£6 d ni k Glasilo Socialistične /veze delotnega ljudstva za Podravje ^T. 26 PTUJ, 2. julija 1965 Din 25 Letnik XVIII. »Tednik« izhaja pod tem skra3Sa-| mm imenom od *-4 nov 1961 da- lje na predlog Občmsk:h odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156 — St. tek. ra- C-una: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za inozemstvo 2500 din Pospešena politična aktivnost v občini ODBORI POLITIČNIH ORGANIZACIJ V OBČINI PTUJ, OBC INSKl KOMITE ZKS. OBČINSKI ODBOR SZDL, OB- CI.NSKI SINDIKALNI SVET PTUJ IN POLITIČNE ORGANI- ZACIJE V PODJETJIH ZAVODIH IN USTANOVAH SI ŽE OD 20. V L T. L. DALJE RESNO PRIZADEVAJO, DA BI SE- ZNANILE CIM ŠIRŠI KROG OBČANOV Z VSO VSEBINO IN NAMENOM EKSPOZEJEV TER POROČIL NA SEJAH PLE- NOMA CK ZKI, ZBOROV ZVEZNE IN REPUBLIŠKE SKUP- ŠČINE V ZVEZI Z NOVIMI PREDPISI, KI BODO IMELI nALEKOSEžNE NAMENE. ODPRAVITI NAMERAVAJO VE- ČINO TEŽAV IN NESORAZMERIJ V NAŠEM GOSPODAR- STVU, DA BI SE UTRDILA VREDNOST NAŠEGA DINARJA IN DA BI SE POSTOPOMA IZBOLJŠEVAL Z NAŠIM DE- LOM V MEDNARODNI DELITVI DELA NAŠ GOSPODAR- SKI POLOŽAJ. Posebna komisija Obč. komi-1 teja ZK Ptuj je pripravila zal seje in sestanke izvlečke iz vsel>i"e ekspozejev in poročil" pred raznimi forumi. Potrndi-' la se je tudi zbrati nekaj pri-i incrjav gospodarskega stanja vj ptujski oblini s stanjem v šir-^ si skupnosfi, da bi lažje pred-^ očila pričakovani vpliv novih; predpisov na bližnje nujne od-: ločitve samoupravnih organov^ ki bodo morale biti v skladu novimi predpisi. i Nekaj iz poročila posebne; komisije pri obč. komite joi ZKS na razširjeni seji Občin'«! skega komiteja ZKS 23. juni-j ja 1965 v sindikalni politični; soli >Frauca Krambergerja« ▼ navzočnosti številnih političnih predstavnikov iz občine Ptuj: \ :S temi spremembami pride-^ jo T slabši položaj vse tiste go- spodarske organizacije, ki ve9 mia']o kot izvažajo, dalje ti- sie, ki imajo visoke cene na -^ačem trga in tiste, ki^so hi\o sedaj rentabilne na račun lubvencij. Tudi tc gospodarske organizacije se bodo morale vključiti v nov gospodarski si- «tem ob izenačenih pogojih na domačem in inozemskem trži- šču, kar bo zanje pomenilo, da^ morajo premagati izredno težaven položaj. Prav pri teh gospodarskih organizacijah bo najhitreje nastopilo vprašanje, ali imajo odveč delovne sile ali ne, vprašanje sredstev za krit- je osebnih dohodkov in vpra- šanje realne akumulacije ter končno stvarna rentabilnost podjetja. Ce upoštevamo vse te pred- videne novosti, lahko verjame- mo, da bo to močno vplivalo na dvig cen, posebno pri nekate- Hh panogah, kot je kmetijstvo. To bi hkrati pomenilo občuten Dedce standarda ljudi, kjer lahko pričakujemo vsaj 20»/o dvig cen in v prvi fazi tudi proporcionalno zaostajanje Jisebnih dohodkov, ker le ti lahko porastejo samo ob isto- (:asni rasti produktivnosti. No- predpisi ravno imajo namen ^a to prisiliti podjetja. Pro- blem bo nastal v podjetjih z J^Prealnimi osebnimi dohodki, ^^disi na račun vi«okih cen na noinačem trgu bodisi na račun sredstev, namenjenih za enostav- Jjo in razširjeno reprodukcijo. Osebni dohodki, vzeti v po- ^rečju o7. v jugoslovan«!kem Aprilu naj ne bi stagnirali. ^^ujno se bo pojavila odvisna delovna sila, ki jo bodo odkrile *iotranje rezerve v gospodarskih ^fganizacijali. Menda ni neute- '^Hjeno reči. da lahko problem ''adaljnje zaposlitve ali preki- nitve delovnega razmerja in ne- ^ap tudi kot pravico do nei/- Pohijcvanja dolžnosti in nalog. lenarjenja pri delu itd. Novi ^'^'-'dDisi bodo nedvomno pripo- j"^sli. da bo zanimivejša tudi .^Pf^litev v kmetijstvu in v "fu/benih službah. Ce imajo ^Ivišno deloA no silo in kako bo j j;'odoče zaposlena, bodo naj- ^'-ip ugotovili v posameznih PfJ^Jjetjih in v občini. Ptujska "cina se temu problemu ne bo Ion izogni i i. zato pa se ga bo vj^a z vso resnostjo. tpi>,*? spremembe zahtevajo jgJ?.^'Jito analizo stanja v pod- Sa/ analiz ne bomo videli ^nio trenutnega stanja, temveč 8^j^'"^iiJ'"> ^ ideri tudi vse možno- 8tp/'' ."adaljnji razvoj ob upo- ^anju novih predpisov in in- strumentov, kt se bodo stalno! dopolnjevali. Podjetje bo mora- lo najti pot, da bo lahko poslo- valo po principu ekonomskih zakonitosti. Takšna analiza bo izpodbudila do tesnejšega sode- lovanja med gospodarskimi or- ganizacijami pri delitvi asorti- menta, nastopanja na tržišču itd. Vsa dosedanja integracija, ki ni upoštevala splošnih načel ekonomike, bo zašla v težave. Dezintegracija gospodarskih or- ganizacij je sledila povsod, kjer ni bilo osnove za integracijo. Vloga dinarja bo prišla do ve- ljave šele po dejanski potrebi po sodelovanju neke skupine proizvajalcev iste ali sorodne dejavnosti, po rentabilnejSi pro- izvodnji in nadaljnji specializa- ciji proizvajalcev. Nujen pogoj za uspešnost no- vih predpisov za naš gospodar- ski sistem je sprememba misel- nosti in to v takem obsegu, da se bodo ljudje lahko dejansko vključevali v dinamiko dogaja- nja z novim sistemom gospodar- jenja. Zavedati se namreč mo- ramo, zakaj mora tako biti, in usmeriti moramo v to vse sile, da bo sleherno podjetje dejan- sko sledilo vsebini predpisov in ne bo čakalo, da ga bo nekdo rešil oziroma podprl s subven- cijo.< Poročila na minulih sejah in sestankih, pa tudi same razpra- ve se največ sučejo okrog vpra- šanja, kako doseči večjo pro- izvodnjo, večjo proizvodnost in rentabilnost obstoječih proiz- vodnih kapacitet, večjo uspo- sobljenost zaposleinh, manjše proizvodne in materialne stro- ške, ustrezen dohodek podjetij, osebni dohodek itd. Spremem- be, ki jih bodo prinesli novi predpisi za kalkulacije za po- stavitev cene za posamezne proizvode, že sedaj silijo ko- lektive, da morajo razmišljati o tem. kakšne cene bodo imeli njihovi izdelki, katere prejšnje elemente dosedanje cene pro- izvodov bodo morali izločiti, da bodo še vedno konkurenčni po kvaliteti in ceni in da bo po njihovem izdelku celo poveča- no povpraševanje. Vse gospo- darske organizacije, zavodi in ustanove ne bodo enako priza- deti. Kjer je bilo že doslej so- lidno poslovanje, proizvodnja in prodaja. poravna>anje ter- jatev upnikov in izterjava dolž- nikov, pravilna organizacija In delitev dela, urejeno ustvarja- nje in delitev dohodka itd., tam novi predpisi ne bodo pomenili drugega kot nekatere spremem- be in dopolnitve, prej v korist kot v škodo podjetja in kolekti- va. Drugače pa bo nujno v pod- jetjih, kjer so gospo(lariU z do- tacijami in subvencijami in si niso dovolj prispevali, da bi sa- mi storili čimveč. Tam zmanj- šajne dotacij in subvencij res ne more pomeniti drugega kot resno odločitev, kako za- četi znova, ekonomičneje in kako se izkopati iz stanja, v katerem se bodo znašli ob iz- vajanjn novih predpisov. Ob- staja nevarnost, da ne bodo za. čeli z razčiščevanjem situacije s pravilne strani, temveč naj- prej pri odpuščanju delavcev, namesto pri izboljševanju or| I ganizacije iu delitve dela, ki bi šele naj pokazala, kdo je v I kolektivu premalo in kdo od- več. Vodilni kader bodo po- vsod prisilili novi predpisi, da se bo moral resno in iskreno nasloniti na celoten kolektiv in se z njim pomeniti, kako zače- ti z urejanjem stvari in pri čem končati. Kjer bodo tudi se- daj podcenjevati kolektiv in organe delavskega samouprav- ljanja in bodo poskušali v nji- hovem imenu sami reševati in odločati v novih pogojih, tam ni mogoče pričakovati ugodnih rezultatov. Kolektiva, ki si je že doslej resno prizadeval storiti vse. da bi podjetje na- predovalo, da bi bili njihovi proizvodi sposobni za domači in tuji trg, da bi skupnosti čim- prej vrnili vložena sredstva, da bi delali s polno kapaciteto strojev in naprav in da bi za strokovno delo čimbolj in čim- prej usposobili svoje kadre itd., novi predpisi ne morejo spraviti v nevoljo in težave*. Sedanja široka politična ak- cija opozarjanja vseh kolekti- vov na resnost novih gospodar- skih predpisov obvezuje vse člane kolektivov oziroma sploh vse proizvajalce, da se na nove predpise temeljito pri- pravijo in da pripomorejo tu- di sami k temu, da v njihovih kolektivih ne bo nepravilnega razumevanja, razprav, sklepanj in mer v smislu novih predpi- sov. Kjer gredo mimo vsega brez zadostnega zanimanja in se zadovoljujejo samo s čaka- njem in z različnim komenti- ranjem vsebine in namena no- vih predpisov, ne bodo prišli daleč. Vse politične organizacije so zbrale že doslej mnogo vpra- šanj, in nejasnosti, ki jih sre- čujejo ponekod v kolektivih v razpravah o novih predpisih in bi bila prav zanimiva ugotovi- tev, na katerem področju se kažejo v občini najbolj pereči problemi in kje jih je najmanj. Upajmo, da bodo politični pred- stavniki iz občine radi v pri- hodnje pojasnili svojim članom in občanom, kaj so dosegli s tem intenzivnim političnim de- lom in katere pojave jim je to odkrilo. Sestankov in zborovanj še ni konec. Občinska skupščina, obč. komite ZK iu občinski odbor SZDL imajo še več prihodnjih dni zasedenih za nadaljnja zborovanja in seje ter sestanke v zvezi z novimi predpisi. Na- men je priti z razpravami o teh vprašanjih do zadnjega občana in potem s pridobljeni- mi ugotovitvami, izpodbiidami, predlogi in rešitvami tako za- četi z delom, da bo rodilo uspeh in da bodo zagotovljeni vsi pogoji za nove uspehe v na- šem sistemu gospodarjenja. V. J. Tako vidijo Ptuj z dravskega cestnega mosta naši najmlajši, ki ne sežejo čez ograjo Udar v Alžiriji stvar Alžircev Dogodki, ki so že prejšnjo so- boto pretresii Alžirijo in z njo vred svetovno javnost, so še vedno sredi pozornosti tiska in radia. Prav zaradi nenadne spre- membe v alžirski vladi so morali napovedani sestanek najvišjih predstavnikov azijske in afri- ške celine, ki naj bi bil konec junija, preložiti na jesen. Prav tako so odpovedali svetovno mladinsko konferenco in jo, kot vse kaže, premestiti v bolgarsko glavno mesto. Strmoglavljenje predsednika Ben Bela je, kot smo delno omenili že zadnjič, zares povsem alžir- ska notranja zadeva. Trenja med vodilnimi osebnostmi osvobodil- nega boja segajo namreč že v prva leta samega boja in še po- sebej v čas, ko je Alžirija po- stala neodvisna. Za boljše razu- mevanje strnimo še enkrat vs6 razloge. TRENJA MED FLN IN ARMA- DO Trenja med FLN, fronto' naci- onalne osvoboditve kot politič- nega nosilca osvobodilnega boja in alžirske revolucije, in vlado na eni in med nekdanjimi po- veljniki tako imenovanih vojaš- kih okrožij (vilaj) na alžirskem ozemlju, ki so predstavljala za- res organiziran odpor proti fran- coski kolonialni vojski, na dru- gi strani so postala posebno ve- lika potem, ko je vlada pred- sednika Ben Bele skušala okre- piti osrednjo oblast in organizi- rati državno upravo. Pri tem je treba omeniti očitke poveljstva vilaj na račun mo- deriio oborožene in urejene ar- made, ki je čakala na maroški in tuniški meji, da po razglasitvi neodvisnosti vkoraka v Alžirijo in prevzame vojaško funkcijo kot organizirana armada. Borci- partizani so preradi očitali tej armadi, da se »ni nikjer borila«. Ker je bil geaeralni štab tudi na meji in je le po radiu pozhral na odpor (v čaisu boja), tik pred osvoboditvijo pa na red in disci- plino, seveda vanj niso posebno zaupali proslavljeni poveljniki partizanske vojske. »OBRAČUN« Z OPOZICIJO V VILAJAH Ben Bela Je skušal ta nasprotja odpraviti prek FLN in prek vla- de. Ko se mu to ni posrečilo, je uporabil vojsko, da bi uvedel red. Vojsko proti uporniškim po- veljnikom Je z uspehom vodil sedanji vodja upora proti Ben Belu, takratni vrhovni poveljnik polkovnik Bumedien. Ta si je te- daj tudi pridobil sloves dobrega poveljnika in si je od tedaj dalje vse bolj utrjeval položaj. Ko je Ben Bela postal slednjič predsednik republike na sploš- nem referendumu, je kazalo, da si j G položaj utrdil. Nekatere zu- nanjepolitične poteze so ga kma- lu uvrstile med najbolj vnete za- govornike nevezane politike in odločne afriške borce proti kolo- nializmu in neokoloniallzmu. V resnici pa si je vse bolj utrjeval položaj Bumedien, obrambni mi- nister v vladi. Ne le v vojski, temveč tudi med uglednimi funkcionarji v upravi in FLN si je pridobil pristašev. Bumedien in Ben Bela se že spočetka nista strinjala v osnov- nih postavkah revolucionarnih sprememb. Bumedien je sodil, da mora vojska (podobno kakor npr. v ZAR, Iraku in Siriji) postati nosilec političnega boja tudi v osvobojeni domovini, zato je nekam ljubosumno gledal na Ben Belova ppzadevanja, da bi ustvaril močno politično organi- zacijo FLN. Prav tako je želel, naj bi dežela krenila po poti ta- ko imenovanega »arabskega so- cializma«, kjer sta še močna muslimanska ideologija in arab- ski nacionalizem, Ben Bela pa je hotel graditi tudi alžirsko pot v socializem na resničnih marksis- tičnih temeljih. DVE »USODNI« BEN BELOVI ODLOČITVI Omenjajo predvsem dva ukre- pa Ben Bele, ki sta »prisilila« Bumediena in somišljenike v ar- madi, da so posegli po državnem udaru. Gre najprej za Ben Belo- vo odločitev, naj ustanove po- sebno milico, ki bi bila podreje- na vodstvu FLN in »varovala pridobitve revolucije«. Bumedien in njegovi so tak ukrep ocenili kot udarec in nezaupnico vojski. V bližnji preteklosti se je Ben Bela v želji, da uredi notranje stanje, morda pa tudi v želji, da nekako spodkoplje prevelik ugled armade, pogajal z opozici- jo, posebno s tisto v nekdanjih vilajah, v bojih proti katerim se je posebno odlikoval Bumedien. Vključitev te notranje opozicije v politično življenje in pritegni- tev opozicije v tujini bi vseka- kor dvignili ugled Ben Bele. Te- ga Bumedien ni hotel. In ko je izvedel, da želi Ben Bela zame- njati sedanjega zunanjega mim- stra Butefliko, sicer znanega nje- govega pristaša, in na njegovo mesto imenovati enega izmed »pomiloščene« opozicije, je skle- nil, da Ben Bela odstrani. Napo- vedane amnestije, ki jo je pla- ciral Ben Bela, niso več mogli izvesti. Konec drame pa se je odvijal predprejšnji petek in soboto. V petek je zasedal izvršni organ FLN, kjer je Ben Bela ostal v manjšini. Zato je naslednjega dne sklical Centralni komite, kjer je imel zagotovljeno veči- no. Ta korak pa je Bumediani preprečil z udarom. SVETOVNA JAVNOST IN OČITKI REVOLUCIONARNEGA SVETA ^ Ali bo novi režim, ki so ga nekateri že priznali (pravijo, da smatrajo udar za strogo notranjo zadevo Alžircev), izvajal dote-i danjo Ben Belovo zunanjo politi- ko? Kaže, da bo, saj trdi, da n« gre za udar, temveč za zamenja- vo »ene osebnosti, ki je hotela postati diktator«. Seveda vsi Alžirci tako ne mislijo. Študenti in revne četrti mesta Alžira ter drugod so demonstrirali proti udaru in imenovali prav sedanji revolucionarni svet — diktator^ je. Četudi skušajo voditelji uda- ra prepričati posebno arabska! svet, da se ne bo v dosedanjih odnosih navzven in navznoter nič spremenilo (večina ministrov je ohranila svoj dosedanji polo- žaj), bo bržkone potrebno še precej časa, preden bodo prepri-^ čali svet. Ben Bela si je z dejanji utrl ugled, ki mu ga ni mogoče vzeti kar čez noč in še to z očitki, v katere mnogi še zdaleč niso prepričani. Seveda je stvar sa- mih Alžircev, da to zadevo raz- čistijo. Sam udar tik pred azij- sko-afriško konferenco, ki je to- liko obljubljala in za katero se je na vso moč zavzemal prav Ben Bela, vsekakor ni ukrep, ki bi ga mogel kdorkoli od predvi- denih udeležencev konference pozdraviti. Spočetka so nekateri na Za- hodu videli v dogodku pekinške prste, toda kmaJu se je pokaza- lo, da so take domneve hudo pretirane. Alžirska revolucija žal še ni razčistila z določenimi poj- mi in jih razčiščuje sedaj. Ce je lako dobro in prav, pa bo mora- lo preceniti alžirsko ljudstvo sa- mo, ljudstvo, ki se je tako ju- naško in vztrajno borilo za svo- bodo. BIVSI BORCI PREKOMORSKIH BRIGAD, UDELEŽITE SE PROSLAVE V ILIRSKI BISTRICI Program osrednje proslave 3. in 4. VII. 65 Ob 10. uri slavnostno zborova- nje splošnega zbora občine Ilir- ska Bistrica. Ob 11. uri otvoritev razstave: »Prekomorci v NOB«, »Življe- nje in delo na Primorskem od osvoboditve do danes«. Od 8. do 11. ure Srečanje mla- dine s pripadniki JLA. Ob 12. uri sprejem delegacije mladinskega pohoda »Po parti- zanskih poteh« pri predsedniku Občinske skupščine Ilirska Bist- rica. Od 15 do 17. ure srečanje bor- cev prekomorskih brigad z mla- dino v taborih. Ob 17. uri komemoracija pri spomeniku padlih v Ilirski Bist- rici Pri komemoraciji sodelujeta Invalidski pevski zbor i/ Ljub- ljane in godba'iz Idrije. Dirigent Radovan Gobec. 1. J. Ravnik: Zalostinka (fam- fare) 2. R. Simoniti: Postoj, kdor mimo grel 3. Govori dr. Franc Hočevar 4. XXX: Kot žrtve ste padli v borbi za nas 5. K. Pahor: Brigade s hribov Istočasno so komemoracije pri spomenikih NOB v Novokrači- nah, Podgradu, Žabicah, Pregar- jih, Knežaku, Ostrožnem brdu in Premu. Od 14. do 16. in od 21. do 24. ure predvajanje filmov s tema- tiko NOB v dveh kinodvoranah v Ilirski Bistrici. Ob 19. uri celovečerni koncert »Partizanskega invalidskega pev- skega zborav na Titovem trgu. Ob 20. uri športne in zabavne prireditve v Ilirski Bistrici^ 4. JULIJA Ob 6. uri budnica — godba na pihala iz Postojne. Ob 8. uri zbiranje prekomor- skih brigad in mladinskih brigad na nogometnem igrišču. Ob 10. uri množično zborova- nje: 1. Internacionala 2. Raport brigad 3. Otvoritev zborovanja 4. Govori Miha Marinko, poli- tični sekretar CK ZKS 5. S. Marolt — Spik: Pesem 14. divizije 6. O. Danon: Zastava partije 7. K. Pahor: Na jnriš 8. M. Kozina: Naša vojska 9. P. Šivic: Svobodna Sloveni- ja 10. R. Simoniti: Pesem o Titu Izvajajo združeni moški zbori iz Ajdovščine, Branika, Cerkna, Dornberka, Ilirske Bistrice, Izole, Jelšan, Podnanosa, Sežane, Pro- sek-Kontovela, Ronk, Vrtojbe in »Vinko Vodopivec« iz LjubljaJie ter 5 oktetov s Primorske. Spremlja godba iz Idrije. Dirigenta: D. Kanduč in K. Ko- loini. Od 11.30 do 12.30 koncerti godb na pihala iz Idrije (Športni park) in Postojne (Pri Vrtcu). Od 12. do 16. ure srečanje bor- cev prekomorskih brigad. Ob 17. uri kulturna prireditev, v kateri sodelujejo »Medurepub- lička kulturno-prosvetna zajed- nica Plevlje« in pevski zbori Prosek-Kontovel in Ronke. Ob 18.30 športne in zabavne prireditve v Ilirski Bistrici. Stran 2 !»T E D NI K« — petek, 2. julija 1965 Strnn )| Pravna služba v občini In nerešena vprašanja Vsredo, 30. junija 1965Js bilo v dvorani občin- slb6ani naijbolj ponazoruje ugotovitev, da doseže Mostna lekarna Ptuj letna skoraj 1/6 celotnega do- hodka trgovskega podjetja »Merkur«, ki ima v svojih spe- eiallziranih trgovinah lelo visok promet. Ugodna je tudi primer- java dohodka lekarne ? doho4- kom ostalih ptujskih trgovskih podjetij, ki pokaže glede na 4T milijonov 559 tisoč dinarjev, ko* likor jje znašal lani dohodek lekarne, da zahteva zdravljenje ogromna sredstva in da bodo ta z leti le ve6ja, ko bo zdravstve- na služiba tudi po vseh krajev- nih skupnostih, ^ Ptuj premalo privabljiv za turiste? Ugotovitev, da biva večina prehodnih turistov v ptuju pov- prečno le 1,5 dneva, ni preveč razveseljiva. Kljub temu ,da jih pride letno v Ptuj vsaj 3.000, ne pustijo v Ptuju več kot okrog 6 milijonov dinarjev ali' na osebo le 2,56 dolarja. To so ugotovitve gostinstva oziroma ptujskega hotela, niso pa pri tem vštete ugotovitve ostalih gostišč in na- kupi po ptujskih trgovinah. Ob takšnem prometu res ne morejo doseči hotelske kapaciteta več kot 50 % zasedbe. Prednje kaže na to, da ni turizern veizau s^- mo na gostinstvo in da tudi ni naloga samega gostinstva skrbe- ti zanj. Največji delež odpadaj tudi na kulturno-zgodovinslio zbirko ptujskega muzeja iin trgovine, manjši pa na družine in na vse ostale faktorje, ki bi naj skrbeli za obliko in vsebino turizma v naših krajih. Strojne delavnice so si lepo uredile nove prostore Iz nekdanjih tovarniških prostorov tekstilne tovarne Ptuj so nastale urejene delavnice Strojnih delavnic Ptuj. V prvot- nih prostorih podjetja je ostala le servisna dejavnost, vzmetar- na, gumama in strugama pa so v novih prostorih, kjer so za sa- mo proizvodnjo pa tudi za biva- nje zaposlenih ugodnejši pogoji. Podjetje si je pridobilo s so- lidnimi izdelki in z zmernimi cenami stalne odjemalce. Novi ukrepi ne bodo mogli vzeti pod- jetju dobaviteljev niti odjemal- cev, razen tistih nekaj dolžnikov, ki jih bodo novi ukrepi pri- zadeli, da ne bodo zmogli svojih obveznosti. »Agrotransport« - pomembno prometno podjetje Na področju prometa se je razvil v ptujski občini v po- membnejše podjetje le »Agro- transport« s svojimi transport-! nimi uslugami v gradbeništvi:^ (40 «/o), s prevozi blaga (31 "/o) in z uslugami v kmetijstvu (29 "/o). Da bi to podjetje svojo dejavnost še razširilo in okn pilo, si je nabavilo najnujneji osnovna sredstva. Ob dobrem gospodarjeniu < povečali čisti dohodek za 825 narodni dohodek pa za 62,6 « in se je podjetje v tem pogletj povzpelo nad povprečje v povf čanju celotnega dohodka ge spodarskih organizacijV^v občij To vpliva tudi na' izbo|; sanje razmerja med ose^ nimi dohodki (76,28 »/.i) in skjj di (25,8 "/n). Pri agrouslugaii j kapacitete najbolje izkoriščen Vsak 17. občan kaznovq Vsak 17. občan ptujske obč: ne se pregreši zoper razne pree pise in je denarno kaznovan. Sa mo v lanskem letu je bilo 3.8} denarno kaznovanih pred sodni kom za prekrške. Denarne kazr so znašale od 1.000 do lOO.Ofi din. V tem so upoštevani le pre krški, ki so jih prijavili sai^ občani in prekrški, ki so jih od krili javni organi. Prekrškov j mnogo več, vendar jih krivci ii prizadeti medsebojno obravna vajo lin uredijo ob manjših ^1 celo večjih posledicah kot s po stopkom pred sodnikom za pr«' krške Urejen prehod čez progij Vozači motornih vozil so z^f zadovoljni, odkar je asfalti^fl prehod čez progo na Ormo cesti. Prejšnji prehod čez p^ go je bil preizkušnja za vsa v« žila, saj jih je zmetalo čez trat niče, ko so naglo pripeljali m progo. Promet po novoasfaltirani Raičevi ulici Sklican je XI. občni zb(K občinskega sindikalnegt sveta r Na plenumu Občinskega sin(Ji' kalnega sveta Ptuj, 28. juniji letos, so sklenili sklicati XI občni zbor Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj za soboto, 23 oktobra v Kidričevem. Na obi- nem zboru bo sodelovalo sto* dvajset izvoljenih delegatov ii člani sedanjega plenuma tei nadzornega odbora Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. S tem se pričenja obdobjč skrbnih priprav na občni zbor izvoljeni delegati se bodo pove- zali s člani sindikata in sindi- kalnimi vodstvi ter skupno prO' učevali aktualne probleme in seznanjali z mnenji, predlogi tž! stališči sindikalnega članstva, ^ jih bodo nato posredovali obP' nemu zboru kot najvišjemu or- ganu Zveze sindikatov Jugosla- vije v občini Ptuj. S temeljitim' pripravami bodo pričeli tudi ^ Občinskem sindikalnem svetu kjer bo formiranih več študij' skih in strokovnih komisij 2« izdelavo analiz In poročil. Ob' činski odbori sindikata bodo i^' delali podrobnejše načrte I* pripravo občnega zbora, na kS' terem bodo pojasnili stališf^ svojega članstva. Sklicanih b*; več posvetovanj in razgovoro*' z izvoljenimi delegati, ki se bO' do po skupinah pripravljali občni zbor. Ne glede na to, se pričenja obdobje letnih dO' pustov, v sindikalnih vodstvi'' ne bo mirovanja, temveč aktiV' no delo, v katerem bo sodelo' valo celotno članstvo, kar J' tudi predpogoj za uspešno del*! na občnem zboru, ki bo odlof^' o akcijskem programu sindik^' tov ptujske komune za delovfl" obdobje do leta 1967. Vzporedno z vsebinskimi p^'' pravami bodo potekale tudi k^' drovske priprave. V sindikaln'' podružnicah bo javna razj^r^^'^ o kandidatih za novi plenu"' Občinskega sindikalnega švet' Ptuj, v katerega bo izvolje"': od 29 do 33 članov iz vse'^ šestih sindikatov. Skratka, P'''' čenja se zelo pomembno obdotJ' je aktivnega delovanja sindil^*' tov, ki bo imelo pomembno vi"' go oosebno v uveljavljanju f*?' vega gospodarskega sistema nadaljnje krepitve samoupravi' Ijanja. F. ^' Vi naraščanja niti upadanja kriminala Iz poročila, ki ga je prejšnjo sredo predložilo Občinski skupščini Ptuj Občinsko sodišče v Ptuju, izhaja, da na občinskem območju v zadnjem obdobju ni mogoče govoriti o naraščanju kriminalitete, prav tako pa ne o njenem zmanjšanju. Sodišče je obravnavalo v letu 1964 skupno 1179 kazenskih pri- merov. V primerjavi z letom 1962 je to za 10,68 Vo manj in za 10^75 «/« več od leta 1963. Ni torej bistvenega naraščanja, niti upadanja kriminalitete. Tudi razmerja med posameznimi vr- stami kaznivih dejanj niso bi- stveno spremenila. Od kazenskih zadev v letu 1964 odpade na: — kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitve m obre-? kovanja) okrog 45 "/o -^^— kazsniva dejanja zoper žiivt) Ijanje in telo (nedovoljeni spla- vi, hude telesne poškodbe, stor- jene iz malomarnosti, lahke te- lesne poškodbe po prvem in dru- gem odstavku 142. člena k. z., sodelovanje v pretepu, ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru) 25 */o; — kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje (tatvine, zatajitve, neupravičene uporabe motornih vozil, odvzem tuje stvari, poškodovanje tujih stvari, majhne tatvine, goljufije in zatajiitve ter prikrivanja) 14 Ve; — kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premo- ženja 6 */o, na kaz. dejanja zoper narodno gospodarstvo 4 */«; — kazniva dejanja zoper za- konsko zvezo in rodbino 2 "/o in — ostala kazniva dejanja 1 '/o. Po socialnem sestavu prevla- dujejo kot storilci kaznivih de- janj pretežno kmečki ljudje in te v okrog 65 "/«, nato delavci z 25 "/b, uslužbenci s 5 % in ostali s 5 */o, kar ustreza strukturi pre- bivalstva v občini. Kazniva dejanja zoper čast In dobro ime Gled/ na njihovo število in dejstvo, da so kazniva dejanja zoper čast in dobro ime od leta 1962 porastla za 8 «/o, postajajo problem, ki ga sodišče samo ne bo moglo rešiti. Kazniva dejanja so najpogo- stejša v najbolj zaostalih prede- lih občine, to je v zgornjih Halo- zah in v Slovenskih goricah, de- loma v Kidričevem in manj v Ptuju. Do teh kaznivih dejanj pride najčešče med sosedi, sostanoval- ci in mejaši, bodisi zaradi med- sebojnih obračunavanj ali mej- nih sporov, škode p>o živini, pre- moženjskih sporov, neurejenih stanovajnjskih razmer, zaradi otrok, ljubosumnosti in podob- nega. Kazniva dejanja zoper življenfe in telo Tipična za občino so kazniva dejanja zoper življenje in telo, saj predstavljajo okrog 25 "/o vseh kaiznivih dejanj in so glede na pogostnost še vedno pro- blem. Na splošno so ta kazniva dejanja v upadanju, razen lah- kih telesnih poškodb, prizadeia- nih z nevarnim orodjem. Storil- ci kaznivih dejanj zoper življenje in telo so pretežno kmečki lju- dje, nekaj pa jih je tudi iz vrst delavcev TGA Kidričevo in dru- gih podjetij. Pretežno gre za mlajše ljudi, precej pa je tudi primerkov medsebojnih obraču- navanj med sosedi in sorodniki, zlasti pa med možem in ženo. Bistveni vzroki teh nasilnih ob- čunavanj so prekomerno uži- vanje alkoholnih pijač, skaljeni medsebojni zakonski, sosedslji, sostanovalski in premoženjski odnosi, v subjektivnem smislu pa primitivizem, koristoljubje, ljubosumnost, pri mlajših mo- ških storilcih pa tudi objestnost. Pri pretepih se storilci poslužu- jejo najrazličnejših predmetov, od nožev, boksarjev, kolov in motiik, gnojnih vil in krampov. Te vrste kaznivih dejanj ne gre podcenjevati, saj glede na svoje število predstavljajo problem, ki ga pravosodni organi s -vojimi represivnimi ukrepi ne bodo mogli v celoti zatreti. Prist<>ini družbeni in drugi organi se bodo morali v večji meri usmeriti na preventivno delovanje, to je k odstranjevanju vzrokov za na- stanek teh kakor tudi vseh dru- gih kaznivih dejanj. Premoženjski delikti Premoženjski delikti so po svo- jem številu (14 «/n) na tretjem mestu. Največ je tatvin družbe- nega in privatnega premoženja, na katere odpade okrog 53 "*/« vseh preri^oženj skih deliktov. Po številu sledijo maihne tat- vine, goljufije in zatajitve, ka- terih -število je glede na leto 1962 precej padlo, glede na leto 1963 pa so ostale na isti višini. Osta- lih kaznivih dejanj je precej manj. Storilci so predvsem mlaj- ši ljudje z razmeroma nizkim življenskim standardom. Na ško- do družbenega premoženja je bi- lo nekaj primerov, ko so delavci v podjetijh, kjer delajo, kradli razno orodje in drug material, na škodo kmetijskega kombinata pa poljske pridelke. Kaznivih dejanj zoper družbeno premo- ženje je manj kakor onih zoper zasebno premoženje, ker delov- ni kolektivi in organi delavskega upravljanja to premoženje bolj čuvajo. Objekti kaznivih dejanj na škodo zasebnega premoženja pa so pretežno dvokolesa, kokoši razna oblačila, denar in podobno, pojavljati pa so se začele tudi tatvine mopedov. Ostala kazniva dejanja pa predstavljajo poško- dovanje tujih stvari, cesto stor* jeno iz sovraštva ali objestnosti, in pa prikrivanja. Kazniva dejanja zoper varnost In premoženje Pri kaznivih dejanjih zoper splošno varnost ljudi in premo- ženja prednjačijo kazniva deja- nja ogrožanja javnega prometa, Sodišče je obravnavalo le kazni-- va dejanja, storjena iz malomar- nosti. V letu 1962 se je zaradi te- ga zagovarjalo 66 storilcev, v le- tu 1963 59 storilcev in v letu 1964 prav tako 59 storilcev. Najčešče so prometne nesreče v naselje- nih krajih. Vzrokov za to je več. Niso redki primeri, ko jih po- vzročijo vinjeni vozniki, vendar zadnje čase manj kot prejšnja leta, ostali vzroki pa so nedisci- pliniranost pešcev, kolesarjev in voznikov vprežnih vozil, nepri- merna hitrost in neizkušenost voznikov - amaterjev. Objektiv^ ni vzroki so preozka vozišča, oz- ki in nepregledni ovinki, nepre- gledna križišča in tudi sicer sla- bo stanje vozišč. Kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo Kaznivih dejanj zoper narod^- no gospodarstvo iz pristojnosti občinskega f^ndišča ?;n razmero- ma redka. V letu 1964 se je za- govarjalo 39 storilcev, ali 4 "/o vseh primerov. V večini prime- rov gre za nedovoljeno trgova- nje z živino, vinom, vprežnirni kosilnicami ter drugimi predm.e- ti, ki jih pošiljajo naši del-ivci svojim znancem in sorodnikom iz inozemstva, ti pa jih preproda- jajo. Dalje gre za uničevanje gozdov, gozdne tatvine, slednje pretežno na škodo Kmetijskega kombinata Ptuj, za nezakoniti lov in nevestno gospodarsko por. slovanje. Zaradi nevestnega gor- spodarskega poslovanja so bili v letu 1964 pred sodiščem le trij6 storilci. Sicer pa pri kaznivi!^ dejanjih ni bistveriih razlik v primerjavi s prejšnjimi leti. Pri kaznivih dejanjih zoper svobodo in pravice državljanov gre za kazniva dejanja (Ogroža- nja varčnosti in kršitve nedom takljivosti stanovanja. Kazniva dejanja zop9r zakonsko zvezo In rodbino Kaznivih dejanj zopsr zakon- sko zvezo in rodbino je razme- roma malo. Pretežno gre za za-? nemarjanje otroik, grdo ravnaš nje z njimi ter za neplačevanja preživmine. Morda so k zmanj« šamu kaznivih dejanj zar.adi ne-? plačevanja preživnine pripomOf ele razmeroma stroge kazni. Številni so tudi primeri, ko dru- žinski očetje denar sproti zaipran vijo, doma pa se znašajo nad ženo in otroki, ki cesto iščejo zasilna bivališča in nočišča, lač- ni in prezebli, po hlevih, seni- kih in gozdovih. Vse to kvarno vpliva na telesni in duše-i/ni raz- voj otrok ter njihove «olske učne uspehe. So tudi primeri, da oba roditelja popivata in zanemarja- ta otroke. Požar kljub dimnikarskemu nadzorstvu v stanovanjski hiši v Vodni- kovi ulici 2, Ptuj, je začel goreti 19. 6. 1965 ob 6. uri zjutraj strop nad stanovanjem, ki je iz pre- perelega lesa. Ta se dotika dim- I nika. Zaradi gradbene napake je prišlo do tlenja stropa in do po- ; žara, ki je bil kmalu pogašen, j ker so prihiteli na kraj požara gasilci iz Ptuja in so požar po- gasili. Škode je za okrog 25.000 din. Vsak 20. kolesar novzroči prometni prekršek Na cestah na območju ptuj- ske občine zagreši vsaj vsaki 20. kolesar prometni prekršek, ki ga ugotovijo člani prometne- ga voda milice. Med vsemi krši- telji prometnih predpisov je vsa- ko leto nad 50 "/o kolesarjev. In če računamo, da je v občini okrog 25.000 koles, je število pre- krškov gotovo večje, le da jih ugotavljajo kolesarji in -dravni- ki ter organizacije RK, ki po- magajo celiti rane poškodovanih in neprevidnih kolesarjev. Novo vodstvo sindikata delavcev industrije občine Ptuj Na občnem zboru sindikata delavcev industrije in rudarstva so 26. junija letos izvolili nov občinski odbor. Vanj so izvo- ljeni: J02E BANKO iz Elektro- industrije in splošne montaže Maribor — obrat Kidričevo) JA- NEZ BEDRAC iz Gozdnega go- spodarstva Maribor — obrat Ptuj; TOMISLAV BENKOVlC in MARA PROSNIK iz Tovarne perila »Delta« Ptuj; MARJAN BIZOVICAR, BORIS SOLOVJEV in JOZE SEGULA iz Tovarne glinice in aluminija »Boris Ki- drič« Kidričevo; STANKO LE- PEJ iz Ptujske tiskarne, CIRIL MURKO iz »Konusa« Slovenske Konjice — obrat »Tanin« Maj- šperk; JOŽICA RAJH in MAR- JAN 2UPEC iz Tovarne avto- opreme Ptuj; ALOJZ ŠEGULA iz JŽ. Podjetja za popravljanje voz Ptuj in FRANC ZEMLJiC iz Tovarne volnenih izdelkov MaJT šperk. V kratkem bo sklicana prva redna seja, na kateri bodo izvolil; predsednika in tajnika odbora sindikata in sprejeli program dela tega sindikata. Za delegate na XI. občnem »bo- ru Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo 23. oktobra letos, pa so bili iz vrst članov kolektiva delavcev industrije in rudarstva izvoljeni naslednji: iz Tovarne glinice in aluminija »Boris Ki- drič« Kidričevo: FRANC KLE- MENClC, PETER GEGIC, MAR- JAN BIZOVICAR, ANTON KO- SI, JANEZ SUKIC, VIKTOR PRELOG, MAKS JABLOCNIK. MARJAN BRGLEZ, ALOJZ KRI- STOVIC, BORIS SOLOVIJEV, FRANC JERIC, FRANC CERNI- VEC, ŠTEFAN DONCEC in VIKTOR HAZABENT; iz Tovar- ne avtoopreme Ptuj; IVO IVE- ZIC, MAKS PISAR, ANTON HORVAT, JOZICA RAJH, MAR- JAN 2UPEC, VLADO MATJA- ŠIC, VINKO FEKONJA, LUDVIK MAUCiC; iz podjetja J2 za po- pravljanje voz Ptuj: JANEZ ZA- MUDA in ALOJZ SEGULA; iz Tovarne volnenih izdelkov Maj- šperk: JANKO BOHAK, FRANC ŽEMLJIC, VIDA TURKUS, ANJA PLANINO in JANKO VUK; iz »Konusa« Majšperk: FRANC GALUN, CIRIL MURKO in LUD- VIK LAMPRET; iz Tovarne pe- rila »Delta« Ptuj: ANTON KU- HAR, IVANKA IVANClC, MA- RIJA PETEK, MARA PROSNIK in VIDA PETEK; iz Ptujske tis- karne: BOGOMIR VEBER; iz Elektro-Maribor, enota Ptuj: BRANKO KOVACiC; iz Elektro- industrije in splošne mo.nta.že Maribor — enota Kidričevo: J02E BANKO in iz Gozdnega gospodarstva Maribor — enota Ptuj: MILAN KNJE2EVIC, inže- nir. F. B. Požar v Pristavi je povzročil nad 3 milijone dinarjev škode V Pristavi v Halozah je začel goreti 21. 6. 1965 ob 8. uri ži- vinski hlev s parmo, kjer ima živino Kmetijski kombinat Ptuj. Požar je tukaj uničil celotno ostrešje živinskega hleva, do tal pa je pogorela parma ter okrog 4 tone sena in 1500 kg močnih krmil. Požar sta povzročila nedoletn^ otroka, ki sta se igrala v parm! z vžigalnikom. K sreči se otrot koma niti živini ni zgodilo ni| hudega. Na požarišče so prihitelj gasilci iz Ptuja in iz okolice, k} so ogenj pogasili. Kljub temu je nastalo s požarom nad 3 milijo- ne dinarjev škode. Na požarišču so bili prvi ga- silci iz Cirkulan, žal pa se jim je pokvarila brizgalka. Kmalu so prihiteli na kraj sam še ptuj., ski gasilci in so ogenj pogasili. Ta se je najprej razširil na ce- lotno ostrešje hleva. Močno je gorelo tudi iz notranjosti šupe. Gasilci so se morali znajti in storiti, kar je bilo mogoče v hitro spreminjajoči se situaciji. V. J. Kaj je odveč? v PTUJU? PREMOG na ovinku pred »Belim križem« in KAMENJE na ovinku Mariborska — Zagrebško cesta: prevozniki bodo morali imeti s se- boj tudi metlo, da bodo sami oči- stili svoje smeti z ulic in jih nalo- žili ter odpeljali, kamor spadajo. KOPANJE v ptujskem letnem kopališču ni vsem glavni namen, temveč tudi sončenje- Zanj pa niso dovolj kopalke, rabijo se tudi le- žalne deske, ki jih je premalo v ko- pališču. Ko jih bo dovolj, ho naj- bolje uvesti samopostrežbo. Zdaj to še ni potrebno. PARKIRNI PROSTOR pri ptuj- skem gradu 2 nezaželenimi čuvar- ji avtomobilov; po vsem, kar od- nesejo nič hudega slutečim obisko- valcem grajske restavracije in mu- zeja, »e vidi, da imajo izkiišnje z dpmorttiranjem rajnih nrtnmo- bilskih delov, po tudi 3 odklepa- njem ključavnic teiz odnašanjem stvari iz vozil. Ponoči in podnevi 80 Prekomorci«, dar re- publiškega odbora ZZB NOV ter vabila na proslavo prekomor- cev 3. in 4. julija v Ilirski Bi- | strici. j V naši občini živi 88 borcev , prekomorskih brigad, ki so se ' javili v ujetništvu pri zavez- nikih, iz taborišč v Italiji in "iz ; raznih enot v italijanski vojski po razpadu fašistične italijan- ske armade v prekomorske bri- gade. Večina je takih med nji- mi, ki so bili v zavezniškem ujetništvu po mobilizaciji v nemški vojski. Sprejema pri predsednici ob- čine Lojzki Stropnikovi se je udeležila zaradi službenih za- držkov približno le polovica naših pomorcev. Od 88 pomor- cev v ptujski občini je 72 do- mačinov, drugi pa so se pri nas naselili po 1945. letu. Program proslave v Ilirski Bistrici je zelo obširen, od kul- turnega programa z razstavami, nastopi pevskih zborov in dru- gih kulturnih prosvetnih sku- pin, komemoracije ob spome- niku padlih, srečanj borcev z mladino, pohodov >Po partizan- skih poteh« do športnih prire- ditev in proste zabave. Našim orekomorcem želimo v Ilirski Bistrici vse najlepše! stran i »TEDNIK^ — petek. 2. julija 1%^ btran 4 Ob dnevu borca Pred odkritjem spomenika v Spulilji padlim partizanom - prevoznikom čez Dravo Na dan borca, 4. julija letos, bomo obnovili spomin na štiri padle partizane — prevoznike čez Dravo. Kjer so padli 6. de- cembra 1944 bomo odkrili spo- menik, ki bo mimoidoče spomi- njal na krvave dni naše domo- vinske vojne in prav p)osebno na padle kurirje Alojza Bezja- ka, Franca Kosca, Jožeta Jan- žekoviča in Stanka Štrafela. Smrt jih je dohitela v Spuhlji na poti v Brstje, na cesti med Pukšičevo in Valičevo hišo; na dvorišču pri Tementovih pa je junaško padel zadnji med napa- denimi kurirji, Franc Kosec. Ka| ]e povedal o kurir|ih - prevoznikih čez Dravo njihov komandir Rudi Korošec Kmečki fantje v obdravskih vaseh so bili kaj primerni za Sartizane-prevoznike čez Dravo, [avajeni so bili Drave, preva- žanja s čolni čez Dravo, poznali so njen tok, skrivališča za čol- ne ob njej. Leta 1944 je bilo potrebno že spomladi urediti redne prevoze čez Dravo in do- ločiti sposobne fante za kurir- je. V jeseni 1944 pa so ustano- vili okrajno prevozno linijo. Rudi Korošec iz Zabovec se je vrnil v domači okraj iz šlandro- ve brigade in postal komandir partizanov-prevoznikov. Kurirji so iz obdravskih vasi Zabovci, Markovci in Nova vas vozili pošto, ki so jo dobili na postojankah 14 TV postaje na Ptujskem polju, na drugo stran Drave, kjer so jih čakali kurirji 8 TV postaje. Ti so po- što nosili dalje na sedež okrož- nega odbora OF Ptuj, ki je od jeseni 1944 stoloval v Halozah in se je tedaj preimenoval v okrajni odbor OF. Od desne strani reke so prinašali pošto za levo stran, to je bila uradna pošta OF in pošta vojaškega za- ledja. S kurirji so potovali tu- di aktivisti OF in najvišji poli- tični okrajni funkcionarji, ka- kor Milko Golob-Jožko, Franc Belšak-Tone, Mimica Legvart- Nataša in drugi. Zgodilo se je, da so zaradi okupatorjeve stra- že kurirji večkrat preplavali mrzlo zimsko Dravo in se le ta- ko rešili pred sovražnikom. Kurirjem okrajne prevozne linije je zelo pomagala družina Martina Korošca v Zabovcih, Martin Korošec iz Zabovec o kurirjih Zaveznik kurirjev-partizanov, prevoznikov čez Dravo, Martin Korošec nam je povedal, da so kurirji pri njem v seniku sko- pali bunker dolg 5 m, širok 2,5 metra in visok 1,8 m. Obložili so ga z deskami, ki jim jih je dal gospodar. Gospodinja Neža je kurirjem kuhala in skrbela za sveže perilo. Bila je večkrat v strahu, da bodo v hišo vdrli Nemci, odkrili kurirje in prije- li tudi domače. Vendar do te- ga ni prišlo, čeprav so vedno zaskrbljeni pričakovali, kaj jim bo prinesel drugi dan. Poslednji dan kurirjev Noč od 4. na 5. december le- ta 1944 so kurirji Kosec, Bezjak, Janžekovič in Štrafela prespali pri Korošcu. Komandirja Rudi- ja Korošca (ki ni v sorodu z gospodarjem Martinom Koro- šcem) — ni bilo na postojanki. Poklicali so ga namreč na po- svet na sedež okrajnega odbora OF v Haloze. Tisti dan, to je bilo 5 .decembra, so se kurirji kri Kobošcu umili, preobleki! in obrili ter jedli, nato pa so zve- čer odšli v Markovce k BezJako- vim in štrafelovim, od tam pa na pot v Brstje na javko k Si- moniču in Cvetkovim. Vračali so se po polnoči. Nedaleč od glavne ceste v Spuhlji, naspro- ti Pukšičeve hiše št. 19, so iz za- sede, nasproti Valičeve hiše, za senikom odjeknili streli iz brzo- strelk. Kurirji so hodili drug za drugim, prvi Janžekovič, na- to štrafela, Bezjak in zadnji Kosec. Naperili so takoj svoje orožje proti zasedi, a že so ob- ležali, drug za drugim, ranjeni, krvaveči. Le zadnji v vrsti — Kosec, ni bil ranjen do smrti. Z velikim naporom se je zavle- kel čez Tementovo dvorišče v njihov hlev, kjer je preživel noč. Slovenec sem! Kurirje so napadli vermani. Kateri, ne vemo. Kje so zvedeli za prihod partizanov, da so jih tako zanesljivo čakali v zasedi? Ali bo kdaj odkrita ta skriv- nost? Kdo je kriv smrti štirih hrabrih kurirjev? V svojem sr- cu so nosili besedo »domovina«. Njej so služili, njej so pokloni- li svoje mlado življenje. Zadnji je padel Franc Kosec. V Te- mentovem hlevu je srečno pre- živel noč, ranjen v nogo, okr- vavljen. Ko je zjutraj stopila v hlev domača hči, je ob pogledu na ranjenca nehote zavpila, da so jo slišali vermani, ki so stra- žili okoli hiš. Pritekli so v hlev, zavlekli Kosca na dvorišče in ga okoli osme zjutraj ustrelili. Preden so počili naperjeni stre- li na ranjenega partizana, so ga krvniki vprašali, kdo je. Ni jim povedal svojega imena, ampak je ponosno zaklical »Slovenec sem!« Nato so streli uničili živ- ljenje preprostemu slovenske- mu fantu, ki je čutil v srcu ve- liko dolžnost, boriti se za svo- bodo svojega naroda proti fa- šističnemu osvajalcu. Njegove poslednje besede pričajo, da ni niti smrtni strah premagal nje- gove ponosne narodne zavesti. Umrl je junaško. Franc Kosec je bil najsta- rejši med partizani-prevozniki ptujske okrajne prevozne zve- ze. Rodil se je 4. novembra 1909 v Zabovcih v kmečki hiši. Živel je doma na posestvu. K partiza- nom je odšel dokaj pozno, 1. novembra 1944, že prej pa je bil povezan z OF. Le dober me- sec je brodaril kot partizan po Dravi in že ga je zaradi izdaje čakala smrt. Osem let mlajši od Kosca je bil padli Alojz Bezjak, sin veli- kega kmeta v Markovcih, zapo- slen na domačem posestvu. Za OF ga je pridobdl Rudi Koro- šec. Komaj 22 let star je padel na poti v Brstje Jožef Janžekovič iz Zabovec. Delal je doma na malem posestvu svojih staršev, dokler se ni leta 1944 povezal z OF in odšel h kurirjem. Naj- mlajši med padlimi je bil Stan- ko štrafela, star 19 let, doma v družini železničarja iz Marko- vec. Znano je, da so Nemci ustrelili njegovega brata Lojze- ta že septembra 1941, sestro pa odgnali v taborišče. Tudi on je moral v taborišče, odkoder so ga poslali leta 1943 spet domov na željo onemoglih staršev. Do- ma je bila od leta 1941 trdna postojanka OF. Na pokopališču v Rogoznici Mrtve partizane so Nemci po bitki prepeljali na rogozniško pokopališče pri Ptuju in prepo- vedali, da bi se jim kdorkoli približal. Vendar se je napotila tja Janžekovičeva mati, prižga- la sveči svojemu sinu in njego- vim tovarišema ter ob njih be- dela. Drugega dne so prepeljali tja še Kosca in vse štiri brez krst zagrebli v skupen grob. Po osvoboditvi so žrtve prekopali in sedaj počivajo v skupnem grobu na domačem pokopališču v Markovcih. Odkritje spomenika v Spuhlji želeti je, da se proslave ob odkritju spomenika padlim ku- rirjem okrajne prevozne zveze OF v Spuhlji udeležite v čira večjem številu! V. R. Alojz Bezjak Jožef Janžekovič Franc Kosec Stanko Štrafela Ptujske žene na braniku svobode (Nadaljevanje s 3. strani) Marija Bibič v Orešju pri Ptuju, ki je prišla kot mlada učiteljica na skupščino Ciril — Metodove družbe v Ptuj iz Tomišlja pri Ljubljani. Zaprosila sem jo, da bi povedala kaj o teh dogodkih. Spomini tovarišice Bibičeve »Ko sem službovala na šoli v Tomišlju pri Ljubljani, sern bila stara 27 let. Bila sem zavedna Slovenka, članica Sokola in CM družbe. Ko so volili delegate za zbor družbe 12. in 13. septembra 1908 v Ptuju, me je doletela čast, da sem biLa izvoljena. V Ljublja- ni se nas je zbralo na železniški postaji precej delegatov in z ju- tranjim vlakom smo se odpeljali v Ptuj. Na vlaku pa so bili že to- variši iz drugih krajev, tudi iz Trsta in Gorice. Imeli smo kar. poseben vlak, ki nas je popeljal na skupščino. V Ptuj smo prispeli zjutraj. S postaje smo morali po nalogu ptujskega župana Omika, ki nas je čakal na kolodvoru, hoditi iz- ven mestnih glavnih ulic do Na-*' rodnega doma. Pot nas je vodila po aleji, nato pa nekje za mino- ritskim samostain.om do .sedanjega vinarskega muzeja ob Dravi. Od tam smo odšli proti Narodnemu domu. V prvem nadstropju se- danje gostilne v Koroščevi hiši so nas čakali Nemci in z oken metali na nas gnila jajca in črni- lo. Moja obleka je bila tako po- packana, da je nisem mogla ni- koli več obleči. Tudi drugi so imeli zelo popackane obleke. Skupščinarji smo se kljub vsemu mirno zadržali in korakali mimo. Od raznih strani smo slišali psovke in klice »Vindiše! Ab- zug!« Ko smo prišli v Narodni dom, smo imeli zborovanje v 1. nadstropju, v veliki dvorani. Med zborovanjem so nas motili Nemci, ki so se zbrali pod stav- bo, kjer so kričali in metali v ok- na kamenje, da so pokale šipe. Mnogo stekel so razbili. Po zbo- rovanju smo imeli v Narodnem domu še banket, popoldne pa smo z zborovanjem nadaljevali. Zve- čer smo se odpeljali nazaj. Ne- kateri skupščinarji so prišli na zborovanje že dan pcpreje in zvedela sem, da so jih tudi Nem- ci napadli. Kakor se spominjam, . je bil predsednik skupščine P\(fh ki je protestiral pri nemškem župa- nu Orniku, da so Nemci tako ne- sramno izzivali in obračunavali s skupščinarji. Ornik je obljubil, da bo Nemce pomiril in da bo po't k vlaku za nas mirna, pač pa moramo obljubiti, da ne bomo peli slovenskih pesmi. Da ne bi bilo napadov, smo zelo mirno ko- rakali proti vlaku, niti govorili nismo glasno. Res je bila pot nazaj mirnejša, a na vlaku so nas čakali spet Nemci, ki so se celo stepld z našimi. Na vprašanje, kaj mi je ostalo v spomiinu na samem zborova- nju, moram odgovoriti, da smo govorili o potujčevanju našega naroda, ki napreduje posebno na Štajerskem. Govorili smo veliko^ o slovenskih šolah, o vzgajanju v narodni zavesti. Bilo je nekaj referatov, za njimi pa debata. Spominjam se, da je eden izmed tržaških delegatov povedal, kako težaven je položaj slovenskega učiteljstva v Trstu zaradi itali- janskega šovinizma. Med po- membnimi sklepi zbora je bil, ustanavljati v mestih šole CMD, ki naj bi jih vzdrževali Slovenci in tako zavrli potujčevanje.« »Nikdar nisem pozabila, da sem Slovenka! je med drugim dejala tov. Bi- bičeva, ki preživlja sedaj jesen življenja v svoji hišici v Orešju. Bibičeva, rojena Zgur, doma iz Vipave, je bila odlična učenka. Se danes je njena beseda živa in njen spomin svež in jasen. ITči- teli išče je končala v Gorici in nato službovala v raznih krajih. Živahno je delala v odboru »Uči- teljskega tovariša« in se je zato zamerila v času strankarskih razprtij klerikalnemu taboru, ki jo je upokojil. Po poroki se je naselila leta 1934 v Ptuju. Nemci so jo leta 1941 izselili v Bosno. Na zahtevo tamkajšnjih oblasti, sta morala z možem 1. 1944 na- zaj, ker .sta bila že v letih. V Ptu- ju sta takoj poiskala zvezo z OF m delala za partizane. N]en mož je pred nekaj leti umrl. Med pionirkami slovenske na- cionalne misli sta delovali v Ptu- ju okoli leta 1900 učiteljici, se- stri Antonija in Marija Štupca, ki sta igrali v igrah »Čitalnice«. Marija Stupca živi sedaj v Ma- riboru. Njuni naslednici sta bili učiteljici Valentina Kaukler in Marija Luknar. Luknarjeva je umrla nekaj let pred izbruhom druge svetovne vojne. Kaukler- jeva pa nekaj let po osvoboditvi. Med generacijo naprednih slo- ve!n'skih učiteljic po prvi svetov- ni vojni sodi tov. Dora Mervič, pred vojno učiteljica na okoliški osnovni loli v Ptuju, po vojni pa se je i'z izgnanstva vrnila na- zaj in dobila službo v Markov- cih. Že pred izbruhom prve sve- tovne vojne in med njo je Mer- vičeva nastopala v krogu zaved- nih slovenskih deklet. Iz kroga žena, ki so bile globoko predane s vo i emu n arodu, m oramo omeni- ti Marijo Bračičevo iz Rogorznice pri Ptuju, po poklicu aAotiilmčflr ko, ki je pomagala možu pri Slovenskem bralnem dru.stvu, katerega je ustanovil že pred prvo svetovno vojno v Rogoznici In je leta 1927 dozidal k svoji hiši še dvorano z odmm, kier se ip uveljavila ro?o7.niška dram- ska skupina. Bračičeva je mora- la zaradi nacionalne zavesti v izgnanstvo, kjer je pomagala partizanomin se je po osvobodit- vi vmiiTa na za i v Ptui. Umrla je lani Se bi lahko našteli precej žena iz kro^a nacionalno zaved- nih žensk, ki so V7gojno vplivale na mladi rod svoie dobe in pri- pomogle s tem, da so pozneje vstopali v boj za svobodo tisti, >\ <=o jim vlivale nacionalnega duha. (Drugič o delavskih ženah!) R. V. C. BODE Slika dame v sivem »LJUBI SVEN, neskončno obžalujem, da Te ob Tvojem prvem obisku v Parizu ne morem pozdraviti, žal imava oba istočasno dopust, ki bi ga z ženo rada preživela v Italiji. Mi- dva, Ti in jaz, sva bila vedno dobra prijatelja, zato upam, da me boš tudi v tem primeru razumel. Seveda Ti je moje stano- vanje na razpolago, postregla pa Ti bo hišnica. Naslednji me- sec se vrnem in tako bomo vsaj zadnji teden Tvojega dopusta prebili skupaj. Aglaja se že zelo veseli, da Te bo imela priliko spoznati. Z malce slabo vestjo Te iskreno pozdravlja Tvoj stari prijatelj Marcel.« S ven je to pismo še posled- njič prebral v taksiju, ki ga je pripeljal do Marcelovega stano- vanja. Odkar sta v Oxfordu skupaj študirala — sin pariške- ga diplomata in visokorasli, pla- volasi Šved — se je Sven vese- lil svidenja z Marcelom. Zdaj je prvič videl Pariz, večerni Pariz v odsevu neštetih luči in vna- prej se je veselil tega, kar mu ima nuditi mesto. Hišnik ga je sprejel z neizčrp- nim slapom besed, od katerih Sven ni razumel niti desetine; nato ga je odpeljal v stanova- nje. Poln veselega razburjenja! je Sven zdrvel v kopalnico , in ' smuknil iz potne obleke; hlast- no je odprl kovček, brž v smo- king... da bi čimprej užil pu- stolovščine Pariza, o katerih je bral v neštetih romanih. Kmalu je bil nared. V njego- vi sobi je bilo samo majhno ogledalce, zato je Sven stopil V| sosedno sobo, da bi poiskal več-' je. Ko pa je prižgal luč, je na mah zagledal sliko dame. Podo- ba je visela povsem sama na temni stranski steni. Bil je to protret v naravni velikosti in je kazal mlado ženo, ki je z nena- vadnim, mehkim smehljajem opazovalca vprašujoče motrila, čudovito oblikovan obraz, než- no bledo lice, velike, kot temni jantar bleščeče se oči, ki so jih črne, visoko izbočene trepalnice napol zasenčile. Malone dovrše- no oblikovan nos in ta nežno smehljajoča se usta, ki so bila videti, kot bi vpraševala za vse uganke življenja. Dama je bila I odeta z napol odprtim plaščem iz krzna činčile; siva svilena obleka nedoločenega kroja se je vila v mehke gube, na ozkih rokah je imela sive rokavice iz jelenjega usnja — simfonija v sivem, ki jo je prekinilo samo | učinkovito bavno nasprotje ža- reče rdečih las. Sven je obstal kot vkopan. Še nikdar ni bil videl take slike, take žene. Mladenke njegove domovine so bile plavolase, nji- hove oči so gledale preprosto in odkritosrčno v svet in niti ena izmed njih ni imela tega skriv- nostnega pogleda, nobena ni bi- la tako privlačna in ljubka. Malone sesedel se je na krhek stol in strmel v sliko. Tako dol- go jo je gledal, da so ga ščeme- le oči. Slika je bila zanj pri- vlačna kot bitje iz mesa in krvi in občutil je, da je ta žena naj- lepše in najdragocenejše bitje, kar jih ima Pariz. Nedvomno predstavlja ta sli- ka Marcelovo ženo. Vztrepetal je ob tej verjetnosti in se stre- sel ob misli pred tem, kar bo moralo priti, ko bo to ženo, ki jo je že sedaj ljubil, tudi živo videl pred seboj. To pravljično lepo, nenavadno ženo — ženo svojega edinega prijatelja. Pol v snu, pol bedeč je Sven prebil vso noč pred sliko. Ko je proti jutru prišla hišnica, da bi po- spravila stanovanje, ji je planil nasproti. Zagrabil jo je za roko in jo pritiral v zeleni salon. »Kdo je ta dama?« Žena je začudeno motrila raz- burjenega mladega moža. Nato je ravnodušno skomignila z ra- meni. »Človek bi rekel, da je madame, ni ji pa prav nič po- dobna. Gospa Larron tudi ni ta- ko velika. Povrh je plavolasa.« Ce ta slika res ni predstavlja- la Aglajo Larronovo ... mogoče je Marcel to sliko nekoč kupil, mogoče je podoba njegove se- stre, mogoče Aglajine sestre? Torej ni zapreke za njegovo lju- bezen? Sven po cele dneve sploh ni stopil na cesto. Sedel je pred sliko, ko je samo motni sijaj cestnih svetilk pronical v sobo, je govoril tej v medli luči ža- reči ženi vse besede, ki jih Še nikdar ni bil daroval živi ženi. Sven je bil malone srečen. Srečen, dokler ga nekega dne ni prevzel mučen nemri, hrepe- nenje po ženi, katere sliko je ljubil. Prijatelju ni mogel pisa- ti, zakaj Marcel je imel navado, da je brez načrta potoval iz kraja v kraj. Končno se mu je posrečilo, da je razbral slikar- jevo ime: Robert Medebac. Sven je prebrskal pariški adresar. To ime je nosila edino- le Camille Medebac, ki je stano- vala v predmestju Passy. Sven se je šele spet ovedel, ko se je znašel v zatohli sobi pred stari- kavim dekletom, ki je, še pre- den je utegnil kaj vprašati, im- pulzivno zaklicala: »Ničesar več ne plačam, oče je mrtev. Slike so zaplenjene!« Sven se je trudil, da bi od hčerke izvedel, koga je naslikal njen oče. Saj se mora vendar spomniti: bogata dama v kožu- hovinastem plašču činčile, da- ma s plavo rdečimi kodri. Iz listnice je potegnil banko- vec. Tedaj jc gospodična Mčde- bac zažmirila oči in nejevoljno zajecljala: »Papa je vedno sli- kal žene, celih trideset let, pla- volase, črne in rdeče. Neke rde- čelaske se spominjam, znabiti da je ta. Stopite tja, dama Je zelo prijazna.« Napisala mu je naslov: Isabelle Volini, 15, Rue Luxembourg. Sven je prepeval ime Isabelle predse, medtem ko je zapustil atelje. Hiša, kjer je stanovala Isabelle, je bila veliko, patricij- sko poslopje. V drugem nad- stropju mu je služabnica odpr- la vrata in ga nemudma odved- la v majhen salon, ki je bil poln cvetja, drobnih kipcev in blazi- nic. V zraku je lebdel sladek parfum. Sven je čakal. Minile so minute, ki so bile zanj dolge kot ure. Potem so se odprla vra- ta in prikazala se je dama v beli domači halji, ki je imela na gla- vi krono zmedenih plavo rde- čih kodrov. Spogledljivo je vprašala: »Kaj želite od mene, monsieur?« Težko je bilo Isa- belle Volini prepričati o zmoti. Isabele le videla pred seboj do- bro oblečenega mladega ino- zemca, ki očitno ni vedel, kaj pravzaprav hoče. Sven pa je vi- del sladko, neumno obličje lut- ke, ki niti najmanj ni bila po- dobna sliki dame v sivi obleki. Zdaj je bil spet trdno prepri- čan, da portret ne more pred- stavljati nikogar drugega kot Aglajo. Do dna duše je bil po- trt. Kako naj se še vrne v to stanovanje? Nemudoma se je odpeljal na kolodvor. Zbežati mora, zbežati pred ljubeznijo do žene svojega najdražjega pri jatelja, zbežati, preden bi uteg nil zrušiti njegov zakon. Pol ure kasneje^je spet sedel pred sliko. Nekdo je pozvonil. Sven se je apatično dvignil in odprl vrata ter se znašel pred staro damo. »Vi ste Sven Axelrad, vem. Jaz sem Marcelova mati.« Prijazno mu je ponudila roko in vedro kramljala: »Moji otroci se ne bodo tako kmalu vrnili, zato sem vam hotela namesto njih izreči dobrodošlico. Oprostite, da sem šele danes prišla.« Sven je nemo prikimal. Zdaj bo do- bil odgovor na svoje vprašanje. Toda hromeč občutek tesnobe pred gotovostjo mu je kot mo- ra legel na prsi. Marcelova mati je vstopila v zeleni salon. Mehka luč pomlad- nega sonca je ljubkovaje zari- sala neže sence na lice dame v sivem. Svenov glas je zvenel hripavo in krhko: »Milostiva gospa, kdo je ta dama?« Gospa Larron si je z robčkom pahljala razgreto lice. »Zakaj vprašate, dragi moj? Vam ugaja?« Sven se ni mogel več obvla- dati. Moral se ji je izpovedati. Gospa Larron ga je nemo poslu- šala. Potem mu je nežno kot mati pobožala svetle lase: »Lju- bo dete,« je rekla, »obžalujem vas. Vse vaše domneve so ne- pravilne. Ta slika ni portret — je fantazija.« Sven se je globo* ko sklonil in poljubil roko sta- re gospe. Njegov sen se je raz- blinil,.. V očeh gospe Larronove so blestele solze. Noben moški ni nikdar njo samo tako ljubil kot ta mladenič njeno sliko. Njeni lasje so beli, nima smisla, da oživljaš spomine, če je nekdo tako mlad, da se lahko zaljubi v sliko, tako čudovito mlad..« Prev. Stana VinšelC Strnn 5 »TEDNIK« - petek, 2. julija 1%5 Slrnn ' Ptujska gora Tam, kjer Haloze prehajajo v / obrobno reko Dravinjo, vzhodno od Majšperka, se dviga hribček, visok 325 m nadmorske višine, na katerem se stikd naselje ptujska gora, či|[ar krona je krasna poznogotska cerkev Ma- tere božje. To cerkev imenujejo umetnostni zgodovi.narji »Biser gotike na Slovenskem«. Od tod je krasen razgled na Dravsko polje. Toda pogled hiti daleč prek Dravskega polja. Proti za- padu se vidijo Savinjske Alpe, Pohorje pozdravlja kakor ljub josed in tudi zamegljene Sloven- ske gorice pozdravljajo Ptujsko goro. Proti severovzhodu zapa- zimo najprej giganta naše alu- minijske industrije »Boris Ki- drič«, potem zagledamo staro- davni Ptuj, kjer so nekdaj ži- veli »ptujski gospodje«, ki so začetniki zidave cerkve na Ptuj- ski gori. Za Ptujem se pogled izgublja v leni ravnini, ki pre- haja v Panonsko nižino. Proti jugu pa vidimo hribovite Halo- ze, ki se vijejo od Makol prek Donačke gore dalje proti jugo- vzhodu, dokler ne utonejo v ravnini proti Varaždinu. Na južni strani Ptujske gore tete reka Dravinjj^, na severni pa Polskava. ■" ^ Prebivalcev ima Ptujska gora 188, od tega 93 moških in 95 "žensk. Gospodinjstev je 58, kmečkega prebivalstva pa 43. Ostali so zaposleni predvsem v Kidričevem, Ptuju in tudi v Ma- riboru. Hiš je skupno 46. Sedež občine in sodišča je v Ptuju, zdravstvene postaje in milice v Majšperku, na Ptujski gori pa je sedež krajevnega iirada, pošte, šole in avtobusna postaja. Kraj je strnjen in na hribu. S'am razgled nudi obiskovalcu Ptujske gore ob lepem vremenu veliko lepot slovenske zemlje. Umetnostno zavzetega človeka zamika notranjost cerkve. Notranjost cerkve Ce stopimo v cerkev pri glav- nem vhodu, smo v zadregi, kaj bi bolj občudovali, ali gotsko arhitekturo z vitkimi gotskimi stebri, ki delijo cerkev na tri dele, ali rebrasti gotski strop, ki ga po sredini krasijo grbi tistih grofovskih družin, ki jim je bila ^eerkev ljuba, ki sg jo pozidali in pozneje gotovo gmotno pod- pirali. Zgoraj so grbi vurber- ških, valzejevskih, ptujskih go- spodov in drugih, ki še niso raz- iskani. Mogočen vtis narede na Človeka visoka in skoraj do tal segajoča gotska okna, ki imajo zgoraj umetniški zaključek v podobi raznih dekorativnih fi- gur, ki so skoraj za vsako okno različne. Vsakega obiskovalca gotovo najbolj zanima Marijin kip na glavnem oltarju. Kip je iz kam- na, dolg 3 m in visok 2 m in se pod Marijinim plaščem stiskajo številne osebe, ki predstavljajo takratne stanove in zlasti rodo- vine tistih, ki so to cerkev zi- dali. Tod vidimo na primer Bernar- da m. Ptujskega, ki ga smatra- mo za ustanovitelja cerkve. Pri Mariji je cela vrsta celjskih grofov, ki stegujejo svoje roke proti Mariji, čeprav njihove ro- ke niso brez krivde in nedolžne krvi, zlasti č^e pogledamo Fride- rika, ki je umoril svojo zakonito ženo Elizabeto Frankopanovo, da se je lahko poročil z Vero- niko Deseniško, s katero je že prej živel. Ni brez krivde tudi oče Herman 11., ki je med tem, ko je Friderika vrgel v celjski stolp, dal umoriti Veroniko De- seniško. Vseh oseb, ki se stis- kajo pod Marijir},Jm plaščem, je 79 in ima vsaka svojo" zgodovi- no. Ves ostali del oltarja je ba- ročno delo iz sedanjega stoletja, pa se vendar z gotiko vliva v harmonično celoto, ki je ne kaže spreminjati. Ne moremo si pred- stavljati, kje je bil prvotno kip in kakšen je bil prvotni gotski glavni oltar. Morda nam bo kdaj kakšen arhiv na tujem odkril to skrivnost. Velika znamenitost v tej cer- kvi je tako imenovani baldahin- ski oltar celjskih grofov. Prav- zaprav se imenuje Friderikov oltar. Zgodovinsko ozadje tega oltarja bi bilo takole: Rodovino celjskih grofov so opremljale nesreče. Med časom, je bil Friderik zaprt, se mu je ubil sin Herman 111. Na ježi je padel s konja pri Radovljici na Gorenjskem. Najmlajši sin Ludvik pa je mlad umrl naravne smrti. Edini moški potomec slav- ne celjske rodbine je bil še Fri- derik. Ko je bil izpuščen iz ječe, je moral v Rim. Po tedanjih strogih predpisih je dajal odve- za za umor samo papež. Po to od- vezo je tudi Friderik romal v Rim. Verjetno je dobil za pokoro, da n^ora napraviti veliko dobrih del. In Friderik res ni skoparil. Bo- 9ato je obdaroval razne samo- stane, kakor Kartuzijance v •^urklo.štru, kier bi se naj skrival svoj čas Friderikov sin, ki ga je imel z Veroniko Deseniško in na Ptujski gori dal postaviti svoj baldahinski oltar, pod katerim je bil oltar Marijinega oznanjenja. Na tem baldahinskem oltarju je še danes lepo ohranjen grb celj- skih grofov: ščit, na katerem sp tri zlate zvezde na modrem po- lju. Ko je za vselej utonila srečna zvezda celjskih grofov z umorom zadnjega celjskega gro- fa Ulrika pri Beogradu leta 1456, so ta baldahinski gotski celjski oltar vrgli iz cerkve in je bil nadaljnjega propadanja rešen s tem, da so ga postavili v cerkev Poleg celjskega oltarja je Si- gismundov oltar, gotsko manj kakovostno delo, ki ga je dal postaviti neki vitez iz Dobrne pri Celju, ki je želel biti tudi tod pokopan, kakor je razvidno iz krasnega nagrobnega spome- nika na južni strani cerkve. Tu- kaj je bil pokopan leta 1429, ka so še živeli celjski grofje. Na nasprotni strani, poleg prižnice, je še krasen gotski ol= tar, tako imenovani roženvenskl. štubenberški oltar. Stubenbergi so bili nasledniki ptujskih go- spodov in za njimi varuhi Ptuj- ske gore. Ti grofje so za časa širjenja Lutrove vere pri nas prestopili v protestantsko vero in so kcU patroni cerkve pripe- ljali na Ptujsko goro svojega pastorja. Tako je Ptujska gora za nekaj časa prešla v prote- stantske roke. V boju proti protestantizmu so I morali na Štajerskem protestan- ; ti prestopiti nazaj v katoliško i vero, tisti, ki se niso hoteli po- koriti temu predpisu, so se mo- ' rali izseliti. Stubenbergi so pror^ dali Vurberg in so se izselili in cerkevna oblast je takrat posla* la na Ptujsko goro jezuitske du_ hovnike, ki so upravljali to cer- kev do leta 1773, ko je bil je« zuitski red razpuščen. Na Ptuj- ski gori je bila takrat ustanov- ljena župnija, ki so jo prevzeli škofijski duhovniki. Notranja podoba cerkve z vsemi spremembami gotike v barok je delo jezuitov, ki so tudi zgradili župnišče na severni strani cerkve. S tem opisom cerkve še daleč nismo izčrpali vseh njenih umet- nin in znamenitosti. Omeniti mortmo še krasen gotski kip na oltarju Loretske matere božje, Jakoba Kompostolskega, ki je nastal v istem času kot Marijin kip in verjetno od istega umet- nika, čigar ime je še danes ne- znano. Ko omenjamo gotske vredno- te, moramo omeniti, da so po vojni pod strokovnim vodstvom odkrili za korom znamenite fre- ske znanega slikarja Janeza iz Briksena na Tirolskem. Slike predstavljajo razne dogodke Iz Jezusovega trpljenja. Upodob- ljen je tudi duhovnik, ki je služboval na Ptujski gori. Pozornost zbudi krasna Mari- jina podoba v vdolbini okna. Ta Marija je med najlepšimi na fresko slikanimi, kar jih je jgphranjenih na Slovenskem. Za trenutek zapustimo cerkev in stopimo pred glavni vhod, kjer je lopa s sedaj novo gotsko streho. Tod zagledamo znameni- te gotske reliefe. Na levi strani držita dva angela tri grbe: celj- skega (zvezde), ptujskega (si- dro) in vurberškega (zmaj), kar priča, da so te tri rodovine oz- ko povezane alede nastanka, zi- dave in vzdrževanja gotske cerkve. Na sredini, točno nad vrati, imamo čudovito lep relief Marijine smrti, ki je verjetno od istega umetnika kakor relief na glavnem oltarju. Po dr. Steletu je bil ta relief svojčas gotovo v cerkvi na kakem drugem pro- storu. Na južni strani imamo prav tako gotski relief, ki pred- stavlja poklon treh kraljev. Z omembo gotskih reliefov in kipov nismo izčrpali popisa dru- gih kipov in .oltarjev. Vsi ostali kipi in oltarji so baročni in iz umetnostnega vidika daleč za- ostajajo za prvotnimi gotskimi kipi in reliefi. Zares umetniško delo je prižnica. Na južni strani cerkve je dozidana baročna ka- pela, ki je posvečena Frančišku Ksaverju. Znano je, da je kuga večkrat razsajala po Ptuju in njegovi bližnji in daljnji okolici. Leta 1682 je pomrlo na Ptujski gori v kratkem času več kot sto oseb. Zupni vikar Jurij Znidar- šič je dal postaviti po omenje- nem letu to baročno kapelo in jo posvetil Frančišku Ksaverju, ki je poleg Roka in Sebastijana priprošnik proti kugi. Oltar je delo podobarja Krištofa Reissa iz Maribora. Zciodovina cerkve na Ptujski gori Gotovo je pestra, lepa in tež- ka, kakor so pač bili časi, odkar ta cerkev na Ptujski gori stoji. Njen nastanek je zavit v temo. Najnovejša dognanja o njej go- vore, da je oglejski patriarh že leta 1370 dal dovoljenje, da se lahko zida cerkev na Ptujski gori. Vsekakor lahko trdimo, da je bila ta cerkev že postavljena okoli leta 1400. Kot ustanovite- lja cerkve smatramo ptujskega grofa Bernarda III. in njegovo ženo Valburgo, ki je bila ver- jetno nezakonska hči celjskega grofa Hermana II. Na kipcih pod Marijinim kipom imata Bernard svoj grb (sidro) in Valburga (tri zlate zvezde na modrem polju). Bernard III. je umrl že leta 1421, ko je bila že ta cerkev popolno- ma dokončana, posvečena in izročena svojemu namenu. Kaj je bil povod graditi tako veliko cerkev na tem' hribčku, ko za potrebe domačega ljudstva ni bila potrebna? 2e od vsega za- četka ima pečat zaobljubne cer- kve, zato je bila prostorna, da je lahko sprejela večje število ver- nikov. \ V svoji knjigi o Ptujski gori nripnveduie dr. Štele, povzeto po dr. Stegenšku, da qovori legen- da o nastanku Ptujske gore ta- kole: »Bogat grof na Vurberau ie imel edino, a slepo hčer. Starši so jo priporočili Mariji in so skupno z njo molili. Pri tei pri- liki je hčerka nekoč zaaledala svetlobo in spregledala. Sli so tja, kjer je zagledala luč in so prišli na Ptujsko, goro. Grof je zato iz hvaležnosti začel tukaj zidati cerkev, preden pa jo je zgotovil, mu je zmanjkalo pre- moženja. Trije drugi arofje so stavbo nadalievali, a tudi ne do- končali. Slednjič je neka gospa, boli boaata kot vsi ti grofje, cerkev dovršila.« Zanima nas, kdo so veliki umetniki, ki so gradili cerkev na Ptiiiski gori? Dr. Emilijam^ Cevcu ie uspelo dokazati, da so jo gradili isti graditelji, ki so gradili cerkev sv. Vida v Pragi, Omenjeno je že, da je prišla Ptujska gora za približno 50 let v protestantske roke. Zgodba pripoveduje, da je Marija takrat, ko so pridrveli Turki pod Ptujsko goro, hrib zavila v temo, da je sovražnik ni videl in je ni napadel. Zato se je Ptujska gora do nedav- nega imenovala Črna gora pri Ptuju. Dr. Emilijan Cevc je v nekem vizitacijskem zapisniku o Ptujski gori našel, da so Turki prodrli v cerkev verjetno leta 1471 in jo precej poškodovali. Takratni varuhi cerkve so dali, kar se je dalo, popraviti in cer- kev so obdali z mogočnim obzid- jem in štirimi obrambnimi stolpi s strelskimi nišami in Turkom pozneje ni uspelo zavzeti Ptuj- ske gore. Ko je turška nevarnost za vselej minila, so obrambne stolpe porušili, le eden je delno ohranjen na jugozapadni strani, ki je s ceste, ki pelje na Ptujsko goro, dobro viden. Vsakega obiskovalca Ptujske gore na prvi pogled moti stavbi premajheh zvonik, ki ne ustreza gotski stavbi. Gotovo je bil pr- votni zvonik gotski, kakor ga imajo vse gotske cerkve, ki so še ohranjene pri nas in drugod. Kdaj je bil porušen in uničen, ni znano. Znano pa je, da je bil baročni čebulasti zvonik uničen pri neurju leta 1741, ko je strela udarila v zvonik. Sedanji veliki zvon je vlit iz raztopine takrat- nih zvonov v zvoniku. Ptujska goro danes Zaradi izredno pomembnih umetnostnih znamejiitosti je bila cerkev leta 1957 razglašena za kulturnozgodovinski spomenik, ki ga upravlja odbor, ki ga sestav- ljajo prosvetni delavci. Ta vodi od takrat vsa obnovitvena dela zunaj in znotraj cerkve. Literatura: Dr. Emilijan Cevc: »Srednje- veška plastika na Slovenskem« in dr. France Štele: »Župnija Ptujske gore.« Marjan Furek, dijak gimnazije Ptuj Ptujska gora z znamenito cerkvijo Naše zdravje Kožne gSivice trcl(iwratiia nadloga Glivična obolenja kože štejemo med najbolj razširjene bolezni. Zvečine so prizadete noge, pred- vsem koža med prsti. V nekate- rih deželah boleha za to bolez- nijo celo do 90 odstotkov ljudi Zakaj so noge in prav koža med prsti tako priljubljeno go- jišče teh zajedavcev? Globlji vzrok je v zahtevah glede mode, obutve in nogavic. Kupile rA ven- dar čevlje, v katerih bo dovclj prostora za vaše noge, predvssm za prste, tako da palec in mezi- nec ne bosta stisnjena in da bo še nekaj vmes. Takšne čevlje je vsekakor mo- goče kupiti, čeprav ponujajo tr- govine največkrat čevlje po znd- njem kriku mode, ki pa ni isto- časno krik pameti. V čevljih, ki so na voljo v trgovinah, najpo- gosteje ni dovolj prostora in so v njih posebno prsti tesno stla- čeni. Ni čudno, če v tej gneči za- stajata toplota in vlaga. To pa je okolje, v katerem se glivice dobro počutijo, hitro rastejo in se biiinn razmnožujejo. Seveda pa je potrebno nek.ie nožne glivice dobiti. To je po- gr>sto mogoče na lesenih rej5etkah kopali.šč ali na tleh športnih pro- storov, kjer hodi mnogo bosih ljudi. Razmnožujeio pa se glivi- ce samo v sebi primernem oko- lju. Prvo znamenje je precejšnje srbenje na okuženem mestu: knr-ža obeli, nastanejo raz-poke, iz katerih se cedi srnrdljiva te- kočina Včasih tudi kr\ravi1o. Kaj lahko storimo zoper to nadlogo? Poletie je čas. ko mo- ramo biti posebno pazljivi: no- ge je treba kopati vsak dan in oplakovatr z mrzlo vodo, nato jih skrbno osušiti, zlasti knžo med prsti, čim pogosteje ie ^re- ha nnpp zračiti in iih vsaj dva- IcT--^ '^nevno — zjutraj m zvečer — namazati z mazilom zoper gli- vice ter posipati s posebnim smukcsm nogavice in čevlje. Bolezen se ne širi samo po nogah, temveč po vseh tophh in vlažnih delih telesa, na pod- platih in na dlaneh — posebno pa tam, kjer se koža dotika kože. Po izkušnjah sodeč spodleti zdravljenje največkrat zato, ker se bolnik ne zdravi temeljito in zadosti dolgo. Ce preneha nad- ležno srbenje — zdravljenje ga kaj kmalu odpravi, se bolnik več ne zmeni dosti za zdravlje? nje ali pa čisto preneha z njim. Čez kratek čas se bolezen poi vrne. V resnici trdožive gliviee sploh niso odmrle. Tiidi potenje nog je silno nes prijetna stvar. Zoper to se da tudi marsikaj storiti. V lažjil^ primerih zadostuje vsak dan mr- zla nožna kopel, posipanje s sa- licilnim smukcem in nogavice, ki posrkajo pot; tudi v nogavice je treba nasuti smukca. V hujr ših primerih je treba namazati noge s 4-odstotno raztopino for- malina Napačno bi bilo, zatirati pote- nje s silo. Koža je človekova tre- tja ledvica. Milijarde znojnic so razporejene po celem telesu Got tovo vam ]e že kdaj prišla kap- ljica znoja na jezik. Slan in kisel je njegov okus. Z znojem se iz- loča torej sol. kisline, produkti bakterij in tuje snovi, ''voža »uspeva« v kislem okolju. Z zno- jenjem se telo torej znebi precej pepela, ki nastaja z izgorevanjem v telesu. Potenje je torej potrebno. Ni- kakor ga ne smemo zavirati. V posameznih primerih ga sicer smemo malo zavreti (na primer^ siede nog) na splošno pa js pote- nje nujno potrebno, če hočemo, da bo ostal organizem v redu. Po dr. K Predsednik avstrijske republike ptujskim esperantistom Na poslane čestitke dunajske- mu županu, socialistu in espe- rantistu JONASU ob izvolitvi za predsednika avstrijske republik ke, smo dobili v esperantu na^ slednji odgovor: ESPERANTSKEMU DRUŠTVU, SEKCIJI DPD »SVOBODA« PTUJ Ob priUki moje izvolitve zft predsednika republike AVSTRIJE ste mi poslali čestitke. Sprejmite mojo najprisrčnejšo zahvalo. . JONAS, 1. r. Uspel izlet v nedeljo, 27. 6. letos, so bili vsi udeleženci izleta v MORAV- ČE zelo zadovoljni Ln se dobro razpoloženi vrnili domov. Ustavili so se v Radencih, Murski Soboti, in nazaj v Ver- žeju ter pri prijatelju esperan- tistu Stamparju v Ivanjkovcih. Skupina pevcev DPD »Svobo- da« je povsod zapela nekaj pe- smi, učenki Vlasta in Bronja sta se izkazali, ko sta zapeli »SALUT AL VI« in »Na oknu glej obra- zek bled« v esperantu. Za dobro voljo je skrbel har- monikar Slavko. Vsem sodelujočim se esperant- ska sekcija prijazno zahvaljuje,, -OH Tiidi letos na vinskem se|niu vsi liontinenti Dt> 15. junija prijavljeni vzorci iz 25 držav Priprave za letošnji 11. med- narodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 27. avgusta do 5. septembra, so že v polnem teku. 2e precej časa sprejema organi- zator tega sejma, Gospodarsko razstavišče, prijave iz najraz- ličnejših delov sveta. Kakor lani in že več zadnjih let, bodo tudi tokrat zastopane dežele z vseh petih kontinentov. Sejemski prostori Gospodar- skega razstavišča bodo oživeli že sredi julija, ko se bo začelo mednarodno ocenjevanje vzor- cev. Od 19. do 24. julija je na sporedu ocenjevanje žganih pi- jač, od 26. julija do 5. avgusta ocenjevanje vin, od 19. do 20. avgusta pa bodo ocenjevali sad- ne sokove. Tako kot vsa leta doslej bodo tudi na letošnjem sejmu zasto- pane pri ocenjevanju vzorcev vse vinogradniške dežele. Do konca junija je bilo prijavljenih že prek 1000 vzorcev. Največ vinskih vzorcev je doslej poslala v oceno ZR Nemčija (159), pre- cej pa tudi nekatere druge de- žele, kot Avstralija (68), Bolga- rija (70), Romunija , (50), Nova Zelandija (40), Avstrija (46) itd. Seveda ni dvoma, da bo do za- ključka prijavnega roka prijav- ljenih še precej vzorcev, tako vinskih kot žganih pijač in sad- nih sokov. Vsekakor lahko z gotovostjo računamo, da bo tu- di letošnji mednarodni vinski sejem na visoki kakovostni rav- ni in utrdil sloves najpomemb- nejše tovrstne sejemske prire- ditve na svetu. j Po dosedanjih prijavah (dq > konca junija) bodo sodelovale na sejmu naslednje države; /^n- glija. Alžirija, Avstralija, Av- strija, Bolgarija, CSSR, DR Nemčija, Finska, Francija, Gr- čija, Irska, Italija, Izrael, Jugo- slavija, Južna Afrika, Malta, Mehika, Nova Zelandija, Polj- ska, Portugalska, Romunija, I Škotska, Spapija, Turčija in ZR i Nemčija, skupno torej 25 držav. , Organizator pa pričakuje, da bo ' na sejem morda poslala svoje vzorce v oceno še ta ali ona država. Kot doslej bodo tudi letošnjo ocenjevalno komisijo sestavljali ugledni degustatorji mednarod- nega slovesa. Prostori Gospodarskega raz- stavišča bodo za letošnji sejem zasedeni približno tako kot na dosedanjih sejmih. Medtem ko bodo v veliki kupolni dvorani (dvorana A) razstavl.iali doma- či in inozemski proizvajalci mo- derne opreme ter naprav za so- dobno vinogradništvo in kle- tarstvo, bodo v dvorani B raz- stavljali vinarji in proizvajalci žganih pijač ter sadnih sokov. Med njimi bodo zastopani vsi pomembnejši jugoslovanski pro- izvajalci, bodisi samostojno ali pa v organizaciji poslovnih združenj. Medtem ko bo letos pokuš- nja najboljših vinskih vzorcev iz številnih dežel sirom po svetu v dvorani »Jurček«, bo na plo- ščadi Gospodarskega razstavi- šča pripravljen go3tin>ko-za- bavni del sejma. Seveda Ijodo tudi letos točili samo dobro pristno domačo kapljico, hkrati pa bodo obiskovalcem sejma na voljo priznane domače specia- litete. Med domačimi vinarji so doslej pri'a^Mli udeležbo na za- bavnem delu sejma priznani kvalitetni proizvajalci z Goriš- kih Brd, iz Kostanjevice, Kru- ševca, Ljubljane, Lin* ''Tipra, Ormoža, ptui^i Sežane, Vipave in drugih krajev. Rancarjem za srečno pot Jutri, v soboto, 3. julija, bomo lahko tudi v Ptuju videli udeležence velike »Večerove« rancar- ske odprave po Dravi, ko hodo med drugo in tretjo uro popoldne pluli mimo Ptujir. Mnogo Ptujčanov se je zbralo tudi lani, ko so pluli mimo zadnji splavar ji. Tudi takratno akcijo je organiziral »»Večer«. Iz Ptuja in ptujske okolice bo med udeleženci več odrasle mladine, ki jo zanimajo kraji do Donje Dubrave. Upamo, da se nas bo tudi tokrat v Ptuju zbralo lepo število v kopališču in v parku, enako v ob- dravskih vaseh vse do Ormoža, kjer bo prijeten rancarski večer. Strnn « »T E D M K« ~ petek, 2. julija 1965 Stran * Občinska nogametna liga Neporažen »Partizan« Dornava klonil Desterniku v nedeljo, 27. 6. 1965, je bila odigrana prvenstvena tekma meri prvoDlasirano enajstorico TVD | »Partizan« Rogoznica in TVD »Partizan« DESTERNII^. Slednje- mu je uspelo presenetiti nepo- raženo enajstorico, ki vse do de- vetega kola ni izgubila nobe- nega srečanja, saj je svoje na- sprotnike premagala brez večjih težav. Tekma je bila odigrana na stadionu Drave pred približ- no sto simpatizerji obeh klubov. Tekma je bila ves čas zanimiva ter na trenutke dokaj privlačna, saj je uspelo Desterniku doseči vodilni gol že v tretji minuti. Velika zmeda je nastala v deveti minuti, ko je želel nasprotni igralec poslati žogo v polje, ko je Irglu obrnila športna sreča hrbet in je dosegel drugi gol za nasprotnika. Po tem zadetku so izgubili vse upanje in so pre- pustili igro dobri in homogeni enajstorici iz DESTERNIKA. Kljub temu je uspelo v 31. mi- nuti po dobrem, uspešnem proti- napadu Zindžati rezultat na 2:1. Gol je dosegel 2lender in s tem se je zaključil polčas. V nadaljevanju je vodeča enajstorica Desternika potrdila premoč in dosegla v prvi minuti drugega polčasa prek odličnega MLAKARJA dva zadetka. S tem je bila zapečatena usoda Rogoz- nice. Kljub požrtvovalni igri in hitrih napadih Rogoznice so se vsi upi klavrno končali pred vrati odličnega vratarja Rimela, ki je moral večkrat z zadnjimi močmi braniti svoja vrata. Za- ključni zadetek je dosegel v 82. minuti Mohorko in s tem posta- vil kočni rezultat tekme 5:1 v ko- rist TVD »Partizan« Desternik. DESTERNIK: Rimele I, Rimele II, Kramberger, Zoreč, Letonja, Kojc, Hojnik, Holc, Mlakar, Hru- stel, Mohorko. ROGOZNICA; Anžel, Irgl, Ma- roh, Ramšek, Vamberger, Zafoš- nik, Kampl, Pihler, Todorovič, Damiš, Potočnik in Zlender. Sodil je Mirko KEKEC iz Ptu- ja. LESTVICA ROGOZNICA 10 9 O 1 45:14 18 DESTERNIK 9 6 0 3 24:17 12 MARKOVCI 9 5 1 3 29:29 11 VIDEM 10 4 1 5 23:27 9 GORISNICA 9 3 O 6 21:19 6 LESKOVEC 9 0 0 9 6:42 O V SOBOTO. 3. julija, SE BO- STA POMERILI ENAJSTORICI: ZMAGOVALNA EKIPA OBČIN- SKE NOGOMETNE LIGE TVD »PARTIZAN« ROGOZNICA Z IZBRANIMI IGRALCI POSA. MEZNIH DRUŠTEV, KI IGRAJO V Ob. NL. TEKMA SE BO PRI- ČELA OB 18. URI NA STADIO- NU »DRAVE«. SODI sodniška trojka iz Ptuja: Janko VOGRIN- ClC, (KEKEC — PETROVIČ). To bo obenem zaključek tekmoval- ne sezone ter podelitev pokala ter diplom prvo uvrščenim v Ob. NL. ObZTK Ptuj je organizi- rala tečaj za začetnike NEPLAVALCE v PONEDELJEK, 5. 7. 196^, BO VPISOVANJE TEČAJNI- KOV V PLAVALNI TEČAJ V MESTNEM KOPALIŠČU. TE- ČAJ BODO VODILI PRIZNANI TRENERJI. INTERESENTI NAJ SE ZBERO NA NAVEDE- NI DATUM OB 9.30, KJER BO- DO SEZNANJENI S POTEKOM PLAVALNEGA TEČAJA. NE- PLAVALCEM SE NUDI LEPA PRILOŽNOST, DA SE NAUČI- JO PLAVATI. STARŠI — TUDI V VAŠEM INTERESU JE, DA SE NAUČIJO VAŠI OTROCI PLAVATI! Tekmovalci TVD »Par- tizan« Ptuj pričakujejo uspešno uvrstitev Zmagovalci odpotujejo v če- trtek, 1. 7. 1965, na državno pr- venstvo v Kosovsko Mitrovico, kjer se bodo potcgo\ali za za- stavo MARŠALA TITA. Te dni so se načrtno pripravljali v Ljudskem vrtu, na stadi^r.^a Drave ter v telovadnici osnov- ne šole T. Žnidariča. Vsi tekmovalci so vestno iz- polnjevali naloge in tako je v taboru pravo borbeno vzdušje. Zaskrbljenost se poraja le pri sestavi vrste, ker so nekateri posamezniki še vedno na izle- tih in tako niso prisostvovali pri načrtnih pripravah. Za TVD »Partizan« Ptuj bodo tekmova- ^MLADINKE: GOTVAJN. VR- TIC, BERLIC. RI2NER. MESA- RIC, SIREC, HORVAT in HOR- VAT. MLADINCI: CARLI. TONEJC, MRŠEK, ERLIH. BERLIC, PLAVCAK in STRAŠEK. ČLANI: MESARIC, VIDO- VIC, KRAŠOVEC, DUH, KOLA- RIC, KLEMENC in PODBREZ- NIK. Vsem tekmovalcem želimo kar največ tekmovalne sreče. Ljubitelji rokometa - vabljeni! v soboto, 5. julija 1965. se ljubiteljem ROKOMETA obeta lepa priložnost za ogled kvali- tetnega rokometa. Gostovali bosta moška in ženska ekipa iz sosedne Avstrije. V njihovih vrstah bodo nastopali tekmo- valci, ki so člani državne re- prezentance in tako poskrbeli za kvaliteten in zanimiv roko- met. PRIDITE V SOBOTO, 5. t. m., na igrišče RK >Drava« OB 20. URI. KJER BOSTE VI- DELI LEP IN ZANIMIV ROKO- MET. Vabljeni v čim večjem številu. PTUJ Poslovno stanovanjska zgrad- ba zraven hotela »Petovio« v Ptuju dobiva svojo končno po- dobo in bo predstavljala za ta del Ptuja zanimivejše poslopje, kot je sam hotel. Sedaj se vidi, da je zraslo hotelsko poslopje po odobritvi sredstev in da se je moralo pokoriti navodilom investitorja, ki ni mogel prista- ti, da bi dobila zgradba hotela še eno nadstropje. Sedaj bi to nadstropje hotelu zelo koristi- lo, samo poslopje pa bi bilo enakovredno sosednemu lepše- mu poslopju. Ko bo pred novim poslopjem še urejena okolica, ko bodo na sami zgradbi gotova vsa dela ter ko se bodo vselila podjetja in stanovalci, bo marsikdo ha vožnji skozi Ptuj, z vlakom ali z avtomobilom, zmajal z glavo in rekel: »Ptuj pa le napredu- je, čeprav počasi!« S koncem pouka v osnovnih in srednjih šolah in drugje je popustil številen obisk Ptuja. Mnoge šole so prišle v Ptuj na izlet in so si ga dobro ogledale zlasti pa ptujski muzej. Zadnji izletniki so prišli že v vročih dneh. Prav gotovo si bo- do vsi zapomnili, kako potni in utrujeni so posedli na klopi v parku in se do odhoda vlakov in avtobusov vsaj malo odpo- čili. Na ptujskem živilskem trgu letos ni tolikšne ponudbe češenj, kot je bila prejšnja leta, ko so bile vrste miz polne košar in cekarjev lepih in sladkih če- šenj po 70 do 100 dinarjev za 1 kg. Sedaj so razmeroma drob- ne in neokusne češnje po 250 do 300 dinarjev za 1 kg. Prav gotovo bo enako z zgod- njimi slivami, hruškami in ja- bolki, ker letos v ptujski ob- čini sadna letina slabo obeta. V torek, 29. junija, je bilo v Ptuju izredno mnogo ljudi s po- deželja. Bilo je prav živahno po trgovinah in po ulicah. Največji naval je bil v prodajalnali kru- ha, kjer ga je hitro zmanjkalo. Podeželje je močan kupec kru- ha iz pekam, zato ga ob pro- metnejših dnevih prodajalne kruha ogromno prodajo. Od pe- civa ostanejo za zamudnike le preste. Marsikateri ribič iz Ptuja pjO« hiti v nedeljo zjutraj s svojo palico k Dravi, Dravinji, Pesnici ali Polskavi, kjer je še vedno dovolj plena za velike in male ribiče. Tudi te počitnice je iz« dalo Ribiško društvo v Ptujsa ribiške karte še učencem in di- jakom, ki Eo prinesli od šole priporočila, da se lahko bavijo z ribištvom, ker so dobri učeiip ci in dijaki. Za ribiški šport je v Ptuj« vedno večje zanimanje, ker so ribiči — pionirji poskrbeli za ribji zarod v vseh vodah.