Razgovorl z nasim! narocnilii Koga zadeva kuluk, prispovek v materialu, razlika med cestainl. F. P. Imate zelo razkosano posestvo, pritožujete se, da Vas zadene mnogo kuluka po občinskih ceetah, da morate prispevatl v materialu za mostove, da stoji občinska uprava na staližču, da morajo občinske ceete popravljatl samo onl, ki vozijo po njih. VpraSate, kakšna je razltka med cestami I., n. ln ttt reda. — Zakon deli ceste v državne tn samoupravne; samoupravne so banovinske I. ln n. reda, občinske I. ln n. reda ter dovozne oeste k železniSkim postajam. Občlnske ceste I. reda so one ceste, ki so važne za vso občino, vse ostale javne ceste, vštevši one, ki služijo v prvi vrsti za gospodarske namene poedinlh skupin interesentov, so občinske ceste II. reda. Cest ttt. reda ne poznamo. Občinske ceste I. reda se grade ln vzdržujejo z občinskimi sredstvi ln prispevki višjih samoupravnih teles. Občinske ceste II. reda se grade in vzdržujejo s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, kl so jim te ceste poglavitno namenjene. Porazdelitev teh prlspevkov določa občinskl odbor po neposrednem davku zavezancev. — Kuluk (ljudsko delo) se mora uporabljati za gradnjo in vzdrževanje samoupravnlh cest, kolikor ne bi mogla teh poslov lzvršiti eamoupravna telesa iz svojih denarnih aredstev. Osebnemu delu so zavezani vsi za delo eposobni moški prebivalci v območju dotičnega samoupravnega telesa od polnih 18 do polnih 55 let. Ta obveznost se da odkupiti s plačilom ustrezne delavske dnine. Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznost osebnega dela ter plačujejo nad 100 din neposrednega davka, morajo ne glede na spol, starost in delovno sposobnost plačati odkupnino. Zaradl odrejanja delovne obveznostl, odnosno odkupnine, se jemlje za enoto: pri osebah, ki plačujejo do 200 din neposrednega davka, en dan dela; -pri osebah, ki plačujejo do 500 dln, dva dni dela; pri osebah, kl plačuJejo do 900 din, tri dnl dela; pri osebah, kl plaCujejo do 1400 din, štiri dni dela; do 2000 din pet dnl, do 2700 din Sest dnl, do 3500 dln sedem dnl itd. V encm letu ee sme odrediti uporaba ljudskega dela, odnosno plačevanje ustreznih dnin, največ za trl enotc pri banovinskih In tri enote pri občinsklh cestah. — IMatančnejša pojasnila najdete v knjižici »Slov. gospodarja«: »Predplsi o cestah ln promstu na njih«, ki jo dobite za 7 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru — ter v sledečem odgovoru. Prispevek za izredno uporabljanje samoupravnlh cest. P. V. Kdor povzroča znatno večje stroSke za vzdrževanje samoupravrrih cest nego ostali lnteresenti, mora plačevati vsako leto izreden prisp.evek za vzdrževanje prekomemo ukoriščane cestc. Ta prispevek mora biti tolik, da se z njim po možnosti pokrivajo vsi večji stroškl. Ta prispevek se določa pri občinskih ce3tah sporazumno med občlno ln onim, ki cesto; ukorišda. Ce se Bporazum ne doseže, doloCi prl* spevek prlstojni organ banovine. — Tega izrednega ceatnega prlspevka eeve nl treba plačevatl za le normalno ukorlščanjo javnih cest. Pod nor-* malnim ukoriščanjem ee razume prevoz posameznlka in njegove rodbine In vsega, kar J« posestniku za njesgovo hišno all poljsko gospodarstvo potrebno, če se opravlja ta prevoz a vozml na živalsko vprego ln 6e ne presega 52 ton na leto. Plačilo stroškor nasprotnikovega advokata prl tožbi na ubožni list. A. S. Nasprotnlk Je potom odvetnlka tožil Vas in Vašo ženo radi razžaljenja častl; vidva sta vložlla protitožbo »na ubožni list«, bila pa eta vzlic temu obsojeua, odnosno kaznovana. Nasprotnikov advokat zahteva od vaju plačllo stroškov, Vaš advokat pa pravi, da vama nl treba plačatl ničesar, ker ste tožlli »na ubožni list«. — Z ubožnim listom si laliko izposlujete začasno oprostitev plačila taks, raznih pristojbin in stroškov, odnosno nagrade odvetnika, v kolikor je bll V a m _od sodišfia postavljen kot zastopnik revnlh. Niste pa oproščenl plačila stroškov nasprotnikovega cdvetnika, ako; ste bili obsojeni na kazen, čeprav pogojno. Zahtevani znesek 900 din se nam zdi previsok. Vse« kakor počakajte, da sodišCe odmerl nasprotnikove etroške; preden ne dobite zadevnega od-* merilnega sklepa, Vam jih nl treba plačati. Stro-i ške morata plačati oba z ženo nerazdelno. Zato okolnost, da je Vaša žcna brez premoženja, nl važna; ako stroškov ne boste plačali ob pravo^ močnosti odmerilnega eklepa (to je v osmJll dneh, ko vama je bil dostavljen, ako ne bo nihfi^ vložil pritožbe), bo nasprotnik najbrž predlagal izvršbo zoper oba. Ako ne bo od žene ničesar Izterjati, se bo cela terjatev izterjala od Vas, odnosno iz Vašega premoženja. Sosedje si laste pravico voženj po bivšl kozjl stezi. Kaj treba za preprečenje netlovoljenih voženj? M. K. Ako ste šele leta 1911 n&pravill po; svojem flvetu vozno pot, dočim je vodila prejo preko njega le kozja steza, tedaj sl soaedje Se niso mogli priposestvovatl služncstno pravico; voženj po navedenl poti, ker je za priposestvovanje potrebno 30 letno izvrSevanje pravice V doloCenem obsegu. — Voženj ne boste mogll prej prečiti z zadelanjem pota; a tem bi sl utegniH celo nakopati tožbo radi motenja posestl. V kolikor pravita sosada, da morata od Vas na pot postavljene rante podreti v fiestih tednih, ker da drugače propadeta, je v resnici stvar sledeča: ako sta so«eda v zadnjem času opravljala vožnje nemoteno, nato bi Vi pot zadelali z ranta^ mi in če bi soseda to vcdela ln bl skozi 30 dnl vožnje opustila, tedaj bi ona dva Vaa ne moglal več tožiti radi motenja njune posesti praviod voženj. Za učinkovito preprečenje voženi ]ji bjl§ treba, da ju Vi tožite s tako zvano negativno tožbo na priznanje, da jtma ne pritiče pravica voženj preko Vašega aveta ter na opustitev takih voženj. — Ako Vam je rajni sosed plaCal 5 kron za to, da bi smel kdaj peljati po navedeni poti v mlin in jo uporabljati za peš-hojo, tedaj mu smete prepovedati vsako drugo, odnosno širSo uporabo poti. Ako bi njegov sin o vsebrni dogovora kaj drugega trdil nego Vi, bo moral seve dokazati. Ako ni bila pri dogovoru navzoča nbbena priča, boste VI zaslišani kot stranka, sosedov sin bo pa najbrž predlagal priče o tem, kaj je njegov oče drugim pripovedoval o vsebini dogovora. Vsckakor bo Vaša izpovedba po našem mnenju merodajnejša, vendar pa. ne moremo prerokovati, kako bi v eventualni pravdi sodišce dokaze ocenilo. — Ako se bo faotel sosed Bklicevati na to, da Je že pred sto leti vodUa preko Vašega sveta vozna pot, bo moral dokazati ne le, da je pot res obstojala, marveč tudi, da ao njegovi prednlM in on po njej voztti 30 let (vštevši sedanje vožnje) javno, brez aUe in brez prošnje in da ni prekinitev voženj (katera je ¦vsekakor morala bitl podana, ker pravite, da se med letom 1906, ko ste VI kupiU to posestvo, pa do leta 1911, ko ste pot napravili, ni vozilo) trajala 30 let. Ako ae namreč služnostna pravlca skozi 30 let ne izvršuje, tedaj ta pravica zast&ra ia bi jo trebalo znova priposestvovati v nadaljnjih 30 letih. Ako pa kdo izvrševanj« pravice, odnosno opravljanje yoženj opusti radi prepovedl (Vaše ali Vašega prednika), izgubi pravico Že v treh letih. Prijava neobstoječlh dolgov in dolgov vdove v zapuščino. tJgovor. J. 2. Umrl Vam j« oče, ki Je zapustil otroke iz dveh zakonov. Vdova, (Vaaa mačeha) hoč« prijaviti razne neobstoječe dolgove, radi čeaar bi bili Vi in sestra prikrajšani. Po smrti moža jo vdova vplačala v pokojninski sklad neko večjo vsoto (katero si js sposodila), ¦ čimer bo dosegla pravico do pokojnine, odnosno viSj« pokojnine. Tudl to posojilo hoče priJavM kot dolg v zapuSSino. — Ni se Vam bati navedenega prikrajšanja. Pri doloftanju zapuščine, oziroma nienih pasiv se bodo upoStevali le dolgovi pokojnika, zaostale oforesti, neplačani davM in zaostala občaana plačUa, vse to izraču; njeuo do dne zapustnikove smrtl, Treba j« ozna&O, na kaj so opirajo navedbe o dolgovih. Vi tmate kot dedič pravico ugovarjati zoper obstoj posameznih dolgov. Ne bo zadoSčalo, da vdova kratkamalo navede razne ddgove, zahtevajte, da •e eventualrao zasliSi npnlke. Ako Vi kot dedič ne boste priznali kakega dolga, odnosno terjatve kakega upnika, ga. bo sodišče napotilo na pravdo. Seve, ako bd upniku v pravdl uspeto dokazatl obstoj terjatve zoper zapustnika, boste morali plačatl pravdne stroške. — Ne bo se vpoštevalo kot dolg poikojnika poaojilo, M ga. je ¦vdova najela radi doplafiila v pokojnlniskl sklad, fco vendar dolga nl napravil pokojnik, nltl potoojnik nl bil dolžan t sklad kaj doplačaU. Za vsak sjučaj ugovarja^t« zoper vpožtevanje natroflenega dolga. Ccnitev v zapuš&no spadajočih zemljidč. J. 2. Ako so med dediči aedoletni otrocl, bo c«ill«v zapušCme opravilo sodidčo bodisl samo, bodiei potom notarja ob pritegnitvi sodnih ceailcev. Vrednost poeameznih parcel se bo cenila po taktičnem stanju in bonltetl tn ne morda po naraprotujočem vpisu. Preklasifikacija radi tega nl potrebna, niti Vam je ne svetujemo. K canltvl boste gotQvo povablj«nl In takrat predlagajte fflm ugodnejSo cenitcv. Natančnejsih podatkov glede cen Vam ne moremo dati, mentmo pa, da M na sodno zaprisežene cenilce lahko zanesete. Odjavljena obrt — ptačUo davkov. M. A, ˇ P. Aifco ste svojo obrt odjavUi in je tudl y resnici ne izvršujete več, ntete seve dolžnl plačatl nlkake pridobnine. Ako dobite kak plačilnl nalog, oe morate pravočaano zx>per njega pritožltt, kajti aicer postane pravomočen in Vas dav&ia uprava lahko akozl 30 tet mbl v izterjavo zadevnega davka, Pravica davCne oblasti pr«dpisatl Vain davek pa zastare v petlh letOi. Ako ste obrt odjavfli, Vam davftna uprava ne bi smela več predpLsavati davka od dohodka od obrti. Možno je, da se je tnformlrala, ali obrt morda vzlic odjave Se izvrSujete naprej; ako ao jo njeni tarformatorjl obvestlH («eprav morda napačno), da jo izvršujete, Vam je smela odmeriti dohodntno od domnevnih dohodkov. IzseHtev mladoletnlka v inozemstvo. Joie Z. Mladoletni (16 let starl) sin bi se rad izsdtl v tnozemstvo, lrjer ze biva njegov oče, ki je teučen kovač in bi se adn rad prl očetu izučil kovaStva. Vprašate, ati n« bo tvorila ovtro vojaSka dolžnost — V splošnem se ne daje dovoljenja za potovanje v inozemstvo osebam, kl S« niao zadostile vojaški doižrtosti all niao bile apoznane za trajno nesposobne. V opisaoem prdineru pa bo najbrž dovoljena izjema. Povprašajt« pri okrajnem načelstvu. Razmejlčeaije od stranl občiiiske komlsije. L. A. Pred osmiml leti ste zaprosHl za občinsko komisijo, ker med Vašim in soeedovim svetom ni bilo mejnikov in Je bflo potrebao posamezne parcele zmeritl Komisije sta s« odeležila le dva občinska odbornika, ki pa nteta prineala s seboj občinake mape in se je merilo, »kakor jlm je pač pasalo«. — Občina nl pristojna za določevanj« mej, razem, ako se strauki v naprej sporazumeta, naj mejo dolo« ob&na ter da bosta to od občine določeno mejo smatraU za veljavno. Ako ste morda mejo, kakor jo je doloftila obfiina, 6eprav se Je merilo brez map« tn ita način, kakor ste om«nlU — odobriU, tedaj ne moreU sedaj naknadno ničesar vefi ugovarjatt in sta dolžni mejo spoštovatL V primeru pa, ako niste od otočbie določene me}e prizpall, odnosno se niste že v naprej podvrgli dolo&tvi meje od strani ob6ine, niste vezani na od oWine določeno mejo In lahko zahtevate sodno določitev meje. Ako vrednost spomega mejnega. prostora ne presega 500 din, dolofti mejo sodišče v nepravdnem postopka dokončno. Pri tem upošteva sodiSce predvsem močnejšo pravico, to se pravl n. pr. pridobitev zemljižča z določenimi mejaml potom nakupa aH temeljem kakega drugega pravnega naslova, in sicer od nasprotne stranke; nadalje tvori močnejšo pravico priposestvovanje zemljišča do gotovili mej potom 301etnega ^vnega izključnega hasnovanja brea prošnje in brez sile. Ako nfliče ne more dokazatl močnejSe pravice, dolo«l sodi56e mejo po zadnji mirni posestL Ce pa tudi te ni možno ugotoviti, pa se spond mejnl prostor razdeli po praviSni oceni sodlSča. Mapna meja ni odločilna sama po aebi, razen ako se strankl dogovorita, da naj velja mapna meja, odnosno je pridobila ena stranka od druge zemljišče po mapni mejl Sicer pa tvori mapa 1« pomožno sredstvo pri ugotavljanju meje. Obresti obljubljene dote. L. A. Ob priliki poroke so Vam nevesttni starSi obljubili v petih letih tzplaftati doto. Glede obrestl se iuste ničesar dogovorili in vprasate, all Vam pripadajo bi v kolikl visini — Ako ao staral oblJublH doto !»• plačaO v petth letlh naenkrat, tedaj nieo dolznl plačati nikakai obresti pred potekom petlh lelV ker zapade njih obveza v plaCilo šele po petih leOh. Obresti se plačajo le, ako so bOe terecno dog-ovorjene, all pa od tistega dneva naprej, ko bi moral dolžnik obvezo Izpolniti, pa j» ni 1» polnO. PriposestvovaJna doba za pešpot sedaj tai pred vojno. N. N. Preko eosednega travmka st« Ł• 27 let hodili na svojo njivo, ne da bl Vam kdo to branil, sedaj pa Vam ho6e novi laatnik travnika prepovedati pešpot — Služnostno pravloa s« zamore prldobiti Sele a 30 letnim izvrSevanjem. Ta 30 letna doba velja enako za pešpotl kakor za vozne poti tn je veljala ze tudi pred ¦vojno preko ato let — Služnostnl upravič«ns« no more ugovarjati, ako siužnostni zavezanot alužaostno pot preloži tak<v da svoji svrhl s* vedno ustreza tn izvrševanj© služnosti nl bistv* no otežkočeno; tembolj je zavezanec upravlče» napraviti novo, krajšo pot OTJZD ln renta xa izgubljenl mezinee. A. R Kot delavec na daljnovodih KDE ste pri delu i* gutrili desni mezinec; zdravnik Vam je rekel da OUZD ne plača za tako izgubo nikake rent« — V zakonu ni predpisa, da za izigfubo mezinca nimate pravice do rente, niti ni predpisa, da j« imate. Za priznanje rente j« merodajno mnenj« zdravnika, ali je Vaša delasposobnost radl izgube mezlnca kaj zmanjšana ali ne. Obstojajo na> vodila (ne zakon), da se za izgubo mezinca zamore priznati deaet do dvanajst odstotna renta Izplačevanje že priznane rente se pa zopet ustavi, oko se ponesrečenec >na defekt navadi«, kar se vidi iz normalno razvite muskulature In iz tega, da je ponearečenčeva plača iata kakoi plača drugih delavcev iste kategorije. — Ni sicer mnogo izgleda in tudi ne priailnega zakonitega določila, vendar lahko poskusite z omenjeno prošnjo, ker Vas ni6 ne stane. ZaprcšenJ naslov: SlemenSek Ladislav, Medlog, nova hiša, p. Celje.