — V vseh slovanskih narečjih nahajamo, da delajo razloček med pravimi svojivnimi prilogi na op,ev^iniz glasnim ki se tudi v starosiovenščini piše tako in ne z b ali -b), kteri še rabijo pri imenih živih stvari, in med splošnimi, če tudi od samostavnih imen izpeljanimi prilogi na ov, en (ne in), sk. Gosp. Levstik, kakor je podoba, tega razločka ne da veljati, priporočevaje priloge kakor: svetlobt«/ otroci, mladostme želje, modro-sUne bukve, lepolina moč, naturma lepota, vojskzwe čas, namesti: otroci svetlobe, želje mladosti, bukve modrosti, moč lepote i. t. d. Če bi se tukaj tudi pripustili prilogi (kteri pa po primeru staroslovenščine in serbščine niso tu na svojem mestu), ne bi se vsaj smeli pisati tako, marveč: svetlobni, mladostni, modrost ni; kajti uže dognano je, menim, da gre pisati: Mi ci na noga, nasproti pa: miz na noga (t. j. noga od kake mize,in ne miz ina noga), in ravno tako pišemo žalostni (ne ž al os t in i) časi, in smertwa (ne smerti««) ura (tu bi namreč v starosiovenščini stal jer^ ki ga nadomestujemo z e in ne z i). Modrosten (ne modrostm) bi pomenilo k večemu splošno lastnost, kakor: modrosti poln, tako tudi: oblasten, pošasten, te-moten i. t. d. — Če je prav: duh resnice, kako ne bi bilo: jarem sužnosti? Sužnji jarem je uže neki tro p u s.
Dalje piše g. Levstik: jezikova lastnost, kar nikakor ni po južnoslovansko, marveč se podaje le se-s vernim Slovanom, kteri si upajo malo ne iz vsacega samostavnika možkega, ženskega ali srednjega spola napraviti splošen Cne svojiven) prilog na or.
Na drugem mestu terdi g. l^evstik, da se prosti naš kmet tudi pri neživih stvareh ne ogiblje prilogov na OP, Kaj pa , ko bi tako govoreč une nežive stvari v mislih pooseboval (personificiral) , kakor to biva v serbski pripovedki s sunčevo majko?
Prosti Slovenec bi tudi ne mara res rekel: to je nji va brato va, kteri je šel na Ogersko, ali tega ne posnemajmo, ker ni logično".
Še nekaj. Gosp. Levstik vpraša: če je prav rečeno: zidanje hiše, zakaj ne bi bilo prav: os v o-
-   7   —
jenje Carigrada? Odgovor je ta. V pervera iz ka-cega stavka vzetem reku se počez misli delo, s kterim se je postavila hiša, v drugem pa gre za nadpis kacega sostavka, v kterem se popisuje osvajanje Carigrada od konca do kraja. V prav stari Danici ilirski se nahaja ravno ta nadpis, ki je v nemškem glasil : Eroberung ConstantinopeFs, ali veglasni Hervat ni slepo šel za Nemcom, marveč je napisal, kakor sem jez po njem svetoval: kako so Turci osvojili Carigrad. To je pravi pomen in tako hoče natura ali duh slovanščine. Tako je tudi nek kandidat za učiteljsko službo samo za to bil overžen, ker je svojemu latinskemu spisu na čelo postavil prosto : „Mors Socratis", namesti: „De modo, quo Socrates mortuus est", ali vsaj : „De morte Socratis", — ker tako veleva svojstvo latinščine.
Narodne zagonetke.
(Nabral v Varaždinski okolici in v bližnji Štajerski M. Kracmanov.)
Kaj je to? po danu sluga, po noči gospa? — Čižma.
Kaj je to? črevo na črevo, klin vu prelo? — Kad ide človek po vino s šefom, onda se nasloni s črevom na lagev a šef dene vu prelo.
Nit je hutri nit je vani: kaj je to? — Človek, gda na okno van gledi, nit je nutri nit je vani.
Jedno drevo na dveh stopah stoji, vu ovom drevu je jeden zdenec, na gornjem kraju ovoga zdenca je peč a vnutri iz mesa grebljica, obr peči je dimnjak, iz kojega na dve lukne se dim kadi; pri ovem dimnjaku dve sveče goriju, obr ovih dveh sveč je jedna velika šuma, po ovi šumi se negda negda svinje prekaste paseju; kaj je to? — Človek.
Olec skače a deca se preoblače: kaj je to ? ~ Kad človek prosu tuče.
Navek kriči a betežno ni; kaj je to? — Čmela.
Štera ptica je sladka, pa deno ni za jesti? — Čmela.
Zeleno ko detelica, belo ko sneg, rdečo ko krv: kaj je to? — Črešnja.
Kak dojde buha prek vode? — Črna.
Na vodu ide, a vode ne pije; kaj je to? — Čunec.
Kaj poprečki vu cirkvu ide? — Dete kad se naročaj nosi.
Kaj je to? otcc se stopram rodi a sin se več vu zrak vali. — Dim.
Okblo hiže hodi a nigde traga nema; kaj je to? — Dim.
Kaj je to? kak se narodi, več beži? — Dim. Mi imamo takšnega deda, da vsaki den po trikrat kadi ; kaj je to ? — Dimnjak.
Kaj je devet sežnjev v rit kosmato? —  Dim-
n j a k.
Kaj je to? muž na velkom bregi duhan puši? — Dimnj ak.
Na kaj zajec pade, kad ga lovec streli? — Na dlaku.
Kaj je po psu, kda v cerkvu dojde? — Dlaka. Na kaj z^ec o,padne, kad ga lovec streli? — Na dlaku.
I J;        ^^J J6 vu Varaždinu v naj menjšem loncu?  — Dno.
Oglas slovenskih pesem.
Prejeli smo od našega umetnika M. J e n k o t a ua Dunaju sledeče pismice:
Častili gospod ! Namenjen sem, ako se oglasi dosii naročnikov, izdati 12—15 svojih pesem, nekaj za samospev in glasovir, nekaj za čvetero-spev. Prosim vse prijatle in rodoljube, da bi blagovolili v svojih krajih nabirati naročnikov in mi potem naročila vsaj do konca mesca februarja poslati pod naslovom: Martin Jenko, Jurist in Wien. Nabiravci naročnikov prejmó na 10 iztisov 1 po verhu. Cena bo pesmam 1 gld. in se bo plačevala, ko bodo gotove.
Na Dunaju 31. decembra 1860.
Martin •Wenltn,
pravoslovec.
V imenu g. skladatelja prosimo vredništva vseh slovenskih, pa tudi druzih slovanskih časnikov, da sprejmó v svoje liste ta „oglas slovenskih pesem" in nabirajo nanje naročnikov v svojem okraju. Naj bi podpirali mladega umetnika vsi slovanski rodovi v izdavi njegovih pesem, ki so bile doslej vse, kar se jih je čulo, znaj-večo hvalo sprejete, kakor nam spričujejo poslednje slovanske „Bosede" na Dunaju. Naj bi ta zbirka slovanskih pesem kmalo zagledala beli dan! (Sereno rad bo sprejemal tudi Glasnik naročila.   Vredn-)
Besednik.
V novem mesta 19. decembra. — 4. Predragi Glasnik! Nemara se boš sila zavzel, da dobiš vendar enkrat glas tudi iz našega mesta, iz kterega ti doslej, kakor se mi vidi, šo nihče dopisal ni. Pa kaj se če, ker res ni kaj objavljati, kar bi utegnilo tebe in tvoje prečastite čitatelje zanimati; saj nimamo ne mičnih, svečanih zabav, no druzih posebnih in nenavadnih obhajil. Ne čudi so tedaj! — Da tudi k nam zahajaš že nekaj bit sem in vsak pot dobro doj-deš, je gotovo; vsako leto si nas s svojimi vsakoverstnimi lepoznanskimi rečmi jako razveseljeval, ter nam donašal obilo tečne hrane za ura in serce, nikoli pa ne v taki meri» kot minulo leto, ker si zlasti iz mnogo slovenskih krajev priobčeval čilo gibanje in roČno napredovanje v našem slovstvu; čitali smo te res z osobito radostjo. Če si pa ravno dokaj povedal o narodskih reČeh, vendar iz našega kraja kar še nič nisi oglasil. Sprejmi tedaj pričujoči dopis in razglasi po slovenskem svetu, kako se spoštuje mati Slava tudi na ovdašnji gimnazii. Dobro znam, da te boni jako razveselil, ako te zagotovim, da je tu slovenski jezik že od nekdaj zavezna tvarina in v čislih, ki ji gre pred Bogom in pred svetom, lani in to šolsko leto pa že posebno. In ker se narodna zavednost vedno bolj in bolj oživlja med dijaci, ki jim je rajskoglasna materinščina kar mila in draga^ vzhaja slovenščini tudi na* dotični gimnazii zora lepših ia srečnih dni. Na sprehodih in doma, v šoli kakor kje drugej, povsod se Čuje med šolsko mladino domača beseda. Novice so že lansko leto določno oznanile stan slovenščine v tukaj-snih gimnazijskih šolah; govorile so na vse strani golo resnico, pa tudi povedale mnogo lepega, tedaj ne bom nadaljeval o napredovanju mile slovenščine.   Le toliko  naj
—   8   —
mi bo dovoljeno še pristaviti, da se predava slovenščina v posameznih razredih po 2 uri na teden, v osmem pa tudi staroslovenŠčina (eno uro). Da jo ima mož, ki je veri domoljub in ves vnet za napredek narodskega jezika v ohČe, ki mu krepko bije rodoljubno serce v persih, ti je gotovo že znano, vsaj iz undanjšnega dopisa iz Ljubljane; toraj Ti ne bom naspoČital zaslug, ki si jih je že pridobil. Hvala naj mu doni iz hvaležnih sere in ust vse šolske mladine, ker jej je res najveći dobrotnik; Lvala, preserČna hvala pa tudi Nj. Vel. F rane-Jož e fu, da je nam jelo po Njih besedi svitlo solnce jasnejše sijati. Saj je jasno kot beli dan, da vera in jezik, ki se vedno strinjata, Slovenca nar bolj vnema, da je jezik duša narodova — da je brez veljavnosti jezika narodnost naša le mertvo telo.
I« Zagreba 21. decembra. B. — Dragi Glasnik! trudiš se ti, kar se da, na polju našega lepoznanstva ; ti napreduješ, kolikor je moČ, ter nam obetaš za novo leto nov razvitek. Tudi mi na Hervaškem se tega iz serca veselimo, pa želimo, da ti novo leto donese množino naročnikov in podpornikov, da se vdomaČiŠ po vsi Sloveni], ne pa, da tiČiš le v nekterih kotičkih, saj nisi pritepenec! Pa kdo ve, ali ne bi za te bolje bilo, ako ne bi bil domaČ ; vsaj je do sedaj bila pri naših ljudeh navada, vse ptuje za mizo posajati^ svoje pa za duri metati. Se ve, da se jim je to ntepalo, ker so tudi sami zadnji bili, pa kaj, saj je to že stara navada !
Pri nas se ljudje precej gibljejo in novo leto nara porodi dva časnika, naslednika rajnega Nevena „Naše gore list" in „Karlovački viestni k" za lokalne in kupČijske zadeve. — „Pozor" se zmiraj bolj krepi; đerži se možko ter zastopa sereno, kar je njegova prava naloga, jugoslavenstvo ; o Slovencih se je dosedaj najmanj pisalo. Na vprašanje zakaj ? — bi se dalo pač marsikaj odgovoriti.
— Omenil si, mili Glasnik, zadnjikrat Kur el če v e, res zlata vredne knjige in našega jugoslovenskega književnega zedinjenja. Prav imaš ti, prav imajo pa na drugi strani tudi Hervatje: ali jaz mislim, da ne bomo smeli tako natanko meriti svojega prava, ako resnično želimo zedinjenja, in zedinjenje je perva potreba za nas. Kdo bo moral več odjenjati, ali Slovenci ali Hervatje, ni težko razsoditi ; ali če hočemo doseči namen, se tudi sredstev bati ne smemo ; brez truda in težav pa se take stvari ne dajo dognati. In čigava bo zasluga veČa: ali tistega, ki bo na občno korist odjenjal, ali pa tistega, ki se bo termasto svojega deržal?
— Sploh pa mislim, da bo pri tej stvari mnogo veČ odločila ta ali una zvunanja okolnost, ko pa jezik sam na sebi. Dosihmal se je glede tega že mnogo upilo ali malo storilo; zato je pa tudi vse pri starem ostalo. Pred malo dnevi se je prikazala zvezda predhodnica, ki kaže rodoljubom pot, po kteri naj hodijo, ako žele koristiti narodu ; ta zvezda je že zastran drugih zaslug Jugoslavenom znani in pri vsih izobraženih slavljeni prevzv. g. vladika djakovaški, J. J. Str o s m a j er ; podaril je on 50.000 zlatov za vstanovljenje ak ad em ij e, ki bi imela vezilo biti za vse Slovene na jugu; želeti bi toraj bilo, da tudi Slovenci iz vse moči pomagajo vsta-noviti to tudi zanje prekoristno napravo. Kdor kaj ima, naj se skaže rodoljuba, priložnost je to najlepša ! Djanje velja !
— Na slavo presv. g. vladika, kot pervega vstanovitelja „jugoslavenske akademije" napravila je sinoČ mladina tu-kajšue gimnazije „b esedo" , kjer seje pred mnogoštevilnim svetom po domaČe pelo, govorilo in deklamiralo. — Z Bogom !
Ic Ljubljane 29. decembra 1860. Kkov. - Oznani, Glasnik slovenski, po Širokem svetu, posebno Slovanom, britko zgubo, ki je nas Slovence te dni zadela. Umeri nam je 27. t. m. zjutraj v Ljubljani visoko učeni in slavno znani gospod profesor Franc Seraf. Metelko. Pogreb danes zjutraj ob 9 je bil slovesen, ker se je zraven vseh ljubljanskih šol vdcležilo tudi veliko tukajšnih Častivcov rajncega gospoda.
Rojen je bil rajni gospod 14. julija 1789 v Škocjanu na Dolenskem. Leta 1814 v mašnika posvečen menda ni bil nikjer drugej na deželi v službi, kakor v Gorjah na Go-renskem, kjer je bil tedaj znani prestavljavec sv. pisma, Jož. Skrinar fajmošter. Ko pa so 1. 1816 slavni škof Avguštin Gruber v ljubljanskih bogoslovskih šolah vpeljali učenje slovenskega jezika, so poklicali Metelkota v Ljubljano in mu izročili to službo, ktero je opravljal do leta 1850; v tem letu pa je bilo učenje slov jezika iz bogoslov-skega semenišča preneseno v novo prestrojeno gimnazijo, in tako je stopil tudi Metelko v verste gimnazijskih učiteljev. Leta 1857 pa se je podal v zasluženi pokojni stan, in prejel je od cesarja v spoznanje velicih zaslug za slov. filologijo zlati križec s krono.
Njegova slovnica slovenska, ki je 1. 1825 v Ljubljani natisnjena bila in ktero je veliko let marljivo ia z velikim trudom spisaval, ga bo slavila še pozno za nami.
Natanjčniši životopis njegov sprctnejim možem pre-pustivši, pristavljam le še toliko, kar sein zvedel o njegovem slednjem sporočilu. Da molčim o drugili zadnjih željah in naredbah rajnega gospoda, ki razodevajo v resnici blago serce in pravega rodoljuba, omenjam le to le : ubogim učencem svojega rojstnega kraja, in če tacih ni, revnim in pridnim učencem na Krajnskem sploh je volil 3 štipendije po 80 gl. n. dn. Učiteljem slovenskim (krajnskim), ki so nar bolj pridni v slovenščini, v sadjoreji in požlahnovanju dreves sploh je namenil 6 premij po 50 gold. n. dn. Ako bi se pa utegnilo kedaj v Ljubljani ustanoviti slovensko učiteljsko semenišče, naj se oberne polovica tega kapitala, k^ je učiteljem namenjen, za omenjeni seminar. Tako ga bodoB na veke slavili ne samo uboge sirote ljubljanskega mesta, kterim je velik del svojega premoženja zapustil, ampak tudi krajnski učitelji in učenci. Naj mu je žemljica lahka!
* Novo delo, zanimivo za vse Slovene, je jelo v Pragi izhajati, namreč zbirka slovanskih pripovedek in romanov pod naslovom : „Slovan s ké besedy". Pervi tečaj prinese sledeče dela: „Komediant", roman od V. Halka; „Oblomov" od Gončarova, iz ruščine prestavljen ; „Gottsalk" izvirna zgodovinska povest od M. Hurbana; „Kordecky" od Kraševskega, iz poljščine preložen in „Prvni Češka" od Karoline Svetle. V letu pride na svitlo 12 zvezkov; naročnina iznaša 6 fl, 50 kr.
* V svoji poslednji seji je odločila si. mestna srenja v Zagrebu 10000 gld. kot prinesek za vtemeljenje „jugo-slovenske akademije"; verh tega bo pozvala vse jugoslo-venske mesta, da se prav obilno vdeležijo pri tej narodnej napravi.
Listnica. G. J. G. Prihodnjič; dans je zmanjkalo prostora; g. J. V. Hvala za lepo pesem; g. J. T. Bo nam ljubo; g. J. J. Narodnih pesem prosimo; zastran povesti pismeno; g. F. J. v M, Vam ne moremo ustreči; A.P. Prosimo tudi prihodnje enacih reci ; g. J. Kr. iz O. Pismeno; g. D. T. Hvala; g. M. V. Za ta list prepozno.
Darila la igodoTinsko povest: G. J. Vijanski 1 gold.;
g. A. Jenko v Temovem 2 gold.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.;