191 1. KRATKA OPREDELITEV OBMOČJA KRAJEVNE SKUPNOSTI LIGOJNA Krajevna skupnost Ligojna obsega Veliko Li- gojno in Malo Ligojno in je naselje v občini Vrhnika. Velika Ligojna je gručasta vas, ki leži na se- vernem obrobju Ljubljanskega barja in Pod- lipske doline. Vas sestavljajo: središče vasi je okrog kapelice, del vasi je okrog cerkve Sv. Jurija in na zahodu je Razpotje z zasel- koma Kote in Mavsarija. Na Razpotju je od- cep poti v Žažar. Nad Razpotjem leži zaselek Dragica Skubic PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE na podlagi raziskave iz leta 19841 Mavsarjev hrib, ki je vrh Kisovca (503 m). Nadmorska višina Velike Ligojne je 333 m. Sredi naselja Velike Ligojne je odcep poti v Malo Ligojno. Mala Ligojna je gručasta vas, ki leži nad robom Barja, severno od Vrhnike in na vzhodni strani Velike Ligojne, kamor drži cesta z glavne ceste na Vrhniki. Obsega za- selek Frtica ob Tržaški cesti. Tu je bila že v rimskem času utrdba ob cesti. Polja leže na vzhodni strani proti Drenovem Griču (Dolge njive) in okrog osamelca Goričice (318 m) na Barju. Del Velike Ligojne, februar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 192 Vrhniški razgledi Notranji ustroj območja Ligojnčani so imeli pred drugo svetovno vojno na Vrhniki trgovino, telefon, pošto, in zdravniško pomoč. Na Vrhniki je bil tudi sedež davčne uprave, sodišče, žandarmerij- ska postaja, oddelek finančne kontrole in župnija. Tudi danes se poslužujejo prebival- ci Ligojne na Vrhniki trgovin, šole, obrtnih storitev in uradov. Cerkvi Sv. Lenarta in Sv. Jurija pripadata žu- pniji na Vrhniki. V srednjem in novem veku je del posestev v Ligojni spadal pod samostan Bistra; tu je bil tudi sedež županije. V Mali Ligojni je imela Bistra 12 cerkvenih travnikov, v Veliki Ligojni pa 13 cerkvenc.3 Boljši gozd je imela v svoji posesti Cerkev, a slabši les v tem gozdu so kmetje porabili za gorivo. Pokopališče v Veliki Ligojni je ob cerkvi Sv. Jurija. Na pokopališču pokopavajo tudi ljudi z Drenovega Griča. Zaradi prezasedenosti po- kopališča sta se Krajevna skupnost Ligojna in Krajevna skupnost Drenov grič pričeli dogo- varjati o njegovi širitvi. Meja k. o. Ligojna 1823 (Vir: Francisejski kataster za Kranjsko, Arhiv Republike Slovenije). Naraščanje števila hiš od leta 1937 do 1984 v Veliki in Mali Ligojni Naselje 1937 1968 1984 Mala Ligojna 23 27 42 Velika Ligojna 46 50 72 Skupaj 69 77 114 Krajevna skupnost Ligojna meji na krajevne skupnosti: Drenov Grič, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Podlipa, na severni strani na Me- stno občino Ljubljana z naselji Žažar, Vrzde- nec in Horjul. Leta 1823 v obdobju Kronovine Kranjske je Velika Ligojna pripadala okrajnemu glavar- stvu Ljubljana, poprejšnjemu okrožju Po- stojni in davkariji Vrhnika. Njen obseg je bil večji, kot je danes. Prekrivala je naselje Dre- novega Griča v celoti. Mejila je na vasi: Stara Vrhnika, Podlipa, Žažar, Vrzdenec, Horjul, Zaklanec, Log in Blatna Brezovica.2 Občina Vrhnika meri 16.864 ha 86 a 36 m2 , Velika Ligojna pa 982 ha 13 a 55 m2 . Krajevna skupnost Ligojna je razen novejših hiš, zgrajenih v zadnjih 20. letih, izrazito kmečko naselje, kjer so poleg hiš še obsežna gospodarska poslopja. 193 Zdravstvenih uslug, lekarne, veterinarske službe in poštnega urada se ljudje poslužu- jejo na Vrhniki in v Ljubljani. Do leta 1914 so otroke poučevali branja in pi- sanja pri Košutovih, v Veliki Ligojni 24. Tu je bila enorazredna šola. Od 1914 do 1929 se je pouk vršil v Veliki Ligojni pri Prdjel. V eno- razredni šoli je poučevala učiteljica Marija Jurjevčič. Leta 1928 pričnejo Ligojnčani z gradnjo ljudske šole v Veliki Ligojni, v kateri so začeli poučevati 1929. Enorazrednico so povišali v dvorazrednico. Šole je bila ukinje- na leta 1965. Učenci od takrat dalje obiskuje- jo osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki. Vozijo se s šolskim avtobusom. Do leta 1977, ko so asfaltirali cesto z Vrhnike v Horjul in leta 1983 cestišča po vasi, so bile to le slabo vzdrževane makadamske poti. Leta 1952 je bil za obe Ligojni sezidan Gasil- ski dom, ki naj bi služil vsem družbenopo- litičnim organizacijam. V njem so se sprva odvijale dramske predstavitve, proslave ob različnih obletnicah; predvajali so filme, vr- Ljudska šola v Ligojni in cerkev Sv. Jurija v Ligojni s pokopališčem in z mrliško vežico, januar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Notranjost Ljudske šole z učenci v Veliki Ligojni, 1955. (Od leve proti desni so v prvi vrsti: Majda Kucler, tre- tja v prvi vrsti Nuška Kenk, druga v drugi vrsti Jožica Petrovčič, sledi Marija Leben, Milena Gabrovšek, Slav- ka Gabrovec, tretja v tretji vrsti Majda Osredkar, šesta v tretji vrsti Stanka Kovač, Franc Kavčič, v zadnji vrsti učiteljica Milka Bradač, Ivan Petrovčič, peti v zadnji vr- sti Gustelnov Janez, Janez Japelj in Franc Osredkar). stile so se veselice. Danes več ali manj v nje- govih prostorih prevladuje mrtvilo. Ljudje se v njem zberejo le še ob veselicah, ki so v večini dobro obiskane. Manj se ljudje od- zovejo proslavam in kulturnim prireditvam, kot so: koncerti pevskih zborov in nastopi folklornih skupin. PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 194 Vrhniški razgledi Folklorna skupina Ligojna, ki so jo sestavljali mladi Ligojnčani, je bila ustanovljena 1978. leta. Njihovi nastopi so bili dobro obiskani. S trgovino so se prvi ukvarjali pri Meletovih, pri Ogrinovih v Hribu in Jamškovih v Veliki Ligojni. Prodajali so le osnovna živila, petro- lej in milo. Pri Ogrinovih in Jamškovih so se Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 Mala Ligojna 131 140 139 102 112 137 138 126 139 126 Velika Ligojna 225 221 217 224 224 243 248 272 284 263 Spol 0–4 5–9 10–14 15–19 20–24 25–29 30–34 35–39 40–44 Moški 14 15 17 19 14 14 13 13 13 Ženske 18 14 27 22 18 10 13 7 12 Skupaj 32 29 44 41 32 42 26 20 25 Gasilsko društvo Ligojna propagira vinsko trgatev, 1986. Prisotni: Tone Kavčič (v uniformi), Marta Brade- ško, Irena Mele, Ivan Petrovčič, Sonja Mavsar, Ladislav Kovač (s harmoniko), France Smrtnik, France Gabro- vec, Stane Pišek, Milena Kovač (foto last: I. Petrovčič). V Ligojni se je število prebivalcev med leti 1869 in 1966 gibalo takole: s trgovino po drugi svetovni vojni preneha- li ukvarjati. Z ukinitvijo Ljudske šole 1965. leta so del šolskih prostorov preuredili v tr- govino. Ostal je le še prostor, v katerem se vršijo sestanki Krajevne skupnosti in mladi- ne. V najem je oddan tudi stanovanjski pro- stor, v katerem so bivali učitelji. Demografski razvoj območja od 1869 dalje V Mali Ligojni število prebivalstva od leta 1869 do 1890 narašča, nato v naslednjem de- setletju nekoliko upade, nato pa je do druge svetovne vojne naraščalo. Od tedaj dalje šte- vilo prebivalstva le polagoma narašča. V Veliki Ligojni od leta 1869 do 1900 upada. Od leta 1910 postopoma narašča. Od leta 1949 do 1983 je v Mali Ligojni umrlo 47 ljudi, v Veliki Ligojni pa 43. Skupaj 90 lju- di. Od leta 1949 do 1983 pa se je rodilo 228 ljudi. V teh letih se je v obeh Ligojnah rodilo 138 ljudi več, kot jih je umrlo. Spol 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 75 in več SKUPAJ Moški 11 17 5 1 6 8 7 186 Ženske 16 14 13 8 6 9 11 219 Skupaj 27 31 18 9 12 17 18 405 Število prebivalcev po spolu leta 1981: 195 Prebivalci drugih jugoslovanskih narodnosti so se v Ligojno preselili 1979. leta zaradi do- bljene zaposlitve na Vrhniki. Gospodarski razvoj Največjo površino zavzemajo v Ligojni trav- niške in njivske površine. Letna količina pa- davin na m2 je 1400–1500 mm. Ob potoku Podlipščica rastejo jelše in vrbe. Barjanska flora je zaradi melioracije že moč- no ogrožena. Značilne praproti so močvir- ska glistovnica, češljasta glistovnica in kačji jezik. Med cvetlicami so znani močvirski tulipan, dolgolista rosika, barjanska vijolica, kalužnica in razni šotni mahovi. Na Barju je pogosto megla, medtem ko je na bližnjih hribih jasno. Krajevna skupnost Ligojna je v občini Vrhni- ka najbolj kmetijsko usmerjena vas. Z usmer- jenim gospodarstvom so se začeli ukvarjati okoli leta 1970. Še leta po vojni so se ukvarjali z vsemi kmetijskimi kulturami. Danes se to nikomur več ne obrestuje, zato so se ozko specializirali. Usmerjeni so v pridelavo mle- ka in mesa hkrati, v zadnjih dveh letih se ukvarjajo tudi z gojenjem pšenice na 20 ha. Prebivalstvo po narodnosti: Skupaj Slovenci Črnogorci Hrvati Makedonci Srbi Muslimani 405 401 0 2 0 1 1 Njiva Vrt Sadov-njak Vino- grad Travnik Pašnik Moč- virje Nerodo- vitno Skupaj Družbeni sektor 24.341 230 4957 0 169.263 13.794 0 398.323 1.092.773 Zasebni sektor 1.315.445 0 340.291 0 2.984.416 300.830 0 107.748 8.728.582 Skupaj 1.339.786 230 345.248 0 3.453.679 314.624 0 606.071 9.821.355 Travniške in njivske površine v Ligojni – Stajnik, 1976 (foto: Bojan Petrovčič). Pregled površin po kulturah v katastrski občini Velika Ligojna 1984: Na enem ha pridelajo 5 ton pšenice. Z me- lioracijo bodo pridobili v naslednjih letih 75 ha novih njivskih površin za sejanje pšenice, s čimer se bo pridelava pšenice še povečala. Še v bivši Jugoslaviji je bila na Vrhniki usta- novljena zadruga. Od leta 1952 so z njo so- delovali tudi Ligojnčani. Z njeno pomočjo pospešujejo pridelek. Zadruga kmetom nudi umetna gnojila, semena, odkupuje živino, mleko in pridelke. Zaradi visokih cen poskušajo čimveč krme pridelati doma. Ni lahko dobiti dobre soje, zato porabijo za krmo več drugih nadomest- kov, ki pa niso tako dobri. PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 196 Vrhniški razgledi Letno prodajo preko zadruge več kot 90 ton sira, 100–150 bikov (mesa) in 200 krav. Velika Ligojna ima 180 krav in odda okoli 1000 litrov mleka na dan. Mala Ligojna ima nekaj čez 60 krav in odda 400 litrov mleka na dan. Večji kmetje imajo največ 13 krav mleka- ric in največ 36 glav pitane živine. Po zadnjih podatkih ima Ligojna okoli 540 glav živine. Zaradi mehanizacije premore danes Ligojna le 15 konj. Najboljše konje ima Ivan Mele. Na leto prodajo okoli 50 prašičev, predvsem zadrugi. S prodajo jajc in kokoši so se ukvarjali od leta 1975 do 1982. Dnevno so prodali okoli 300 jajc. Mnogo kmetov je naredilo posebne veteri- narske tečaje in kličejo veterinarja le v naj- nujnejših primerih. Pavel Bradeško, kmet iz Velike Ligojne, za Kmetijski inštitut vodi knjige o živini, zato kme- tom tudi cene pridelovanja mleka niso tuje. Večina kmetov je poleg kmetovanja tudi za- poslena. Le 15 kmetov se preživlja od lastne- ga kmetijskega gospodarjenja. Spreminjanje poklicne strukture prebivalcev Do konca druge svetovne vojne so se lju- dje ukvarjali pretežno z živinorejo in s po- ljedelstvom. Nekateri so se ukvarjali tudi z manjšimi obrtniškimi storitvami vzporedno s kmetovanjem in prevozništvom. Med obe- ma vojnama sta bila v Ljubljani zaposlena le dva izučena zidarja. Na delo sta se vozila z vlakom ali s kolesom. Po drugi svetovni vojni se je poklicna struktura vidno izbolj- ševala. Večina mladih, ki po osemletki niso nadalje- vali šolanja, so zaposleni v tovarni Industrija usnja Vrhnika in Ščetinarni v Sinji Gorici. V zadnjih dveh letih se dekleta odločajo za usnjarsko-šiviljsko stroko, kajti imajo veliko možnosti se zaposliti v usnjarski šivalnici In- dustrija usnja Vrhnika. Prebivalci po izobrazbi: 4–7 razredov osnovne šole 79 Osnovna šola 140 Poklicne šole, delovodske in poslovne šole 63 Gimnazija 1 Tehnične in druge strokovne šole 13 Višja šola 1 Visoka 0 Neznano 2 Brez šolske izobrazbe 3 Skupaj 301 197 Statistični podatki v zaposlitveni sestavi prebivalstva leta 19814: Poklici V občini Izven občine 1. Poklici ozkega profila 55 29 1. rudarstvo, industrija, obrt 42 12 kemiki 3 0 pomožni kemijski delavci 1 0 svečar 2 0 kovinarji 4 2 pomožni ključavničar 2 1 pomožni strugar 2 1 monterji in inštalaterji 0 2 pomožni monter plinskih naprav 0 1 pomožni monter vodovodnih naprav 0 1 mehaniki in strojniki 1 1 pomožni strojnik 1 1 električarji 3 5 vzdrževalec TT kablov 0 1 elektronavijalec 0 2 sestavljalec elektromehanskih naprav 1 0 sestavljalec telekomunikacijskih naprav 2 2 gradbeniki 2 0 zidar za zidanje in ometanje 1 0 upravljalec lahkih gradbenih strojev 1 0 lesarji 2 1 žagar 1 0 pomožni mizar 1 0 lesni brusilec 1 0 grafiki in sorodni 0 1 tiskarski delavec 0 1 predelovalci kož, usnja in sorodni 21 0 pripravljalec kož za strojenje 11 0 PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 198 Vrhniški razgledi pomožni dodelovalec strojnih kož 10 0 2. predelovalci hrane in sorodni 6 0 pomožni mlekar 2 0 pomožni sirar 2 0 mesar – klavničar 1 0 pomožni izdelovalec kand. izdel. in pec. 1 0 3. komunalna dejavnost 2 5 komunalni in sorodni poklici 2 5 snažilka 1 4 pomožni gasilec 0 1 čuvaj 1 0 4. promet in zveze 4 1 vozniki lahkih motornih vozil 3 0 voznik viličarja 1 0 posredniki komunikacij o 1 telefonist 0 1 5. trgovina, gostinstvo in turizem 2 0 trgovci in sorodni 1 0 pomožni prodajalec 1 0 gostinci in sorodni 1 0 kuharski pomočnik 1 0 6. ekonomija in administracija 1 2 administratorji 1 2 pomožni administrator 1 1 operater pri vnašalcih podatkov 0 1 8. ostalo 4 9 poklici raznih dejavnosti 2 8 transportni delavec 0 1 skladiščni delavec 1 4 pomožni delavec 0 2 ročni embaler 0 1 199 delavci brez poklicev 2 1 2. Poklici širokega profila 25 23 1. rudarstvo, industrija, obrt 18 13 kovinarji 4 7 stavbni ključavničar 2 2 strugar 1 1 brusilec 0 1 avtomobilski klepar 0 1 mehaniki in strojniki 3 2 strojni ključavničar 1 1 električarji 3 1 elektroinštalater 2 1 elektromehanik 1 0 gradbeniki 1 0 strojnik gradbene mehanizacije 0 1 lesarji 2 0 mizar 1 0 modelni mizar 1 0 tekstilci 2 3 modistka 0 1 krojač za moške obleke 1 1 krojač za ženske obleke 1 0 konfekcionar 0 1 predelovalci usnja in sorodnih 3 0 usnjar 1 0 krojilec usnjene konfekcije 2 0 2. poklici – delavci osebnih storitev 0 1 frizer za moške in ženske 0 2 3. promet in zveze 1 5 vozniki in sorodni 1 4 voznik tovornjaka 1 4 PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 200 Vrhniški razgledi voznik avtobusa 0 1 posredniki komunikacij 0 1 PTT manipulator 0 1 4. trgovina, gostinstvo in turizem 4 5 trgovci in sorodni 4 4 prodajalec 1 4 prodajalec prehranbenih izdelkov 1 0 prodajalec tekstila 2 0 prodajalec avtomobilov in delov 1 0 gostinci in sorodni 0 1 kuhar 0 1 5. ekonomija in administracija 2 0 administratorji 2 0 administrator 2 0 3. Poklici profila tehnik in njemu sorodni 6 34 1. rudarska industrija in obrt 1 2 mehaniki in strojniki 1 2 strojni tehnik 1 1 strojni delovodja 1 1 2. promet in zveze 1 1 vozniki in sorodni 1 1 prometni tehnik 1 1 3. trgovina, gostinstvo in turizem 2 0 komercialni tehnik 2 0 4. ekonomija in administracija 0 1 administratorji 0 1 administrativni tehnik 0 1 5. znanost, prosveta in kultura 2 1 pedagogi in andragogi 2 0 vzgojitelj 2 1 201 Dodatek k demografskemu razvoju območja Pred prvo svetovno vojno so se Ligojnča- ni izseljevali predvsem zaradi nezadostnih materialnih možnosti (9). Za možmi so se odpravljale tudi žene. Nekateri od njih so se tudi vrnili. Zaradi političnih povojnih razmer in nedo- voljenega prekupčevanja so se izselili trije v Argentino. Eden izmed njih se je vrnil. Po drugi sve- tovni vojni je odšlo v tujino na začasno delo 16 ljudi. Pokazalo se je, da nezaposlenost ni bil glavni razlog odhajanja, temveč je šlo predvsem za željo po izboljšanju življenj- skega standarda. Zaslužek so si poiskali v Nemčiji, Franciji, Švici in Avstraliji. Neka- teri od njih so ostali v tujini in se ne name- ravajo vrniti. Spreminjanje socialne strukture Vas je bila že od nekdaj kmečka. Do dru- ge svetovne vojne je štela 8 večjih kmetij. Deset kmetov je imelo hlapce in dekle. Po enega hlapca in eno deklo so imeli le pri eni kmetiji. Pri eni kmetiji so grunt podari- li dekli, ker niso imeli svojega naslednika, pri drugi večji kmetiji se je dekla omožila z gospodarjem. Posli so morali postoriti vsa težja dela. Plačali so jim za obleko, nudili pa hrano in posteljo. Dekle so spale v ka- mrah, hlapci na senikih in hlevih. Po drugi svetovni vojni se je vas postopoma spremi- njala v poldelavsko naselje. Opuščene so tri hiše, dve hiši imata delavnico (izdelova- nje drobnih kovinskih izdelkov). V Ligojni je 38 gospodinjstev, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom ali le delno (pridelajo poljske pridelke, zelenjavo, redijo prašiče, kokoši, zajce). 2. UVAJANJE NOVOSTI Kmečka gospodarstva Lesene pluge z železno glavo so uporabljali vse do uveljavitve železnega pluga leta 1938. Pred pojavom pluga z železno glavo so upo- rabljali ralo, ki je bilo v celoti leseno – lesen lemež, črtalo in deska. Imeli so le malo konj, orali so s kravami in z volmi. Menili so, da imajo več koristi od krav kot od konj. Mikš v Veliki Ligojni je imel prvi plug, ki je imel leseno ogrodje in železen lemež, črtalo in desko. Plug so čistili z otko.5 Med obema vojnama je nastala velika kriza. Denarja niso imeli; kar so lahko, so prodali. Pri obdelovanju zemlje so uporabljali oko- palnike, osipalnike, lesene brane z železni- mi žeblji, katere še dandanes uporabljajo. Kosili so s kosami. Do leta 1970 so bili v rabi že železni plugi, ki so bili že v celoti izdelani iz železa. Kultivatorji, traktorji in ostali priključki so se v večji meri začeli uveljavljati z letom 1970. Od leta 1970–1974 je imela vas 10 trak- torjev. Prve traktorje so imeli: Mikš, Tonc, Bradeško, Mavsar iz Velike Ligojne in Krže, Samotorčan iz Male Ligojne. Traktorji so bili znamke Zetor in so bili uvoženi. Danes ima- jo v Ligojni 58 traktorjev in 4 motokultiva- torje – male traktorje. Vsak kmet ima danes traktor, nekateri kmetje tudi 2. Sejalni stroji se pojavijo z uveljavitvijo trak- torjev. Starejši tipi – sejalnica za koruzo, pše- nico, umetna gnojila, krompir, škropilnica za škropljenje. Leta 1970 se pojavi priključek za rahljanje zemlje, imenovan »freza«. Prva sta ga kupila Pavle Bradeško in Janez Ma- vsar iz Velike Ligojne. Kosilnice so se uveljavile 1970. leta (italijan- ske BCS kosilnice). Prvi so jo imeli: Janez PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 202 Vrhniški razgledi Mavsar, Janez Ogrin, Ivan Mele iz Velike Ligojne in Jurij Novak iz Male Ligojne. Mno- žično so se kosilnice pojavile leta 1972 (34 kosilnic). Danes izpodrivajo tovrstne kosil- nice traktorske kosilnice (12–15). Uveljavlje- ne so kosilnice za žito. Pred dvema letoma je 27 članov, vključenih v Strojno zadružništvo Vrhnika, kupilo žetveni kombajn. Vsak član je prispeval 20 000,00 din, 300 000,00 din pa občina Vrhnika. Prvi kombajni za siliranje6 so se pojavili 1978. leta. Mala Ligojna ima 3 kombajne za siliranje koruze, Velika Ligojna pa 6 kombajnov. Prve slamoreznice so bile sprva lesene – roč- ne slamoreznice. Sledile so železne slamo- reznice na gepelj7 (pred in med drugo sve- tovno vojno ter do 1950) in ročne železne. Uveljavile so se 1905. leta. Mlatilnico na paro je imel samo Janez Mavsar iz Velike Li- gojne z letom 1933. Mlatilnic na bencin ni bilo. Električno energijo za pogon strojev v kmečkem gospodarstvu so začeli uporabljati z napeljavo električnega toka v Ligojno leta 1940. Prvi, ki so se posluževali električne energije v kmečkem gospodarstvu, so bili: J. Novak, F. Samotorčan iz Male Ligojne, P. Bradeško, J. Mavsar iz Velike Ligojne. Posto- pno so se začeli množično posluževati elek- trične energije v gospodarske namene. Da- nes ima vsako gospodarstvo po več motorjev na pogon: motor za metanje sena, sušenje sena, motorni mlin za pripravljanje krmil, motor za žaganje drva, gospodinjski aparati. Prvi žetveni kombajn8 se pojavi leta 1979. Je v skupni lasti več kmetov. Od leta 1978 se trije do štirje kmetje združujejo in si kupijo en stroj. Umetna gnojila so začeli uporabljati leta 1952. Na gospodinjstvo je pripadalo 1000 kg, danes pripada od 5000–10.000 kg umetnega gnojila na gospodinjstvo. Preparate za zatiranje škodljivcev so začeli uporabljati leta 1970. Sprva je pripadalo 30 l preparatov na gospodinjstvo, danes 50 l in več. Prvi silosi se pojavijo 1978. leta, in sicer 5 silo- sov. Množično se pojavljajo od leta 1980 dalje. Danes imajo kmetje 30 silosov različnih tipov: stolpni, koritasti, plastični, leseni, betonski. V silosih silirajo travo in koruzno silažo. Gospodarsko poslopje s silosom in gnojiščem, last Pavleta Bradeška iz Male Ligojne, februar 1984 (foto: B. Petrovčič). 203 Prva gnojišča so imeli v jamah, skopanih v zemljo, tudi v hlevih. V gnojiščih, nareje- nih v hlevih, so se velikokrat zaredili goži, ki so radi hodili kravam sesati mleko. Prvo betonsko gnojišče je imel Pavle Bradeško. Postopoma so se začela uveljavljati betonska gnojišča od leta 1910 do 1915. Množično so pričeli z gradnjo betonskih gnojišč leta 1965. Veliko je še odprtih gnojišč. Nekaj kmetij ima tudi hlev na izplakovanje. Vodo v hleve so napeljali 1905. V Mali Ligoj- ni so živino napajali v betonskih koritih in z lamberji.9 V Veliki Ligojni so živino vodili napajati na studenec, ki izvira pod vasjo. Na- pajali so tudi s pomočjo posod. Napajalnike so pričeli uvajati 1955. Prvi ga je imel Janez Mavsar iz Velike Ligojne. Elektrika v hlevih se je pojavila leta 1940. Imelo jo je 50 gospodarstev. Električni pastirji so se uveljavili leta 1960. Prva sta ga imela Pavle Bradeško in Kotnik iz Velike Ligojne. Nakladalniki10 so se zače- li uveljavljati 1968. Na začetku so ga imeli samo štirje, danes jih je v vasi že 50. Rokodelsko-obrtna dejavnost Obrtne dejavnosti po drugi svetovni vojni: S krojaško obrtjo se je ukvarjal Janez Petrov- čič. Leta 1962 je prekinil z obrtjo zaradi za- varovalnih prednosti v državnem podjetju. Od leta 1974 se je s ključavničarstvom ukvar- jal S. Pišek iz Velike Ligojne in od leta 1978 P. Trček iz Male Ligojne. Sodobno gospodarsko poslopje z električnim ventilatorjem za sušenje sena, traktorskimi priključki: prikolica in nakladalka za nalaganje sena. Last Pavleta Bradeška iz Velike Ligojne, februar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Betonsko korito za napajanje živine, last Franca Furlana (Šegovega) iz Male Ligojne, februar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 204 Vrhniški razgledi Leta 1974 sta bili ustanovljeni gostilni Pri Toncovih, lastnik Avgust Ogrin iz Velike Li- gojne, in Pri Čukovih, lastnik Tone Japel iz Male Ligojne. Zaradi nezadostnega obiska leta 1967 prekineta z obratovanjem. Od leta 1938 se je z mizarstvom ukvarjal Aleš Gabrovšek. Pri njem se je izučil za mi- zarja tudi Franc Ogrin. Oba sta bila odlična mizarska mojstra iz Velike Ligojne. Pavel Ogrin iz Velike Ligojne je bil železokri- vec, ki je krivil in polagal železo za armirane betonske gradnje. Mežnarjev stari oče – Osredkar je bil me- žnar. Že pred drugo svetovno vojno in po njej je trikrat na dan (zjutraj, opoldne in zve- čer) zvonil v cerkvi v Mali Ligojni. Po njego- vi smrti je z zvonjenjem nadaljeval njegov sin Martin Osredkar. Stavbarstvo Vzrok velikih sprememb v predelovanju in obnavljanju hiš v Veliki Ligojni po letu 1945 je bil požig vasi v mesecu juliju 1942. Italija- ni so požgali domala vso vas, tj. okrog 40 hiš in gospodarskih področij. Le pet hiš ni bilo požganih. Pogorelim je Obnova11 le slabo obnovila požgane hiše. Še danes imata obe Ligojni okoli 20 lesenih hišnih stropov. Večina krajanov je v zadnjih 20. letih močno posodobila zunanjost in notranjost hiš. Do- gradili so garaže in stanovanjske prostore. Zamenjali so strešne kritine. Lesene strope so zamenjali z betonskimi, vgrajevali so dvo- delna in trodelna okna, polagali novejše tal- ne obloge, kot so: topli pod, parket, tapison in keramične ploščice. Spremembe v tlorisu so nastale z graditvi- jo novih hiš. Prevladujejo visokopritlične in enonadstropne hiše. Predvsem hiše starejše- ga datuma še danes nimajo kopalnic in stra- nišč v hiši. Obloge tal imajo še vedno lesene. Z ukinitvijo črnih kuhinj in graditvijo novih stanovanjskih hiš so sprva gradili lesene, nato zidane sušilnice za meso na podstrešju. Nekatere starejše kmetije še danes shranju- jejo v velikih kaščah: žito, mošt, slanino, meso. V malih kaščah pa mast, jabolka in druga živila. Živila shranjujejo tudi v kleteh, v katere vodijo stopnice iz kuhinje navzdol. Pod v teh kleteh je iz ilovice. V njih shra- njujejo poljske pridelke, predvsem sadje in zelenjavo. V prenovljenih in posodobljenih hišah shranjujejo živila v zamrzovalnih skri- njah. Od druge svetovne vojne do danes so do- mačini zgradili 43 novih hiš; le štiri hiše so zgradili priseljenci, kajti Ligonjčani menijo, da je domačega prirastka dovolj. Z gradnjo novih betonskih hlevov in svinja- kov so pričeli po prvi svetovni vojni. Številne hleve so po drugi svetovni vojni, predvsem pa v zadnjih dvajsetih letih, prenovili in se- zidali sodobnejša. Po letu 1945 je večina kmetov obnovila go- spodarska poslopja. Lesene in velbane (obo- kane) strope so zamenjali z betonskimi; pre- novili so žlebove, ilovnata in lesena tla so za- Sodobno opremljen Polkov hlev z napajalniki, last Pavleta Bradeška, februar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). 205 menjali z betonom, prekritim z lesom; vgra- dili so napajalnike. Devet kmetov je zgradilo popolnoma nova gospodarska poslopja. Pri kozolcih ni prišlo do bistvenih spre- memb, razen te, da so pričeli namesto lese- nih nosilnih stebrov, graditi betonske. Velika Ligojna je prvi vodovod dobila 1910. leta iz naravnega izvira pod vasjo. Leta 1940 so napeljali drugi vodovod od Krvinata v Ža- žarju. 1968. leta pa je bil zgrajen nov vodo- vod iz Lipice. prenovljena v obeh vaseh. Vse dotlej so pri Potočnikovih uporabljali plinsko razsvetlja- vo. Ob izpadu električne energije so prebi- valci uporabljali petrolejke in sveče. Kanalizacijo je Ligojna dobila 1978. leta. Prva centralna ogrevanja se pojavijo leta 1975. Stanovanjska oprema Stanovanjska oprema v zadnji četrtini 19. stol. je bila zelo preprosta. Črne kuhinje, v katerih se je sušilo meso, kuhalo za ljudi in živali, so bile opremljene z žličniki13, s skledniki14, z lončenim posodjem in s pripo- močki za kuhanje in peko kruha: loparji,15 greblje,16 omela, burkle17 in hlapci.18 V dnevnem prostoru, imenovanem hiša, je bila krušna peč, navadno obdana z železnim ali lesenim drogom, pritrjenim na strop, na ka- terem so sušili perilo in koruzo. Koruzo so su- šili tudi na peči. Peč je obdajala klop, na kateri so ob večerih radi posedali in se greli ob peči. V nasprotnem kotu je stala močna lesena miza, obdana z leseno klopjo in s stoli. Nad mizo na steni so visele nabožne slike, v kotu razpelo. Ostale stene so bile dekorirane s posvetnimi slikami, stensko uro na uteži, z ogledalom in omarico, v kateri je gospodar shranjeval manjše delovno orodje, tudi pija- čo. V hišah so imeli tudi verkštate,19 na kate- rih so popravljali poljsko orodje. Kruh so mesili v mentrgah,20 ki so stale obi- čajno ob peči. Spali so v štibelcih in kamrah. V štibelc21 so vodila vrata iz veže. V njem so spali starejši ljudje in gospodarji. V kamrah,22 v katere se je prišlo iz hiše, pa hišni posli. Kleti so se nahajale pod podom ali pa zunaj iz veže nasproti kuhinje. Rezervoar v Mali Ligojni, februar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Vse do prve svetovne vojne so vodo dobivali iz studenca v Vrtih pod cerkvijo v Mali Ligoj- ni. Prinašali so jo v škafih12. Po prvi svetovni vojni so zgradili prvi vodovod, v katerega je voda pritekla iz Stajnika. Drugi vodovod pa so zgradili 1974, in sicer iz zajetja pri Celarco- vih in iz priključka vodovoda Velike Ligojne. Na Mavsarjevem hribu so bile vodovodne cevi lesene vse do 1942. leta. Z graditvijo električne napeljave v Ligojni so pričeli 1939, elektriko pa do dobili leta 1940. Mavsarjev hrib je dobil električno napeljavo leta 1955. Pri Potočnikovih v Mali Ligojni pa šele leta 1978, ko je bila električna napeljava PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 206 Vrhniški razgledi Leta 1930 so pričeli z obnavljanjem hiš. Dvi- govali so ostrešja, pojavi se cimer23 in frča- da24. Spalni prostori so bili opremljeni s skri- njami in posteljami. Hišni posli so najpogosteje spali v hlevih in na senikih. Včasih je tam spal tudi gospodar. Nekatere kmečke hiše so imele ilovnata tla še vse do leta 1925. Večje spremembe opazimo po letu 1945. Namesto črnih kuhinj zasledimo bele kuhinje, opremljene z gredenco25, pomi- valnim betonskim koritom in šporgetom.26 Z letom 1965 se pojavijo električni in plin- ski štedilniki, novejši štedilniki na trdo go- rivo, leseni zaboji za drva, hladilniki. Kuhi- nje opremljajo z visečimi omaricami, stene oblagajo s ploščicami, zamenjujejo lesena tla z drugimi oblogami. Pričnejo graditi ko- palnice, vgrajevati školjke, uporabljati pral- ne stroje. Kmalu po prvi svetovni vojni pričnejo skri- nje zamenjevati z garderobnimi omarami. Z letom 1970 se pojavijo zamrzovalne skri- nje. Pomivalni stroji so še zelo redki. Kuhi- nje imajo značaj dnevnega prostora. Krušne peči prenavljajo tako, da zidajo nižje. Komunikacijska sredstva Leta 1977 so zgradili asfaltno cesto z Vrhni- ke v Horjul. Dotlej so bile vse ceste, ki so po- vezovale vas z ostalimi kraji, makadamske. 3 % samoprispevek je krajevni skupnosti prinesel v letih 1980–1983 asfalt po celi vasi. Manjka le še nekaj 100 m asfaltne površine, da bi bili zadovoljni vsi vaščani. Notranjost Borštnikove hiše na Mavsarjevem hribu z razpelom v kotu, nabožnima slikama, vzorčastimi stenami, december 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Gradnja ceste v Veliki Ligojni pred asfaltiranjem pod Jamškovo domačijo, lastnika Andreja Novaka, mladinska delovna akcija 1980. leta (foto: Bojan Petrovčič). 207 Prva dvokolesa se v Ligojni pojavijo leta 1919. Avtomobilizem se je množično razvil po letu 1967. Prvi je bil šolski avtobus, ki se je po- javil 1966. leta zaradi ukinitve Ljudske šole v Ligojni. Delavski avtobus smo dobili leta 1983 na pobudo Industrije usnja Vrhnika. Prvi radijski sprejemniki so se pojavili leta 1952. Njihovo število je zelo hitro naraščalo. Danes ima vsaka hiša radijski sprejemnik. 1968. leta kupijo pri Celarcovih v Mali Ligoj- ni prvi televizor (madžarski Unior). Krajani so množično hodili k njim gledat in poslušat televizijske oddaje. Tako kot radio ima da- nes vsaka hiša televizijski sprejemnik. Telefonsko omrežje so v Ligojni napeljali leta 1978. Lastniki telefonov so sami finan- cirali priključke. V Ligojni je 25 priključkov. K javnemu obveščanju sodijo plakati, ki jih obešajo na oglasni deski Gasilskega doma, trgovini in drugih prostorih v krajevni sku- pnosti. Noša Spremembe so nastale v spodnjem perilu in vrhnjih oblačilih. Namesto spodnjih kril so se Makadamska cesta v Veliki Ligojni pred Ljudsko šolo, junij 1970 (foto: Ivan Petrovčič). pojavile kombineže, sprva narejene iz bom- bažnega blaga, pozneje iz svile ali najlona. Po prvi svetovni vojni se pojavijo poleg srajčnikov27 in životcev28, tudi modrčki in spodnje hlačke, narejene iz blaga, pozneje iz bombaža in drugih materialov. Obleke in plašči so postali krajši. Po drugi svetovni vojni se pričnejo ženske oblačiti v hlače, po letu 1970 pa v zelo priljubljene kavbojke. V moški noši ni prišlo do večjih sprememb. Nekdaj obvezen kos garderobe – klobuk – danes nosijo le še starejši možje. Mlajše generacije se ogrevajo za ohlapna oblačila različnih modelov in dolžin. Predvsem se odločajo za športna obuvala. Nedeljska noša v letu 1948. Na fotografiji sta Ivana Ma- rija Petrovčič, rojena Pleško, in njen brat Ivan Pleško z Brezovice pri Ljubljani (foto: last D. Skubic). PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 208 Vrhniški razgledi Namesto rut, s katerimi so si ženske pokriva- le glave, nosijo kape. Mlajše in starejše žen- ske uporabljajo rute kot dodatek k garderobi. V zimskih dneh so se zelo uveljavile vetrov- ke in bunde. Pri obutvi pa podloženi zimski škornji, tako pri moških kot pri ženskah. Moda je močno vplivala na spremembe pri oblikovanju pričesk. Nekdaj so si ženske spletale lase v kite in fige. Po drugi svetovni vojni prično spenjati lase v repe. Danes pre- vladujejo, tako pri mladih kot starejših, krat- ko pristriženi lasje in trajne. Moške frizure se niso spremenile. Pred drugo svetovno voj- no so si česali lase nazaj in v prečo. Danes si mlajši svobodneje izbirajo pričeske. Med dodatki je prišlo do sprememb pred- vsem v obliki in velikosti dežnikov, torbic, denarnic. Pred drugo svetovno vojno in med vojno so ženske nosile pozimi muf,29 v kate- rem so držale roke. Nakit je zelo različen: srebrne in zlate verižice, uhani in prstani. Prehrana Še nekaj let po drugi svetovni vojni so bili ljudje navezani na lastne pridelke in živil- ske karte. Takoj po vojni so imeli krajani možnost zaposliti se v tovarnah na Vrhniki in v Ljubljani. Z zaslužkom so si lahko ku- pili različna živila v trgovini. Na izboljšano prehrano so vplivale tudi kuharske knjige in recepti v časopisih. Današnje visoke cene so omejile večja naku- povanja. Sami konzervirajo vse vrste hrane, kot je: meso, zelenjava, sadje, delajo mošt in kuhajo žganje. Med nove jedi sodijo: omake, jogurti, različ- ne vrste solate, krompir, pripravljen na raz- lične načine, sladice itd. Poslužujejo se po- leg domače pripravljenih pijač, kot so sokovi iz različnega sadja, šabesa, tudi kupljenih, kot so pivo, kokta, ora idr. 3. RAZKROJ (STOPNJA OHRANJENOSTI) TRADICIONALNE KULTURNE PODOBE Poljedelstvo in živinoreja Močvirnata področja, preraščena z mahom, resjem, trnjem, so najprej osuševali z roč- nim kopanjem jarkov, po katerih se je voda hitreje odtekala. Pri delu so jim služile lopa- te in krampi. Robove in pašnike so prekopa- vali z rovnicami, izkopavali so skale in s tem pridobili večje površine plodne zemlje (ti pašniki so bili na Brezajci). Posluževali so se tudi požigalništva. Pepel jim je služil kot gnojilo. Tovrstno pridobiva- nje plodne zemlje je kmetom omogočilo, da so čim več pridelali doma in jim živeža ni bilo potrebno kupovati. Po prvi svetovni vojni so preusmerili in regu- lirali potok Podlipščico, ki je pospeševala hi- trejše izsuševanje močvirnate zemlje. S tem so bile pridobljene večje njivske in travniške površine. Preusmeritev in preoblikovanje Podlipščice je financiral podjetnik Verbič za- radi lastnih strojarskih potreb. Izsuševanje je bilo tu drugotnega pomena. Verbič je bil lastnik strojarne, danes imenovane Ščetinar- ne, v okviru Industrije usnja Vrhnika. Živino so pasli po gmajnah vse do horjulske meje, kjer je živina storila manj škode. Šele po košnji so pasli tudi po travniških površi- nah, katere površine je gnojila živina. Med obema vojnama so opustili pašo, ker jim ni bilo na razpolago dovolj delovne sile. Pričeli so tudi s hlevskim gnojenjem travnikov. Z gnojenjem so pridobili tudi več sena. Zemljo so obdelovali z ročnim okopavanjem z rovnico (rovača – kopati z rovačo) in mo- tiko. Do prve svetovne vojne so sejali ročno. Uporabljali so sejalnike in cajne.30 Želi so s srpi, po prvi svetovni vojni pa že s kosami. Za kosci so pobirale žanjice in veza- 209 le žito v snope. Snope so zložili na sredini poda v krogu, s klasjem, obrnjenim navzno- ter. Pod je poseben prostor, najpogosteje nad štalo31, nad katerim se je skladiščilo seno in opravljala mlačev.32 Sprva so vodeni konji hodili po klasju, na ta način so zrnje ločili od latja. S tem so prenehali zaradi nehigiene in pričeli z mlačvijo s cepci33 . Gepelj so uporabljali pred in med drugo sve- tovno vojno, vse do leta 1950. Reto34 so uporabljali za prvo presejanje žita, neposredno izpod cepcev, ko so že odstra- nili večje ostanke slame. Z reto so ločevali manjše ostanke slame od žita s plevami vred. Na reti je ostala samo slama. Pleve so ločevali od žita tako, da so ga z vejnikom ve- jali ali ročno tako, da so ga metali iz enega kota v drugi kot poda. Lažje pleve so pri tem ostale že nekje na sredini. Žito so merili z mernikom35. Manjša mera mernika je škafec. Dva škafca sta merila en mernik. Po letu 1920 se pojavijo prve mlatilnice, ka- terih ogrodje je bilo leseno, motor pa žele- zen. S prvo mlatilnico so mlatili vsi kmetje. Pri čiščenju fižola so uporabljali nečke36, tako da so ga s premetavanjem dvigovali od dna nečk in s tem ločevali fižolove luščine od zrnja. Živali so vpregali v lesene vozove in lesena jarma.37 S pojavom konj so pričeli izdelova- ti komate,38 izdelane iz usnja. Izdelovali so jih trije konjski tapetniki, ki so jih imenovali zvotlarji, doma iz Horjula in Vrhnike. Po prvi svetovni vojni so bila kolesa že oko- vana z železjem. Imeli so že železne akse39. V zapravljivčke40 in koleslje41 so vpregali ko- nje. Uporabljali so jih za vožnjo k maši, na ohceti in sejme. Ligojnčani so se udeleževali sejmov. Obisko- vali so jih na Vrhniki dvakrat letno in v Lju- bljani, kjer je bil semanji dan vsako sredo. V Ljubljani so prodajali živino, ki je šla dobro v promet. Na Vrhniki ni bilo živinskih kup- cev, kupovali so različna kmetijska orodja, semena itd. Med obema vojnama so vpregali skupaj ko- nje in vole. Nekateri kmetje še danes vpre- gajo živino, ker niso vajeni mehaniziranih strojev, problem so vozniški izpiti. Pred- vsem uporabljajo vprežno živino v gozdo- vih. Zaradi asfaltiranja strmih ligojnskih cestišč je nastal problem uporabljanja konj nasploh. Konjem v železnih podkvah drsi, zato je večino konj bosih ali pa je podkev podložena z gumo. Domača dejavnost in tradicionalna obrt Vse do druge svetovne vojne so peharje42 za vzhajanje hlebcev kruha izdelovali doma iz slame ali pa viter. Cajne za pobiranje sadja in kmetijskih pridelkov so izdelovali iz vrbo- vih šib in srobrota. Cambahe43 so izdelovali iz vrbovih šib in leskovine. Koše za listje, ki so ga grabili v gozdu in so z njim nastiljali živalim v hlevih, so izdelovali iz jesena. Koši za prenašanje reznice44 so bili izdelani iz le- skovih in vrbovih palic. Grablje in senene vile so bile iz lesa. Gnojne vile so imeli že kovane, dobljene iz Krope in iz Avstrije. Izdelovali so jih že nekateri do- mači kovači. Domači kolarji so izdelovali lesena ogrodja za škafe in čebre45. Posebne vrste čebrov so ženske uporabljale za splakovanje že pred- hodno prekuhanega perila. Večji čebri, po- dobni kadem, so služili za kisanje zelja in repe. Kovači so te posode okovali. Kmetje so še med obema vojnama gojili lan in konopljo, iz katere so izdelovali prejo. Ko PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 210 Vrhniški razgledi je bil lan zrel, so ga najprej očesali na po- sebni pripravi gradaše46, kjer so posmukali od lanenih bilk cvetne nastavke. Potem so ga dali godit, da se je lepše trl. Za tem so ga sušili na soncu ali v posebnih jamah. Posu- šenega so trli s trlicami47. Preden so spredli prejo na kolovratu, so ga ponovno prečesali. Iz konoplje so izdelovali vrvi, vprežne vrvi in konjske aftre (gujzde). Iz lanu so izdelo- vali rjuhe, vreče iz platna (žaklne), izdelo- vali so moške hlače, prte, blazine, brisače, srajce itd. Ovce so strigli dvakrat letno. Spomladi zato, da ovcam ni bilo vroče, poleti (avgusta), da so se ovce lahko do zime obrasle. Pri striže- nju so ovcam skupaj zvezali noge, nato so jih ostrigli s škarjami za striženje ovac. Ostriže- no volno so namakali v čebrih, napolnjenih z mlačno vodo. Tako namočeno volno so od- peljali na studenec, kjer so jo oprali na reti za žito, da voda ne bi odnesla volne. Sušili so jo na perilnikih, tudi na soncu ali peči. Perilniki so bili leseni. Posušeno volno so razrahljali na gradašah. Predli so jo na kolovratu. Spre- deno volno so zvili v klovce.48 Klobuke so Ligojnčani kupovali na Vrhniki pri Benetk, kjer so jih izdelovali. Posodo, lonce, sklede so kupovali na sejmih. Doma pa so jih povezovali s tanjšo žico, ki je ščitila posodo. Suho robo, škafe, kadi, sode za mošt so Ligojnčani kupovali pri Pintarju in Kovtru v Podlipi. V kadeh so namakali sadje, iz katerega so ku- hali žganje, kisali repo in zelje ter solili meso. Čebre so uporabljali pri pranju, namakanju perila. Prali so z bukovim pepelom. Že pred prvo svetovno vojno so kuhali milo iz gove- jega loja in lužnega kamna, ki so ga kupili v lekarni na Vrhniki. Čebre je v Ligojni delal Židank iz Velike Ligojne. Mernik, s katerim so merili žito, je moral dr- žati 25 kg pšenice. Na deset arov so posejali mernik pšenice. Košare, pletene iz vrbovine (sejalnice), so uporabljali za sejanje. Rete, katere so uporabljali za čiščenje žita, so ku- povali na sejmih. Suho robo so po vasi prodajali suharobarji iz okoliških hribov, pa tudi Ribničani. Predpražnike in včasih tudi peharje so delali iz koruznega slačja.49 Tudi v blazine so dali ličkanje. Sami kmetje so izdelovali tudi lesene žlice. Do prve svetovne vojne so se Ligojnčani po- služevali uslug kovača Friškovca na Dreno- vem Griču in Kunca na Sapu. Leta 1925 se je v Veliki Ligojni s kovaštvom pričel ukvarjati Kovač (Japelj). Bil je priučen. Poleg kovaštva se je ukvarjal s poljedelstvom. Z mizarstvom so se ukvarjali pri Aleševih (Aleš Gabrovšek) že od leta 1938 in pri Ogri- novih v Veliki Ligojni. Franc Ogrin se je pri Gabrovšku izučil za mizarja. Pred prvo svetovno vojno in med obema voj- nama so svinjske kože strojili na Vrhniki pri Fric, pri Grogarju in Polaku. Po drugi svetov- ni vojni se je s strojenjem ukvarjal Kalin. V Ligojni se je s čevljarstvom prvi začel ukvarjati Grega iz Male Ligojne, ki je imel le malo sveta, zato mu je bilo čevljarstvo do- daten vir dohodka. Pozneje sta se s čevljar- stvom ukvarjala Mehc iz Velike Ligojne in Jurčkov Jože iz Razpotja v Veliki Ligojni. Do druge svetovne so se z mizarstvom ukvar- jali pri Kranjc, pri Furlan in Tomašca, ki se je bavil tudi s kolarskimi opravili. Furlan je izde- loval okna, omare, podna, vrata, rome50, lesene karnise, kredence, mize, mentrge za mesenje kruha. Mizar je bil tudi za druge okoliške vasi. 211 Med vojnama se je s tesarstvom ukvarjal Zalar in Židank. Tesala sta trame za strešna ogrodja, kozolce in hleve. Z mlinarstvom so se v Ligojni ukvarjali že pred 300 leti. Kotnik iz Velike Ligojne je mlel do druge svetovne vojne, pozneje je preki- nil zaradi požiga Ligojne. Mlel je v mlinu na vodo, ki je poganjala mlinske kamne. Kotnik je delal lesena mlinska kolesa. Po prvi svetovni vojni so mlinske kamne štancarji štancali. Kamnosek Primož z Dre- novega Griča je klesal kamne. Pri Kotniku so mleli za Ligojnčane, pa tudi za ljudi iz okoli- ških vasi. V Ligojni je imel le Kotnik pogoje za mlinarstvo, ker je imel vodo, ki je pritekla iz Žažarja. Danes žaga ne obstaja več. Najbližja žaga je bila pri Podčelu. Imel jo je podčelski mlinar, ki se je ukvarjal poleg mli- narstva tudi z žagarstvom. Lesena mlinska kolesa je poganjala voda. Po prvi svetovni vojni je prenehal z žaganjem, ker so poto- ku Podlipščica spremenili strugo. Pred pre- ureditvijo vodnega toka se je potok iztekal v Verbičev graben. Odtlej dalje so Ligojnča- ni žagali pri Kovtru v Podlipi in Kožuhu na Vrhniki. S krovstvom se je do leta 1914 bavil Jurček. Kril je strehe z rženo in s pšenično slamo. Šegov kozolec – topler je bil prvi pokrit z opeko, imenovano »falc«; leta 1922 pa so prekrili tudi hišo s strešno opeko bele barve, s katero je hiša še danes prekrita. S prvo opeko, imenovano bobrovec, je bila prekrita Ogrinova hiša in kašča že v 19. sto- letju. V tej hiši je živel veletrgovec, ki se je ukvarjal s trgovino z vinom. Imel je tudi gostilno. Vina je nakupoval na debelo in jih prodajal. Kajžarji so le postopoma prekriva- li hiše z opeko. Frencovi – Novakovi v Mali Ligojni so imeli s slamo krit kozolec vse do leta 1976. Z oglarstvom se niso bavili. Apno so naba- vljali v Podpeči in na Vrhniki. Med obema vojnama so se s krojaško obrtjo ukvarjali: Podlipec v Mali Ligojni, Galetov Gustelj, Ogrin, Osredkar in Petrovčič v Veliki Ligojni. Do leta 1940 so imeli v Mali Ligojni gostilno le pri Kovačevih (Ogrinovih). V Veliki Ligoj- ni so jo imeli pri Štermaževih, ki se je obdr- žala do leta 1951, pri Novakovih (Kržetovih) v Mali Ligojni so jo ukinili leta 1957. Noša Ligojnčani niso imeli svoje značilne noše. Do leta 1922 in dlje so ženske nosile dol- ga, široka krila; spodnja krila so bila rdeče barve. K nedeljskim mašam so oblačile bela krila s čipkami. Spodnje hlačke so segale do kolen. Spredaj in zadaj so bile prerezane in zavezane v pasu. Hlačke so bile obrobljene s šlingami (čipkami). Životci so bili ozko krojeni. Vanje so bile všite mehkejše žice. Spredaj so se spenjali z večjim številom gumbov. Nogavice so bile pletene, rjave barve; ob nedeljah pa so nosili nogavice bele barve. Pripenjale so se z elastiko. Med obema voj- nama se že pojavijo pasovi za nogavice in z njimi svilene nogavice čez kolena, pripe- te z žabicami. Jakne so imele na ramenih nabrane rokave. Predpasniki so segali do pasu. Pokrivale so se z rutami. Ob delavni- kih so nosile cajhaste rute, ob nedeljah svi- lene. Pozimi so bile rute volnene. Ogrnjene so bile s pleti. Moške hlače so bile delane iz platna, izdelanega iz konoplje in lanu. Tako hlače kot suknjiči so bili »cajhasti«. Le malokdo je nosil površnik. Namesto noga- vic so nosili "cujne" (obujke), v katere so si ovili noge. PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 212 Vrhniški razgledi Prehrana Že od nekdaj je bila prehrana med kmeti stanovitnejša, ker so bili navezani na lastne pridelke. Vse do druge svetovne vojne in še po njej se je večina prehranjevala z repo, zeljem, žganci, s fižolom, krompirjem. Meso so jedli navadno ob četrtkih in nedeljah. Ob petkih so se ljudje postili in jedi niso niti zabelili. Nekateri se še dandanes drže tega običaja. Špehovko oz. ocvirkovko, orehovo potico z rozinami so pekli za božič, veliko noč in za žegnanje. Flancate in krofe so cvrli ob pustu. Večerja gruntarjev je bila najčešče krompir v oblicah in kislo mleko. Bajtarji so meso jedli le na dninah, kajti le redki so doma redili prašiča. Večerjali so tudi kuhano repo, narezano na koščke, in obličnik51. Zelo pomemben sestavni del prehrane je bila že od nekdaj solata. Na veliki petek so zaradi posta uživali suhe ribe, ki so jim rekli arniki, pa tudi kuhane posušene repne olupke, ki so jih imenovali aleluja. Meso solijo v čebrih do štiri tedne, nato ga su- šijo in dimijo v dimnici približno teden dni. Proti mesnemu mrčesu so se branili z bri- njevimi iglicami, ki so jih dodajali na ogenj. Danes meso pa tudi zelenjavo shranjujejo v zamrzovalnih skrinjah. Repo in zelje še ve- dno kisajo v čebrih. Ostanki hrane so že od nekdaj namenjeni prašičem in kokošim. Mleko oddajajo na Vrhniko že od leta 1904, kjer so ga predelovali v sir, skuto, maslo. Od- dajali so ga vsi kmetje. Vse do leta 1970 so ga na Vrhniko vozili s konji. Med drugo svetov- no vojno ga niso vozili zaradi vojaštva. Danes ga prevažajo s tovornjakom. Kruh še vedno enkrat na teden pečejo pri Dojnikovih, Samo- torčanovih in Popitovih v Mali Ligojni. Stavbarstvo Do leta 1914 so bile stene hiš kamnite. Pri zidanju so namesto malte uporabljali zmes blata in ilovice. Kleti in veže so bile velba- ne, stropi ostalih prostorov leseni, obiti z deskami in ometani. Zidovi so bili tudi me- ter debeli. V zidove so vzidavali tudi butare, ki so služile kot toplotna izolacija. Po prvi svetovni vojni so strope izdelovali s tramovi, obitimi z deskami in metrskim trsjem, zve- zanim z žico in ometom. Skupaj je vezalo žgano apno, pomešano s peskom. Le malo so uporabljali cement, ker ga je bilo težko dobiti. Opeko so kupovali v vrhniški ope- karni, ki je delovala že pred prvo svetovno vojno. Opeko so uporabljali pri vzidavanju oken in vrat, kamen so vzidavali v sredini. Šele po drugi svetovni vojni so pričeli z izde- lovanjem betonskih plošč za strope. Lesene strope ima še enajst hiš v Mali Ligojni. Ostrešja so delali iz smrek in jelk. Stano- vanjske hiše, ki od zadnjih desetletij 19. stol. niso bile bistveno predelane, so Ogrinova, Gregova in Špeličkova domačija iz Male Li- gojne. Tloris ni spremenjen, preoblikovani so le manjši deli. Litoželezni za kuhanje v krušni peči (Risba, Maja Pe- trovčič, 2012). 213 Leta 1975 je bil zadnji kozolec v Ligojni še prekrit s slamo (Frencov kozolec). Pri Borštnikovih na Mavsarjevem hribu je še ohranjena črna kuhinja, ki so jo uporabljali v gospodinjstvu še nekaj let po drugi svetovni vojni. Danes jo uporabljajo za sušenje mesa, kuhanje svinjske hrane in žganja. Od leta 1920 do 1926 so pričeli z ukinjanjem črnih kuhinj. Pojavljajo se štedilniki na trda goriva. Del Borštnikove črne kuhinje na Mavsarjevem hribu s posodo, januar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Peč v Borštnikovi črni kuhinji na Mavsarjevem hri- bu. V peči dva litoželezna lonca, pred njo greblja, lopar in burklje, januar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Borštnikov vzidan kotel v črni kuhinji za kuhanje svinjske hrane na Mavsarjevem hribu, januar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Dimljenje (prekajevanje) mesa v črni kuhinji pri Borštnikovih na Mavsarjevem hribu, januar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 214 Vrhniški razgledi Samostojna stoječa kašča je ohranjena le še pri Ogrinovih. Pri Popitovih v Mali Ligojni, se skedenj in kašča združujeta. Pri Novako- vih (Kržetovih) in Furlanovih (Šegovih) v Mali Ligojni sta dobro ohranjena samostoj- na skednja, pri Japljevih (Špeličkovih) pa so skedenj preuredili v prostor za mletje šrota. V njem shranjujejo tudi kmetijska orodja. Ogrinova domačija v Mali Ligojni: levo hiša, pred njo vodnjak, desno hlev in kašča, februar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Del Furlanovega (Šegovega) gospodarskega poslo- pja: drvarnica, skedenj, kozolec iz Male Ligojne, 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Furlanova (Šegova) domačija – hlev in hiša sta pove- zana iz Male Ligojne, februar 1984 (foto: B. P.). Furlanov (Šegov) skedenj s starimi delovnimi pripo- močki – v ospredju kosilnica, v ozadju slamoreznica, februar 1984 (foto: B. P). 215 Samostojno stoječi svinjak so imeli še pred petimi leti pri Ogrinovih. Obnovljena samo- stojna velbana svinjaka imajo še pri Furla- novih (Šegovih) in Popitovih v Mali Ligojni. Kozolcev – toplarjev je v Ligojni petnajst in en enojen. Ligojnčani so leta 1930 zgradili skupno su- šilnico za sadje52, ki je bila kmalu uničena. Sušilnice za lan in konopljo ne obstajajo več od leta 1952. Vodnjakov na vreteno ni več. Ohranjena sta vodnjaka pri Ogrinovih in Samotorčanovih v Mali Ligojni, ki pa nista več uporabna. Notranja oprema Dve domačiji v Mali Ligojni sta še tradicio- nalno opremljeni, in sicer pri Ogrinovih in Špeličkovih. V »hiši« imajo še staro kmečko peč in v nasprotnem kotu mizo s klopmi, višje v kotu Bohkov križ – razpelo in podobi svetega Jožefa in Marije z Jezusom. Tradici- onalni kosi pohištva so ostali v starejših, še nepreurejenih kmetijah. Skrinjo za shranjevanje posteljnine imajo ohranjeno pri Šegovih, Ogrinovih in Špelič- kovih v Mali Ligojni. Še pred tremi leti so Šegovi mesili kruh v mentrgi, danes mesijo kruh v večjih, sodobnejših posodah. Skle- dnik so Šegovi prenesli v klet. Nečke uporablja še vedno vsak kmet za či- ščenje semen. Visečo stensko uro s kukavico imajo pri Šego- vih in Strnadovih. Betonska korita imajo še pri Špeličkovih, Ogrinovih, Šegovih in Popitovih. Žličnikov že dolgo ne uporabljajo več, prav tako ne zibeli53. Vse do leta 1940, ko so v Ligojno napeljali elektriko, so Ligojnčani osvetljevali domove s svečami, karbidovkami, petrolejkami in z baterijami. Zadnji so dobili električno nape- ljavo pri Potočnikovih v Mali Ligojni zaradi oddaljenosti hiše leta 1976. Mavsarjev hrib je dobil električno napeljavo leta 1955. Skupnost Na Vrhniki je bilo leta 1938 ustanovljeno dru- štvo kmečkih fantov in deklet, ki so enotno nastopali v delavskem in kmečkem pogledu. Organizirali so igre in ustanovili pevski zbor. V tem društvu je bilo udeleženih šest Ligojn- čanov. Tudi v društvu Orlov in Sokolov – za- dnji so delovali do vojne – so sodelovali ne- kateri posamezniki iz Ligojne. Organizirali so paradne vaje in telovadno društvo. Spominja- li so na današnjo obliko delovanja gasilskega društva. Leta 1952 so Ligojnčani dogradili Gasilski dom in ustanovili gasilsko društvo, ki je sprva štelo 16 članov iz Male Ligojne in ne- kaj članov iz Velike Ligojne. Kupili so ročno brizgalno, ki je stala 50 000,00 din. Med Ve- liko in Malo Ligojno so se večkrat pojavljala nasprotja: pri gradnji gasilskega doma, šole, trgovine in pri prireditvah pustnih običajev. Pretepi med Ligojnčani in fanti iz sosednjih vasi so bili pogosti predvsem zaradi vasovanj. Gregova kajžarija – v ospredju drvarnica, lesena vra- ta pod oknom so vodila v zajčnik; last Gregove Micke v Mali Ligojni, februar 1984 (foto : Bojan Petrovčič). PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 216 Vrhniški razgledi Lovski klub Vrhnika je bil ustanovljen v 19. stoletju. Sprva je klub štel naslednje člane: Gabriel in Karel Jelovšek, Vencelj Malava- šič, Majer – po njem se je ohranilo stojišče za zajce (Majerjev štant) – Jože Jelovšek in dr. Lavrenčič. V 20. stoletju so bili včlanje- ni v Lovski klub Vrhnika: dr. Lajtgeb, Lacko Vuk, Andrej Novak, Ramovž, Vinko Kunstelj in dr. Lavrenčič. Lavrenčič je bil ustanovitelj Lovske zveze na Vrhniki in tudi mednaro- dni podpredsednik lovske zveze. Imel je po- lovico vrhniškega lovišča, celotno rovtarsko in šentjoško lovišče, četrtino horjulskega lovišča – Žažar, Mavsarjev hrib in senčne strani Horjulske doline (Trebeži, Bukovje). Uredil je čistokrvno rodovniško knjigo lo- vskih psov od leta 1907 dalje. Prva pasma se je imenovala istrski gonič. Prva včlanjena Li- gojnčana sta bila Janez in Jože Kuclar (pred drugo svetovno vojno). Od leta 1934 dalje je bil član lovskega društva tudi Andrej Novak. Bil je poklicni lovec od 1934 do 1945 in po- močnik Lavrenčičevega lovskega okrožja. Po drugi svetovni vojni se je lovsko društvo preimenovalo v lovsko družino. V lovski družini je danes včlanjenih šest Ligojnča- nov. Andrej Novak ve povedati, kako zelo so se spremenile razmere v lovskem delovanju in združevanju od njegove ustanovitve pa do danes. Nekdaj sta dr. Lavrenčič in lovska zveza odločala o lovopustu divjadi, a danes o tem odloča lovska zveza. O samem odstre- lu pa odločajo lovska zveza in člani lovske družine. Lavrenčič je lovil s svojimi gosti, pooblašče- nimi lovci, lovskimi čuvaji, orožjem in psi. Nudil je celotno lovsko oskrbo. Danes mora imeti lovska družina lastno udeležbo psov, orožje in ostalo lovsko oskrbo. Lovsko društvo Vrhnika z ligojnskimi člani pri lovu na jelena v Raskovcu, 1983. Med njimi so Bojan Petrovčičin Sternadova (Varškova) Milan starejši in Milanmlajši. 217 Šege in navade • Šege življenjskega cikla Ob krstu še vedno pripravijo gostijo, na ka- tero so povabljeni najbližji sorodniki. Botri obdarujejo novorojenca. Včasih so prinašali cele jerbase54 moke, sladkorja, masla, veliko in nekoliko manjšo pogačo za novorojenč- kovo mater in babico – kajti nekdaj ni bilo tako bogate prehrane kot danes. Otroci obiskujejo verouk v cerkvi Sv. Jurija v Veliki Ligojni. Poučujejo jih vrhniški ka- teheti. Otroci sprejemajo sveto obhajilo in sveto birmo na Vrhniki. Oba obreda sta zelo slovesna. Ženitovanjske šege potekajo v Ligojni še vedno po starem. Nevesti postavijo na pred- večer dva okrašena mlaja z napisom Sreč- no novoporočenca. Fantom postavijo večji okrašeni mlaj, to je smreka, na katero pritr- dijo konjski komat ali jarem. Tako ženin kot nevesta slovesno pogostita in povabita mlade fante, ki so jima postavili mlaje, na ohcet. Še vedno ostaja običaj šranganja.55 Danes od ženina, ki je iz druge vasi, zahtevajo tudi več kot star milijon. Ženin poskuša znižati vso- to. Nevesti, za katero ženin ne plača, fantje naredijo velik kraval. Nevestino plačilo ali tolar mladi zapijejo. Ne- vesta dobi doma balo. Vedno več ohceti or- ganizirajo v gostilnah v okolici Vrhnike, kajti Ligojna nima svojega gostinskega prostora. Smrt v vasi naznanijo z mrliškim zvonje- njem. Zvonjenje mrliča spremlja tudi na za- Člani folklorne skupine Ligojna v narodnih nošah: Mojca Smrtnik, Bojan Petrovčič, Jelka Podlipec, nezna- ni, Niko Samotorčan, Karmen Novak, v ozadju Dragica Petrovčič, 1976. PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 218 Vrhniški razgledi dnji poti. K umrlemu hodijo sorodniki, prija- telji in vaščani ob večerih kropit in molit. Vse do leta 1970 je pri umrlem bedela lučarica,56 ki se je vsakemu, ki je prišel kropit, zahvali- la z boglonaj57. Na zadnji poti ga pospremijo svojci in vaščani v cerkev Sv. Jurija, kjer se zanj daruje maša. Pokopljejo ga na pokopa- lišču pri Sv. Juriju. Po pogrebu je pogostitev sorodnikov in pogrebcev na domu umrlega. Pogostitev ali sedmino v zadnjih letih pripra- vijo tudi v Gasilskem domu. Preden gredo fantje k vojakom, morajo na »štelengo58«. To proslavi vsa mladina v kraju. Med obhodom molijo sveti rožni venec, s katerim navadno končajo kleče pred jaslica- mi, ki so središče božičnega dogajanja. Ob jaslicah molijo in pojejo božične pesmi. Na sveti večer ljudje obiščejo cerkev Sv. Pa- vla na Vrhniki, kjer se udeležijo polnočnice. Včasih so hodili peš v večjih skupinah s kre- snicami in baklami v rokah, danes se vozijo z avtomobili. Lučke na božičnem drevesu in jaslicah gorijo vso noč. Na božični dan je vse praznično. Praznična je hrana (meso, poti- ca), pri živini opravijo le najnujnejše; udele- žijo se maše na Vrhniki. Praznuje se tudi novo leto in sveti trije kralji. Na predvečer teh dveh praznikov prav tako z blagoslovljeno vodo pokropijo in pokadijo hišo in gospodarska poslopja, se udeležijo maše ter se pogostijo s praznično hrano. S svečnico, 2. februarja, se božični prazniki zaključijo. Na cvetno nedeljo otroci še vedno nosijo v cerkev Sv. Pavla na Vrhniki k žegnu60 buta- rico, narejeno iz bršljana, brina, zaspanca (podobnega cipresi). Odrasli nosijo oljčne V trgovini kupljene božične jaslice, last Rudija Se- deja, december 1983 (foto: Bojan Petrovčič). Fantje iz vrhniške občine se peljejo na štelengo, 1974. Med njimi Andrej Mele in Bojan Petrovčič iz Velike Ligojne. • Letne in koledarske šege Božič: Ligojnčani teden dni pred božičem nosijo kip device Marije od hiše do hiše in molijo. Na predvečer božiča, to je na sveti večer, postavijo jaslice in božično drevo, ki ga okrasijo z doma pečenimi piškoti. Ko za- zvoni angelovo čaščenje v cerkvi Sv. Jurija, se začne po hišah obred s kadilom in blago- slovljeno vodo. Obhodijo vse hišne, hlevske in kletne prostore. Pokropijo z vejico ciprese ali pušpana59; pokadijo pa s kadilom, pripra- vljenim iz smole, oljke in žerjavice. 219 vejice. Oblika butare se je v novejšem ob- dobju precej spremenila. Dodali so ji barv- ne oblance in pomaranče. Svojci otroke za dobljeno blagoslovljeno butarico denarno obdarijo. Blagoslovljeno butaro uporabljajo pri kajenju za božične in novoletne praznike in v času svetih treh kraljev. Vsi praznujejo velikonočne praznike. Na veliki petek imajo post. V soboto kuhajo in pripravljajo velikonočne dobrote, kot so po- tica, šunka; barvajo pirhe, pripravijo hren. Pripravljeno hrano na velikonočno soboto odnesejo v košarah in jerbasih v cerkev Sv. Jurija k »žegnu«. To hrano zaužijejo na veli- konočno nedeljo. Na praznik svetega Rešnjega telesa nosijo mladi fantje, ki še niso bili na štelengi, ban- dero. Bandera je zastava, na kateri je podo- ba vaškega cerkvenega patrona. Ligojnčani nosijo Sv. Jurija in Sv. Lenarta. V teh dveh cerkvah že navsezgodaj potrkavajo. Žegnanje v Veliki Ligojni praznujejo na ne- deljo po 24. aprilu. V Mali Ligojni pa praznu- jejo po 10. avgustu svetega Lenarta. Običaj- no v obeh cerkvah ni rednih cerkvenih obre- dov, so le za žegnanje. Maš se udeležijo tudi ljudje iz okoliških vasi. Ligojnčani imajo obi- čaj, da povabijo vse sorodnike na žegnanje, da jih pogostijo. S prazničnimi jedmi ta obi- čaj danes nekateri ljudje opuščajo. Žegnanja spremljajo vesela izmenična pritrkavanja iz obeh cerkvenih zvonikov. 6. decembra otroke še vedno obdaruje Mi- klavž. Hodi od hiše do hiše, spremljajo ga našemljeni parkeljni, opremljeni z verigami in rogovi, Lucifer in angeli. Miklavž otroke obdaruje. Darila pripravijo starši. Poredni otroci dobijo včasih tudi palico. Že nekaj dni pred obdaritvijo starši trkajo s palico na okna. Otroci menijo, da jim trka Miklavž, zato mo- lijo. Na listek napišejo željo, kaj želijo dobiti od Miklavža. Ligojnske pustne maškare. Prvi iz leve je Marjan Kogovšek, 1974. Podobno kot Miklavž obdaruje otroke za novo leto Dedek Mraz. Ob dnevu mrtvih – ta dan imenujejo tudi dan vseh svetnikov – uredijo grobove, prižgejo sve- če in se udeležijo maše, posvečene mrtvim. Za prvi maj in na predvečer Janeza Krstnika (kresna večera) v Ligojni še vedno zakurijo kres. Ob njem se veselijo do jutranjih ur. V obdobju pred pustom je čas porok. Še ve- dno je navada, da se ljudje veselijo na vese- licah in ohcetih. Pustne šeme – maškare so še v navadi. Naše- mijo se tako otroci kot odrasli. Pustni spre- vod, ki ga organizirajo odrasli fantje, sesta- vlja kamela, oblečena v kožuh, kamelovo- dec, mežnar, ki pobira denar, harmonikar, ki skrbi za prijetno razpoloženje, ženin in ne- vesta, klobasar, ki na burkle pobira klobase, in t. i. Lojza, ki pobira v cajno jajca, flancate in drugo cvrtje. Zbrani denar in dobrote za- pijejo in pojedo na pustni veselici v Ligojni, na kateri se že od nekdaj kar tare maškar. Naslednji dan pokopavajo pusta, ki je oble- čen v suknjič in hlače, napolnjene s slamo, ter pokrit s klobukom. V pogrebnem sprevo- du prvi nosi križ; sledi pust, ki ga nosijo po- grebci, t. i. duhovnik, ki opravlja pogrebne PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 220 Vrhniški razgledi molitve. Sledijo mu jokajoči v sprevodu. Pu- sta upepelijo ob pogrebni slovesnosti, polni joka, na koncu vasi. Med sprevodom po vasi mežnar pobira denar za pogreb in sedmino. V novejšem času vozijo pusta s traktorjem. Po pustu je post, ki prepoveduje ljudem ve- seljačenje. Ljudje se tega tudi drže. Dekle- tom, ki se pred pustom ne poročijo, fantje privlečejo pred hišne duri ploh. • Delovne šege Na kmetih se je včasih zbralo ob slačenju (lič- kanju) koruze ob večerih tudi do štirideset ljudi. Mladi in stari so prepevali, si pripovedo- vali šale in dogodivščine. Po končanem delu so bili pogoščeni z moštom, grozdjem, orehi in s kruhom. Za tem so še ob zvokih harmo- nike zapeli in zaplesali vse do jutra. Danes so le redki, ki še povabijo k ličkanju sosede, kajti delo opravijo sami. Nekateri koruzo silirajo. Ob graditvi hiše lastnik prosi vaščane za pomoč pri gradnji plošče, prav tako pri po- stavljanju ostrešja. Po opravljenem delu va- ščane pogostijo. Dela sosedom in znancem lastniki hiš ne plačujejo, ampak računajo z vračilnim ravnanjem ob enakih prilikah. Za- radi strojnih novosti v kmečkem gospodar- stvu, kjer dela opravijo stroji, so opuščene šege ob mlatvi, žetvi in košnji. Do leta 1941 so Ligojnčani še meli proso. Proso so zložili v kotu skednja v obliki kmečke peči. Zbra- ni fantje in dekleta so se držali za žrd61 in z nogami vrtili snope. Z vrtenjem so izločili zrnje od latja. Metev so običajno zaključili z malico in plesom. Dela ob mlačvi, ličkanju, košnji, pustovanju, šranganju so se vedno zaključila z likofi (gostijo). • Verovanje Vse do prve polovice 19. stol. so vaščani ver- jeli v coprnice, menda so bile dobre in zle. V Velikih jamah so svoje čase bivale vile, ki so hodile ljudem pleti proso v Staro cesto v Mali Ligojni. Lastniki njiv so jih zvečer pogo- stili z večerjo. Lisjakom in drugim gozdnim zverem je hrana bržkone dobro teknila. Rečeno je bilo, kadar burja močno piha, da se je nekdo v bližnji okolici obesil. Ljudje vedo povedati, da je gospodar četr- tega Šegovega rodu nazaj klical hudiča za frakel šnopca. Klel je: »Akre, če si, pridi!« Potem je spil dobljeni frakeljc in rekel: »Klical sem ga, če ga ni, ga ni. Pijača je v želodcu.« • Zdravilstvo Nekaj let pred prvo svetovno vojno še v 19. stol. so se ljudje zdravili pri splošnem zdrav- niku Maroltu. Njegovega zdravljenja so se Ligojnčani posluževali le v največji stiski. Med obema vojnama pa so se zdravili pri dr. Šabcu in dr. Kepcu. Konec 19. stol. je bil Ligojnčanom znan zdravilec Možinček iz Vrzdenske doline, ki je zdravil bolezni z zagovarjanjem. Znano domače zdravilo proti glavobolu je bil pelin, katerega so žgali pokritega z ruto nad žerjavico. S prekajeno ruto so zavili obraz, včasih tudi vrat. V iste namene so uporabljali rožo mračnico. Tako so rastlino poimenovali Ligojnčani. Kot kadilo, zdravilo proti zobobolu, so upo- rabljali posušeno semensko repo – korenino. Valentinove glavice, prekajene na žerjavici, so uporabljali pri zdravljenju otroških bolezni. V primeru zastrupitve so zastrupljene dele premazali s konopljinim oljem. Ture in podobna obolenja so zdravili z lane- nim semenom, kuhanim v mleku. Krpo, pre- mazano z njim, so položili na gnojna mesta. 221 Gliste so odpravljali z brinovim oljem in s česnovim sokom, s katerim so premazali senca, predel pod nosom in popek. Proti gli- stavosti so se branili tudi s česnom, naniza- nim na vrvici, obešenim okoli vratu. Ušesne bolečine so blažili z oljem, zavretim v orehovi lupini. Trebušne bolečine in prehlade so zdravili s kamiličnim čajem, slabosti pa z encijanom. S koprivami so zdravili boleče, revmatične dele telesa, tako da so se po bolečem delu udarjali s koprivami. Živino je zdravil nešolani veterinar Grom, doma s Stare Vrhnike. Pri zdravljenju živine je uporabljal strupena zelišča. Bolni živali je z žebljem prebodel kožo, rano pretaknil z zelišči, kar je pospeševalo izcejanje gnoja. • Domača zdravila: S stebli semenske repe so zdravili ohromele stare kokoši. Laneno seme so dajali kravi pred telitvijo za- radi lažje telitve. Kapč so uporabljali proti ušem pri živini. Prešali so ga s prešami v kisovniku. Glasba, petje, ples Starinske plesne oblike, kot so: marzelin, čotiš, zimeršlit, štajeriš, šušterska, ajncvaj- draj, polke, stari valčki, so se ohranile vse do druge svetovne vojne. Nekdaj so se mla- di zabavali in plesali na balih62. Bali so se vrstili vse do pusta, nato so prenehali s plesi do velike noči. Plesalo se je vedno po večjih kmečkih delih, kot je spravljanje pro- sa na kup, ličkanje. Denarja ni bilo toliko, da bi fantje popivali po gostilnah, zato so raje prepevali po vasi. Peli so podoknice in si s tem prislužili kozarček domačega mo- šta, žganja. Radi so zapeli tudi ob rojstnih dnevih. Skoraj v vsaki hiši so imeli godca. Igrali so na klarinet in stare nemške harmonike. Zna- ni godci so bili Moravc in Zalar iz Male Ligoj- ne ter Židank iz Velike Ligojne. Likovno obzorje V Veliki Ligojni vrh nizkega holma stoji cerkev Sv. Jurija, barokizirana v 18. stol. in obdana s taborskim obzidjem. Glavni oltar in stranska oltarja je leta 1939 prenovil Ivan Buh. Kapelica v Veliki Ligojni z Marijo, ki drži Je- zusa v naročju, je bila postavljena v začetku 20. stoletja. Kapelica v Veliki Ligojni iz začetka 20. stoletja, fe- bruar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 222 Vrhniški razgledi Stranski oltar cerkve Sv. Jurija v Veliki Ligojni, fe- bruar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Dve leseni križni znamenji sta na Mavsarje- vem hribu in v središču vasi. Križno znamenje na križpotju pri Ogrinovih v Mali Ligojni je bilo obnovljeno 1980. leta. V Veliki Ligojni je cerkev sv. Jurija s pokopali- ščem, ki je podružnica vrhniške fare. Cerkev se prvič omenja leta 1526 v seznamu cerkve- nih dragocenosti. V dobi turških vpadov so jo obdali z obrambnim obzidjem. Najkasneje v 18. stoletju je bila cerkev barokizirana. V Mali Ligojni je cerkev sv. Lenarta, tudi po- družnica vrhniške fare. Cerkev se omenja leta 1526 v seznamu cerkvenih dragocenosti. Al- breht pa navaja kot čas zidave leto 1567, po- tem bi bila to že druga cerkev na tem mestu. Zvonik je bil prenovljen leta 1940. Cerkev ob- daja ovalno obrambno zidovje iz časa turških vpadov. Cerkev Sv. Lenarta v Mali Ligojni, februar 1984 (foto: Bojan Petrovčič). Stavbne zunanjščine niso prenovili le pri Ogrinovih v Mali Ligojni. Delno obnovljeni hiši sta še Šegova (Franc Furlan) in Špeličko- va domačija (Japel) v Mali Ligojni. Novosti so vnašali le v notranji opremi. Od stenskega okrasja so ostale le podobe in slikarije Srca Jezusovega in Srca Marijinega, katere so prodajali po vasi v 19. stoletju. Leta 1923 so duhovniki blagoslavljali te podobe, zato jih skrbno hranijo v hišah. Okvirje in kri- žanega na križu je izdeloval Buh na Vrhniki. Kamnosek Primož z Drenovega Griča je iz- deloval nagrobne spomenike, cerkvene kro- pilnice in druge predmete iz kamna. V Ligojni so znani kulturni ostanki iz rimske dobe (zidovi). 223 POSEBNOSTI LIGOJNE V dolini, t. i. Divje jame nad Ligojno, so med prvo svetovno vojno ruski ujetniki za avstrij- sko firmo iskali črni premog. Premoga niso našli, le ogromne kupe črnega kamenja in zemlje. Nekaj ruskih ujetnikov je pomrlo ali pa se je ponesrečilo pri slabo organiziranem delu. Ostale pa so globoke jame in dolgi rovi, ki vodijo v strmi hrib. V letih pred prvo svetovno vojno so hodili skozi vas, višje v hribu, tihotapci. Iz Ljublja- ne so se pripeljali do Drenovega Griča z ve- černim vlakom in nato odšli peš skozi goz- dove mimo Žažarja ter Smrečja proti državni meji z Italijo. Čez mejo so nosili predvsem tobak in cigarete, domov pa svilo, riž in juž- no sadje. Povečini so bili mladi ljudje. Proslava ob spomeniku padlih talcev med drugo svetovno vojno 1942. leta na Čelešnikovih njivah, 1981. Februarja 1942 so iz ljubljanskih zaporov pripeljali devet talcev in jih na Čelešnikovih njivah pod vasjo ustrelili. Med ustreljenimi je bil tudi pesnik Ivan Rob. Njegove zadnje besede so bile: »Kdor je umrl za domovino, je živel dovolj!« Te besede so vklesane v spo- minski kamen, ki sta ga krajevna organizaci- ja, zveza borcev in občinska organizacija po vojni postavila ustreljenim žrtvam na kraju, kjer so bile ustreljene. Ozemlje, ki ga zajema Krajevna skupnost Ligojna, je z etnološkega zornega kota bila doslej popolnoma neraziskano. Pri pregle- dovanje literature sem našla v glavnem le statistične podatke. PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE 224 Vrhniški razgledi DOMAČA HIŠNA IMENA V LIGOJNI Raziskava je bila izvedena v februarju 1984. V MALI LIGOJNI V VELIKI LIGOJNI PRI FRLAN PRI KOŠUTOVEM JANEZU PRI POPIT PRI KOŠUT PRI ZALAR PRI JAMŠK PRI SAMOTORČAN PRI MARIC PRI DOJNK PRI ŠTEFIN PRI ŠPELIČK PRI ŽNIDAR PRI ČUK PRI ČELEŠNIK PRI SRNAD PRI PETRU PRI MORAVC PRI BREGAR PRI KRŽET PRI BAJT PRI MEŽNAR PRI MOLK PRI FRANC PRI KOREL PRI JOŽET PRI KOVAČ PRI ŠEG PRI POLK PRI OGRIN PRI MIKŠ PRI KRANJC PRI JAKC PRI FRENK PRI ŠUŠTARJU PRI ŽNIDARJU PRI TONC PRI JERNEJC PRI ANČK PRI MATEVŽ PRIHRIB PRI TERMATAL PRI KOVAČ PRI BEZG PRI GUSTELNU PRI KOČAR PRI ŠTERMAŽ PRI POTOČNIK PRI ŠIMNOVC PRI GALET PRI SMRTNIK PRI MAVSAR PRI FRANCET PRI ŽIDANK PRI MEHC PRI FRANCELNU PRI RJAVC PRI HINC PRI JURČK PRI BORŠNIK PRI JURIJ PRI ŽIDNK PRI CANKAR PRI MRLAK PRI MORAVC PRI LAVDAN PRI ŠKUPNK NA MAVSARIJI PRI ALEŠ PRI ČUK PRI KOTNIK 225 Viri: Kot informatorji so sodelovali: 1. Pavel Sedej, roj. 4. 7. 1932, kmet na Mavsarjevem hribu. 2. Francka Sedej, roj. 7. 3. 1910, kmetica na Mavsar- jevem hribu. 3. Ivan Mele, roj. 1923, Velika Ligojna 29, železničar, kmet, predsednik Krajevne skupnosti Ligojna. 4. Franc Furlan, roj. 6. 1. 1909, Mala Ligojna 16, kmet. 5. Janez Petrovčič, roj. 12. 12. 1913, Velika Ligojna 36, krojaški mojster. 6. Pavel Bradeško, roj. 18. 4. 1933, Velika Ligojna, kmet. Poleg ustnih sporočil je bilo pri izdelavi naloge uporabljeno še naslednje gradivo: 1. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. 2. Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga, Ljubljana 1968. 3. Popis prebivalstva gospodinjstev in stanovanj v socialistični republiki Sloveniji 31. 3. 1981. Prvi podatki po krajevnih skupnostih. Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1981. 4. Umetnostni spomeniki Slovenije 2. Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Marjan Marolt. Zalo- žilo in izdalo Umetniško- zgodovinsko društvo v Ljubljani leta 1929, str. 71–74. 5. Naš časopis, glasilo SZDL Občine Vrhnika, št. 105, dec. 1983, str. 8. Cambah (Risba, Maja Petrovčič, 2012). PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE Čevljarski šivalni stroj (last Antona Petrovčiča). Likalnik "peglezen" (last krojača Ivana Petrovčiča). Šivalni stroj (last krojača Ivana Petrovčiča). 226 Vrhniški razgledi 6. Franc Bekš, Prvi borci, Založba Borec, Ljubljana 1976, str. 5–25. 7. Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica med NOB, izdal Občinski izbor ZZB Vrhnika, str. 54–59. 8. Glas Vrhnike, leto II., št. 6, Vrhnika, 15. 3. 1952, str. 2. 9. Franciscejski kataster, mapa k. o. Ligojna Opombe 1 Seminarska naloga Dragice Skubic, roj. Petrovčič, na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Lju- bljani. Izdelana je bila leta 1984 pri predmetu Obča etnologija pri prof. dr. Slavku Kremenšku, v okviru programa Etnološka topografija slovenskega etnič- nega ozemlja v 20. stoletju. Za objavo je dopolnjena z opombami pod črto. 2 Arhiv Republike Slovenije (AS), SI AS 176, Franci- scejski kataster za Kranjsko, mapa k. o. Velika Li- gojna. 3 Cerkvenca – travnik, polje, gozd v lasti Cerkve. 4 Podatki, povzeti na oddelku za zaposlovanje v obči- ni Vrhnika 5 Otka – orodje za odstranjevanje prsti, plevela s plu- ga, z otko so čistili lemež. 6 Siliranje – konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu. 7 Gepelj – priprava za pogon različnih strojnih pri- pomočkov. Poganjala ga je konjska vprega. Konj je hodil v krogu, vprežen v poseben vzvod, preko katerega je poganjal zobato kolo z velikim vbodom, znotraj katerega se je vrtenje prenašalo na manjše zobato kolo, od tam naprej na pogonsko os, na ka- tero so lahko priključili različne priključke, najpo- gosteje slamoreznico. 8 Žetveni kombajn – stroj, ki opravlja več pomemb- nih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju pridelkov: pšenico so poželi s kombajnom/silažni, žitni kombajn. S kombajnom so delali traktoristi in kombajnarji. 9 Lamber – pločevinasto vedro. 10 Nakladalnik – naprava za nakladanje gnoja, sena na vozilo. 11 Obnova – organizirana državna družbena pomoč pri obnavljanju hiš. 12 Škaf – manjša, nizka, navadno lesena posoda z dve- ma ušesoma. 13 Žličnik – viseča, lesena omara na steni, kvadratne oblike, za odlaganje žlic. 14 Sklednik – viseča, lesena omara za shranjevanje skled. 15 Lopar – narejen iz lesa, nanj je gospodinja položila hleb kruha, ga potisnila v segreto peč in ga s sunko- vitim potegom potegnila izpod hleba. 16 Greblje – narejene iz lesa. Z njimi so odmikali v peči žerjavico na stran peči. 17 Burkle – so bile kovinske; uporabljali so jih za po- stavljanje loncev v peč, tako da so burkle objele ko- nusni del lonca in ga s pomočjo "hlapca" potisnile v peč. 18 Hlapec – je poseben podstavek z vrtečim valjem, preko katerega se je z lahkoto, na principu vzvoda privzdignilo lonec in ga potisnilo v peč. 19 Verkštat – delavniška miza z orodjem. 20 Mentrga – lesena miza s koritom za mesenje kruha. 21 Štibelc – spalnica. 22 Kamra – spalnica. 23 Cimer – podstrešna soba. 24 Frčada – podstrešna soba v nadzidku nad kapom z oknom nad vhodnimi vrati. 25 Gredenca – omara za posodo in jedilni pribor. 26 Šporget – zidani štedilnik, obložen s keramičnimi ploščicami. 27 Srajčnik – ženska bluza z rokavi, navadno platnena. 28 Životec – žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa. 29 Muf – valjast predmet za gretje rok, navadno iz kr- zna, v katerem so držale roke. 30 Cajne – manjša pletena košara s polkrožnim dnom in z ročajem, pletena iz vrb, viter, tudi slame. Z njo so pobirali sadje in krompir. 31 Štala – hlev. 32 Mlačev – dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja (npr. proso ima polno, težko latje, oves gre v latje) s cepcem, mlatilnico. 33 Cepec – orodje, sestavljeno iz daljšega ročaja s po- sebnim utorom, z zarezo na koncu, v katerega je bil z jermeni privezan drugi del, ki je bil krajši in na prostem koncu zadebeljen najpogosteje iz drenove- ga ali drugega trdega, žilavega lesa. 34 Reta – orodje z lesenim obodom, sestavljen iz lese- nih viter, z nesimetrično razporejenima ročajema. 35 Mernik – večja lesena posoda z ročajema ob stra- neh, v kmečkem okolju prostorninska mera za žito. 36 Nečke – podolgovata, plitva posoda iz enega kosa lesa. 37 Jarem – je lesena vprežna naprava, ki se da govedu na vrat. 38 Komat – z žimo podložena vprežna priprava, ki se da na vrat konja. 39 Aksa – os. 227 40 Zapravljivček – lahek, odprt voz z vzmetmi, nava- dno za dve osebi. 41 Koleselj – udoben, odprti voz za več oseb. 42 Pehar – navadno okrogla košarica, pletena iz slame. 43 Cambah – pletena košara s polkrožnim ali ravnim lesenim dnom in ročajema. 44 Reznica – suho rastlinje za nastiljanje živini, krmo. 45 Čeber – lesena posoda, sestavljena iz ravnih dog v poševni konus (vsak predmet, ki je koničaste obli- ke) v smeri proti dnu, ki je prav tako lesen, z dvema kovinskima obročema ter z dvema daljšima doga- ma, v kateri so bile zvrtana tako imenovana ušesa. 46 Gradaše – priprava za česanje preje. 47 Trlica – priprava, s katero so terice lomile trdo in krhko ovojnico lanene bilke in jih tako odluščile od niti. Trlice so sestavljene iz dveh delov, in sicer iz stabilnih dveh ozko spojenih lesenih letev (tvorile so razmeroma ozko špranjo, vmes pa je bila pritr- jena pregibna letev, ki se je po dolžini in debelini ujemala z režo teh dveh stabilnih letev. 48 Klovc – klobčič. 49 Koruzno slačje – ličkanje. 50 Rom – okvir za slike. 51 Obličnik – krompir v oblicah. 52 Sušilnica za sadje – pajžba. 53 Zibel – posteljica za dojenčka narejena tako, da se ziblje. 54 Jerbas – okrogla košara z ravnim pletenim dnom in navadno z majhnima ročajema, ali brez ročajev. 55 Šranga – pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto. 56 Lučarica – najeta ženska, ki bedi pri mrliču, ki straži mrliča. 57 Boglonaj – Bog poplačaj. 58 Štelenga – nabor: uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško služ- bo. 59 Pušpan – okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in s trdim lesom. 60 Žegen – blagoslov, tudi snop šibja in zelenja – buta- rica na cvetno nedeljo. 61 Žrd – dolg, debel lesen drog. 62 Bal – družabna prireditev, na kateri se pleše. PRISPEVEK K ETNOLOŠKI PODOBI VELIKE IN MALE LIGOJNE