HOKUS —POKUS —HOKUS—POKUS —HOK

KLETKA IZ ČASOPISA

V rokah imam razgrnjen časopis. Pokažem ga z obeh strani. Potem ga preganem na pol in nare¬
dim tako veliko vrečico. In iz vrečice vzamem ... kletko s ptico. To je tudi vse. Gotovo ste uga¬
nili, da je ves trik v kletki. Pa si jo naredimo.

Vrh kletke je iz kovinskih paličic, debelih 1 mm. Največji del naredite iz vrvic ali debelih niti. Gle¬
dalcem se bo zdelo, da so to tudi kovinske paličice. Dno naredite iz 4-milimetrskega furnirja, v sre¬
di pa pritrdite zaradi ravnotežja majhen tovor. Opozarjam, da mora dno prosto priti v zgornji del
kletke. Vendar upoštevajte, da se mora tudi ptič počutiti v redu.

Preden nastopite, kletko zložite in jo skrijte pod suknjič. Da pa se prezgodaj ne bi odprla, nataknite
nanjo gumico. Privežite še trdno nitko z zanko na koncu in jo zataknite za gumb obleke.

Zdaj začnite s poskusom. Zanko z gumba snamete, ob tem pa se prikrivate s časopisom, zanko
nataknete na palec in previdno vzamete ven kletko. Hitro zvijete vrečico in vzamete iz nje klet¬
ko s ptičem, kakor vidite na risbi.

NEKDO IZMED

Z3NASI-►

Drago Mehora

V uredništvu so mi naročili, naj bi kot star
sodelavec TIM-a napisal nekaj o svojem delu
za revijo. Verjemite, dragi bralci, da mi je
malo nerodno govoriti o sebi oziroma o
svojem delu; ker pa sem obljubil in ker
mislim, da vas bo zanimalo, bom povedal,
kako sem prišel k TIMu in kaj sem tam
počel.

Mislim, da bo najbolje, če začnem od začet¬
ka. Moje delo na področju tehnične vzgoje
se je začelo pravzaprav že takrat, ko smo
uvedli tehnično vzgojo in tehnični pouk v
osnovne šole in pozneje tudi v gimnazije.
Takrat so mi v Zavodu za šolstvo SRS po¬
verili skrb za to novo vzgojno-izobraževalno
področje in sem se tako nekako specializi¬
ral za to stroko. V zavodu smo izdelali učne
načrte in razne predpise za ureditev in
opremo šolskih delavnic. Pri obisku mnogih
šol sem videl, kako poteka pouk in delo v
delavnicah in kaj vse je mogoče narediti
v osnovni šoli. Zelo me je zanimala tudi
revija TIM, ki je začela izhajati že pred de¬
setimi leti. Ko sem pred šestimi leti stopil
v pokoj, so pri Tehniški založbi menili, da
imam kot upokojenec sedaj dovolj časa in
so me povabili, naj prevzamem mesto od¬
govornega urednika TIMa. No, pa sem za¬
vihal rokave in se lotil dela. Seveda so mi
pri tem dosti zlasti z nasveti pomagali osta¬
li člani uredništva.

Vsaka človeška dejavnost se razvija in na¬
preduje. Tudi TIM pred šestimi leti ni bil

tako obsežen in bogat, kot je danes. Takrat
je imel TIM še majhno število stalnih so¬
delavcev (med njimi na primer tov. Pavlov¬
čiča in Burkeljca, ki še danes sodelujeta).
Treba je bilo pridobiti novih ljudi, ki bi bili
pripravljeni pisati in risati za revijo. Ker
sem osebno poznal mnoge strokovnjake in
delavce na področju tehnične vzgoje, mi je
uspelo pridobiti nekaj dobrih novih sode¬
lavcev. Sedaj je šlo že lažje. Sčasoma smo
povečali obseg revije, izboljšali obliko in
uvedli tudi nekatere nove rubrike. Navezali
smo tesnejše stike z naročniki in bralci prek
vprašanj in odgovorov, obiskov na terenu,

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE

Izdaja Tehniška založba Slovenije — Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, odgovorna
urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vasja Kovačič. TIM izhaja 10 krat letno.
Letna naročnina 26 din, posamezna štev. 2,60 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi
pot 6, pp 541-X. Tekoči račun 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje.

TIM 49

nagrad in reportaž. Uvedli smo zabavno-
ugankarski kotiček, križanko, strip, barvni
ovitek in še to in ono. Skrbeli smo, da je
bila revija čim pestrejša in vsebinsko boga¬
tejša, tako da bi lahko vsak bralec v njej
našel tisto, kar ga zanima.‘Najbolj smo bili
veseli, če so nam bralci rekli, da so z
revijo zadovoljni. Seveda se je večalo tudi
število naročnikov.

Seveda en sam človek ni kos vsemu temu
delu. Vsaka številka TIMa je plod truda sku¬
pine ljudi. Kot urednik sem skrbel pred¬
vsem za vsebino, tehnični urednik pa za
obliko revije, to se pravi, za lepo in smotrno
razvrstitev člankov, za izdelavo slik (kliše¬
jev) in za tisk. Bil je v rednih stikih s
tiskarno in se je trudil, da so revijo lepo
in pravočasno natisnili. Potem pa je tu še
mož, ki skrbi za to, da pride TIM v redu
in pravočasno do naročnikov, da raste šte¬
vilo naročnikov, organizira mrežo poverjeni¬
kov in podobno. Tudi to je važno in potreb¬
no, mar ne?

TIMa vsebinsko ne ureja samo odgovorni
urednik, ampak uredniški odbor, čigar imena
imate na ovitku. Ob izidu vsake številke
smo se sestali vsi člani uredniškega odbora
zato, da smo pregledali in ocenili vse član¬
ke in risbe, hkrati pa smo se tudi posveto¬
vali, kako bi v naslednjih številkah še to
in ono izboljšali. Ob koncu vsakega letnika
smo sestavili nadroben načrt za vsebino in
obliko revije v naslednjem letniku.

nama

V BOGATEM ASORTIMENTU
OBLAČIL IN OBUTVE

M

Ljubljana

Lahko rečem, da je urednikovo delo lepo in
zanimivo, včasih tudi težavno, vedno pa ze¬
lo odgovorno. Po treh letih urednikovanja
sem želel uredniško breme preložiti na
mlajša ramena. Ustregli so mi. Obljubil sem,
da bom še naprej sodeloval s prispevki in
to obljubo tudi zvesto izpolnjujem. Ker ni¬
sem izšolan modelar niti kake druge vrste
strokovnjak, pišem pač članke iz najrazlič¬
nejših področij tehnike pa tudi iz zgodovine
znanosti in tehnike. Doma imam kar precej
različnega orodja in rad v prostem času
kaj izdelam. Če se mi zdi reč dobra in upo¬
rabna, jo priobčim v TIMu. Morda bo kdo
vprašal, ali sem vse izdelke, ki sem jih
opisal in narisal v TIMu, tudi res izdelal.
Moram reči, da ne. Marsikak izdelek sem
konstruiral na papirju. Pri tem sem si po¬
magal s sestavnimi deli v naravni velikosti
iz lepenke ali lesa. Tako sem določil točne
dimenzije, da se je vse lepo ujemalo. Marsi¬
kaj pa sem izdelal v celoti. Episkop iz zad¬
nje številke na primer mi kar dobro dela.
Z njim po potrebi povečujem risbe in na¬
črte ali pa projiciram slike.

Dragi bralci! TIM je danes še lepša in bolj¬
ša revija, kot je bila takrat, ko sem jo urejal.
To je vaša revija. Kar precej ljudi se trudi,
da bi jo še izboljšali in izpopolnili. Ponosen
sem na to, da sem k temu uspehu prispeval
skromen delež. Prepričan sem, da svojo re¬
vijo cenite in jo imate radi.

pri

trgovskem podjetju

nama

je tudi za mlade potrošnike
marsikaj zanimivega, lepega in uporab¬
nega.

Obiščite nas

in prepričali se boste, da nismo pozabili
na vas!

TIM 50

PRVI KORAKI

ZANIMIVA

UČILNICA

Tončka Zupančič

Otroci so našli na šolskem dvorišču list,
iztrgan iz zvezka. Čitali so: Naša učilnica je
velika in svetla. Ima štiri stene. Na daljši
steni so okna. V učilnici stoje mizice in sto¬
li. Tovarišica ... Iz skupine se je oglasil
Tomaž: »To je pisal nekdo iz našega razre¬
da. Naša učilnica je prav taka.« »Kaj še, to
je naša učilnica. Poznam jo!« mu je opo¬
rekal Janez. »Naša ima štiri okna!« »Naša
je pa večja!« še v lase bi si skočila, da ju
ni Aleš presenetil: »Jaz sem opisoval našo
učilnico. Zmotil sem se in iztrgal list. Vrzi¬
mo ga v koš. Kaj res ne vesta, da so si vse
učilnice podobne? Takoj bosta videla. Nari¬
šem vama svojo kar sem v pesek s palico.
Dvorišče je premajhno, da bi risal v narav¬
ni velikosti. Dolžina mojega čevlja naj
predstavlja en meter. Navpična in vodorav¬
na črta sta dolžina in širina. Merim: osem
stopinj v dolžino in šest stopinj v širino.
Zgoraj narišem sprednjo steno, spodaj zad¬
njo in še z dvema vzporednima črtama obe
stranski. Pravokotna oblika tal je narisana.

an P P P P

□ □ O

□ n pd dp

o n □

D D PD D D

□ O □

□ D PD DP

O O O

PD PD D D

□ □ □

Na sprednjo steno je obešena dva metra
dolga tabla. Na levi strani so štiri okna, na
desni pa vrata in štiri metre dolga omara.
Miza tovarišice učiteljice je zraven table.
Petnajst mizic s stoli je razporejenih v tri
vrste. Pri vsaki mizici sta dva stola.«

Kako hitro je s stopinjami meril metre in
vlekel črte po mehkem pesku! Vsi so z za¬
nimanjem sledili. Pred njimi je v pesku na¬
stajala sicer nevsakdanja, a zelo verna po¬
doba njihove učilnice. Vsak je v mislih do¬
dajal še kakšno podrobnost iz svoje učilnice.
Le Tomaž je še vedno nekoliko užaljen
pikro pripomnil: »Saj tako nihče izmed nas
ne more videti učilnice. Morali bi sedeti v
helikopterju pravokotno nad njo in še stek¬
len strop bi morala imeti. Risal si samo
dolžine in širine, višin pa nikjer ne vidim!«
Aleš mu je mirno odgovoril: »Vse si prav
povedal. Višin iz helikopterja res ne moreš
videti. Vidiš le tla in zgornje ploskve po¬
hištva. Tako risbo imenujemo tloris. Moj
očka je arhitekt. Riše načrte za stanovanj¬
ske hiše, garaže, šole. Doma ima mnogo
načrtov. Pridi popoldne k meni, očka bo do¬
volil, da ti jih pokažem.«

Tomaža je bilo kar malo sram in razveselil
se je zvonca, ki jih je klical k pouku.

Popoldne ga je radovednost prignala k Ale¬
šu. Stopila sta v očkovo delovno sobo.
Tomaž je kar obstal pred veliko stoječo de¬
sko s čudnimi ravnili in že je Aleš pojasnje¬
val:

TIM 51

»To je risalna deska. Nanjo prilepi očka ve¬
liko polo papirja. Ravnila so vpeta v risalno
glavo in s premikanjem lahko narišeš vo¬
doravne in navpične črte kjerkoli na papirju.
Ko je načrt gotov, ga sname in zloži ter
spravi v mapo. V mapo vloži še seznam ma¬
terialov za gradnjo hiš in izračun za vsa
dela. Poglej! Ta risba predstavlja pritličje
stanovanjske hiše. Ob robu so opisane me¬
re in takoj lahko ugotoviš, koliko prostora
bo zavzemala kuhinja, koliko kopalnica ali
dnevna soba. Zapisano je tudi, kako debele
so stene, kje bodo okna in vrata.«

»Pa je res risano prav tako, kot si nam
učilnico narisal v pesek.«

»Da. Povedal sem ti že, da se taka risba
imenuje tloris. Na tak način rišejo tudi na¬
črte mest in zemljevide. Risano je zelo
natančno.' Poglej, tukaj piše: M = 1 : 100.
črka M pomeni merilo. Načrt je risan v
zmanjšanem merilu in namesto enega metra
kot v naravi, je narisan njegov stoti del —
en centimeter. Očka pravi: merilo je ena
proti sto!«

»Kaj pa ta hiša iz papirja, si ti napravil to
igračko?«

»Ha, si ti smešen! Tega pa jaz še ne znam.
Tej hišici pravimo maketa. To ni igračka.
Očka k vsakemu načrtu natančno po merah
izdela hišico iz papirja — seveda v zmanj¬
šanem merilu. Pravi, da tako laže vidi, če
je zadel lepo obliko. Hiša, ki jo načrtuje,
mora biti trdna in prostorna, a tudi lepa.
Včasih mi dovoli, da mu pri izdelavi makete
pomagam. Ne veš, kako zanimivo delo je
to. Napraviva še midva maketo. Učilnico v
tlorisu. Si za to? Imam vse, kar potrebuje¬
va: papir, karton, škarje in svinčnik. Še le¬
pilo bom poiskal.«

a

HI

mrr

a


130

130

učiteljeva

miza

150

mizice

^ okna, vrata

±

400

. omara

toli

200

tabla

TIM 52

Navdušeno sta se lotila dela. Mrak je že
silil skozi okno, ko sta končala. Drugi dan
je Tomaž ponosno pripovedoval svojim so¬
šolcem, kaj vse je doživel. Da ne bo Tomaž
dolgovezil, naj vam kar jaz povem, kako sta
maketo izdelovala. Mogoče se bo še kdo
opogumil. Dela naj po tem vrstnem redu:

1. Pripravi material in orodje: papir, karton,
lepilo, škarje. Karton za učilnico naj bo
druge barve.

2. Na poseben list nariši vse sestavne dele
in pripiši mere naravnih velikosti. Mere
so pisane v cm!

Učilnica, miza, mizice, stoli, omara, ok¬
na, vrata vsi ti sestavni deli imajo v tlo¬
risu obliko pravokotnikov različnih veli¬
kosti.

3. Izberi zmanjšano merilo.

Primerno je merilo ena proti deset. Za¬
piši: M = 1 : 10

1 m dolga miza bo na maketi dolga 1 dm!

4. Nariši po merah toliko pravokotnikov, kot
je sestavnih delov.

5. Izreži pravokotnike s škarjami, škarje
morajo biti ostre in čiste. Za rezanje tr¬
šega kartona (fotografije) uporabljamo
vzvodne škarje.

6. Sestavi tloris učilnice.

Bolj domiselni bodo mizice, stolčke in oma¬
re izdelali po svoje.

želim jim mnogo uspeha.

MLADI»-» 0

ž MODELARJI

ROČNI SADILNIK
ZA KROMPIR

Marjan Tomšič

Čas sajenja krompirja bo čez nekaj mese¬
cev. Prav bo, da že zdaj vam in tudi star¬
šem v pomoč objavimo načrt za ročni sadiI-
nik, ki ga lahko izdelamo sami. Z njim

polagamo krompir v jarek, ki ga napravimo
z osipalnikom. Sestavljen je iz lesenega
vlagalnega bobna, dveh koles, pritrjenih na
boben, zbiralnika za krompir, osi, dveh ro¬
čic in dveh ročajev.

Vlagalni boben napravimo iz trdega lesa, ki
ga lahko odrežemo od hloda. Dolžina naj
bo 100 mm. Premer bobna je pri izbranem
številu vdolbinic odvisen od zaželene raz¬
dalje med posameznimi sadikami. Običajna
razdalja meri od 30 do 35 cm.

Oglejmo si računski primer:

Izberemo:

— 4 vdolbine na obodu; n = 4 in

— razdaljo med sadikami; I = 300 mm

Iz risbe takoj vidimo, da bo obseg bobna

TIM 53

meril 4 x 300 mm (n X I). Iz tega pa zna¬
mo izračunati premer:

ob = 2rn

2r =

2r -

n.i

n

4.300
3,14^

= 382 mm

Dovolj velike vdolbine, tudi za večji krompir,
napravimo na bobnu z okroglim dletom.
Kolesi sta iz pločevine, debele 3 do 4 mm.
V sredini je za ojačitev dodan pločevinast
obroč, ki služi kot pesto. Na zunanjem robu
napravimo zareze in pločevino zapognemo,

da dobimo zobce, ki se pri gibanju zadirajo
v zemljo in preprečujejo, da bi boben drsel.
Kolesi sta spojeni z bobnom z lesnimi vija¬
ki in se vrtita skupaj z bobnom okrog mi¬
rujoče osi.

Okvir pri zbiralniku napravimo iz železnega
ali aluminijastega L profila, vel. 30 X 30.
Zbiralnik izdelamo iz pocinkane pločevine
ali tanjših deščic. Velikost je odvisna od te¬
ga, kako dolgi so jarki, kjer bomo sadili
krompir. V našem primeru drži okoli 30 li¬
trov. Ves prostor je z vodoravno steno raz¬
mejen v dva dela. Krompir prehaja v spodnji

kolo

vlagalni boben
zavesi ca

ploščica za pritrditev zav.

okvir

zbiralnik

ročica

nosilec ročice
zapah
nosilec
os

pesto

1

2

3

4

5

6

7

8
9

11

12

14

železna pločevina, deb. 3
trd les, prečno rezan
trša guma
pločevina, deb 1
kotno železo ali aluminij
pocinkana pločevina, trd les
aluminijasta cev
ploščato železo
pocinkana pločevina
debelejša pločevina
okroglo železo, vodov, cev
pločevina

TIM 54

NAČRT RAKETE »ANTEJ«

Jože Čuden

Raketa ANTEJ je model preproste enosto¬
penjske rakete s padalom. Delana je za
1—3 kp motor. Spuščamo jo v mirnem vre¬
menu in ne v bližini naselij, gozdov in cest.
MATERIAL IN ORODJE: Potrebujemo: polo
šeleshamerja, furnir debeline 1 mm, kos li-
povine, škarje, svinčnik, nož, ravnilo in kos
tankega polivinila.

IZDELAVA: Najprej izdelamo trup. Izrežemo
kos šeleshamerja in ga ovijemo okoli kuhal¬
nice, ki ima premer 22 cm. Na robu zalepimo
z lepilom Model in pustimo, da se posuši.
Šeleshamer naj bo dolg 350 mm in širok
70 mm. Takoj zatem izdelamo stabilizatorje,
ki jih izrežemo iz furnirja s premerom
1 mm. Stabilizatorji so trapezoidne oblike,
njihove mere pa so na načrtu. Nato za¬
črtamo na trupu mesta, kamor bomo nale¬
pili stabilizatorje. To naredimo tako, da
papir, ki je širok toliko kot obseg trupa ra¬
kete, razdelimo na 4 enake dele. Te dele
potem prerišemo na trup in zalepimo nanj
vse 4 stabilizatorje. O

Konico izsekamo iz lipovine z nožem in ^
se mora lepo vsedati v trup. Del konice, ki
gleda iz rakete, je dolg 4 cm, del v raketi
pa 1 cm. V spodnji del konice privijemo
vijak, tako da gleda za 0.5 cm iz rakete.

Na ta del potem pritrdimo padalo. Padalo
naredimo iz tankega polivinila, iz katerega
izrežemo kvadrat. Na vsako ogljišče tega
kvadrata navežemo sukanec dolžine 15 cm
in na prostem koncu vse niti sukanca zve¬
žemo. To vez pritrdimo na vijak, ki gleda iz
konice. Potem zložimo padalo: večkrat ga
prepognemo in zvijemo v rolo. Padalo je
lahko poljubne velikosti. V trup rakete
vstavimo motor, ki ga ovijemo s smirko¬
vim papirjem in ga porinemo v trup. Nad
motor zatlačimo nekaj vate in nato vsta¬
vimo še padalo. Nazadnje na trup pritrdimo
še vodila, ki so majhne cevke iz papirja,
tako široke, da se prilegajo vaši rampi. Pri¬
lepimo jih, kot je označeno na načrtu. Ra¬
keto lansiramo le z rampe, vžgemo pa jo
z vžigalno vrvico ali pa z električnim vžigal¬
nikom. Če je raketa dobro narejena, bo \
zares izvrstno letela.

MERILO V2

TIM 55

VIŠINSKA RAKETA
»DRAVA«

Jože čuden

Raketa Drava je model enomotorne enosto¬
penjske višinske rakete brez padala, ki je
proprosta za izdelavo. Raketa lahko doseže
višino do 200 m.

MATERIAL IN ORODJE: Potrebujemo polo
šeleshamerja, furnir debeline 1 mm, kos li-
povine, škarje, svinčnik, nož, ravnilo in le¬
pilo Model.

IZDELAVA: Najprej izdelamo trup, naredimo
ga seveda iz šeleshamerja. Kos šelesha¬
merja naj bo dolg 300 mm in širok 70 mm,
zavijemo pa ga okoli palice s premerom
20 mm. Na enem robu ga zalepimo, pričvr¬
stimo in pustimo, da se posuši. Potem izde¬
lamo stabilizatorje, ki jih izrežemo iz fur¬
nirja. Na trupu začrtamo mesta, kamor bomo
pritrdili stabilizatorje. To naredimo tako, da
papir, ki je širok toliko kot obseg trupa ra¬
kete (6,28 cm), razdelimo na štiri enake de¬
le. Nato ovijemo ta papir okoli trupa in za¬
črtamo nanj točke, ki so označene na papir¬
ju. Čez to točko potem potegnemo daljico,
ki je dolga 6 cm in stoji pravokotno na obseg
trupa. Enako označimo še preostala 3 me¬
sta. Na narejene črte potem prilepimo sta¬
bilizatorje.

Konico rakete izsekamo iz lipovine z nožem,
tako da se lepo vsede v trup. Dolga naj bo
7 cm. Del, ki pride v raketo, naj bo dolg
1 cm; namažemo ga z lepilom in zalepimo
v trup. Nazadnje pritrdimo na trup še vo¬
dila — to so papirnati obročki. Prilepimo
jih tako, kot je označeno na načrtu. Raketa
je sedaj gotova. Preden pa vstavimo vanjo
motor, ga moramo še malo predelati. Od-
mašimo papirnat zamašek, ki je na vrhu
motorja in stresemo iz njega obratno pol¬
njenje. Motor sedaj lahko zavijemo v smir¬
kov papir in ga porinemo v raketo. Raketa
je tako pripravljena za start. Upam, da vam
bo lepo letela, če jo boste seveda natančno
izdelali.

MERILO 1:2

TIM 56

KO BI VSI VOJAKI
TEGA SVETA
STRELJALI S FIŽOLOM

Drago Mehora

se ne bi prav nič bali nove svetovne vojne.
Ampak nekdo mora začeti, ali ne? Pa začni¬
mo mi in si za začetek izdelajmo za zabavo
in kratek čas lesen kanon starinske oblike,
ki bo zares streljal fižolova ali — če bo
bolj majhen — grahova zrna. Tako kot sta¬
rinski topovi, recimo iz Napoleonovih vojsk,
ima tudi naš top le tri glavne dele: cev,
podstavek, ki mu pravimo tudi lafeta, in
kolesa. Najvažnejši del pri vsakem topu je
cev. če nimate primerne lesene cevi doma,
jo boste gotovo našli v bližnem bezgovem
grmu. Odrežite kos ravne bezgove palice in
izbezajte stržen z debelejšo žico. Nato po¬
zabite na top za dva, tri tedne, da se bo
cev dodobra osušila. Seveda boste odstra¬
nili lub in cev lepo zgladili z raskavcem.
Cev bo lepša, če jo boste z okroglo pilo
izoblikovali na enem koncu tako, kot vidite
na sliki. Na obeh straneh cevi, točno na¬
sproti, izvrtajte s spiralnim svedrom dve
luknjici, v kateri boste vsadili in vlepili dva
nastavka, ki bosta držala cev v lafeti. Na¬
stavka ne smeta segati v notranjost cevi.
Na zadnjem koncu potisnite v cev čep, ki
ima v sredini luknjico. Najboljši bo košček
leskove palice, ki ima tanek stržen. Seveda
mora biti tudi ta popolnoma suh.

Iz koščka vezane plošče izžagajte merilno
napravo, ki bo držala cev v določenem kotu
in s katero boste pri merjenju cev dvigali
in spuščali. Merilna naprava, ki je hkrati
opora za utrditev cevi v določenem kotu,
ima obliko loka; to je del kroga s središčem
v središču luknjice za nastavka. Lok sega
s svojim nastavkom skozi steno cevi sko¬
raj do sredine čepa in hkrati onemogoča
njegovo premikanje. Ustrezno odprtino v
cevi in čepu bo treba previdno izdolbsti z
nožem ali z majhnim dletom. V lok izvrtajte
v razdaljah po nekaj milimetrov vrsto luk¬
njic, nato pa lok vlepite v cev.

S tem je cev gotova in zdaj se lotimo spro-
žilnega mehanizma. Namesto smodnika bomo
uporabili nedolžno spiralno vzmet. Če ni¬
mate primerne vzmeti v svoji zalogi, jo lah¬
ko izdelate tako, da ovijete kos močne je¬
klene žice okoli svinčnika, razgrejete dob¬

ljeno spiralo v ognju in jo hitro ohladite v
mrzli vodi. Spirala naj zavzema približno
štiri petine notranjosti cevi.

Če ste našli kos močne jeklene žice in če
je sestra pripravljena odstopiti leseno krog¬
lico od svoje moderne ogrlice, lahko sesta¬
vite sprožilni mehanizem, žico na enem
koncu spiralasto zvijte z okroglimi kleščami,
nataknite vzmet, potisnite vse skupaj v cev,
tako da bo drugi konec žice pogledal za
nekaj centimetrov skozi luknjico v čepu,
nataknite kroglico in zvijte konec žice, da
se kroglica ne bo mogla sneti.

Iz debele vezane plošče izžagajte obe po¬
lovici lafete in izvrtajte luknjice za nastavka
in za os. Iz prav takšne vezane plošče iz¬
žagajte tudi obe kolesi in vse štiri ploščice,
ki jih nalepite na kolesi. Za os uporabite
struženo paličico iz trdega lesa.

Cev vstavite v lafeto tako, da nataknete naj¬
prej eno polovico, nato še drugo, potem pa
spojite obe polovici lafete s primernima de¬
ščicama na obeh koncih. Luknjici za os na
lafeti morata biti tolikšni, da se bo os vrte¬
la v njih; kolesi se bosta namreč vrteli z
osjo vred. Cev bosta držali na sredini osi
dve plastični cevki. Pri sestavljanju topa
bomo najprej čvrsto nataknili in zalepili eno
kolo,, nato nataknili cevko, nato lafeto s
cevjo, nato drugo cevko in končno še drugo
kolo. Treba bo le še izvrtati na ustreznem
mestu v stranici lafete dve luknjici in izde¬
lati lesen zatič, s katerim boste utrdili cev
v željenem kotu. Nazadnje lahko ves top
pobarvate po svojem okusu s kako lužno
barvo in ga prevlečete s prozornim lakom.
Velikost topa bo odvisna od velikosti bez¬
gove cevi, zato na sliki nismo navedli mer.
Menimo, da bi bila cev dolžine 15 do 20 cm
primerna. Važno je zadeti pravilno razmerje
med velikostjo cevi, lafete in koles. Lafeta
naj bo v vsakem primeru daljša od cevi.
Dolžini cevi na primer 14 cm bo ustrezala
lafeta dolga 19 cm in visoka 5 do 6 cm.
Premer koles bi v tem primeru znašal okoli

9 cm.

Upamo, da bo naš bezgov top, če bo imel
močno vzmet, vrgel fižolovo granato kakih

10 m daleč. To je pa že kar zadovoljivo.

Če se vas bo več odločilo za izdelavo topa,
boste lahko sestavili topovsko baterijo in
streljali v določen cilj.

Mnogo zabave pri artilerijskem »vojsko¬
vanju« !

TIM 57

TIM 58

MARINA MČ
MOTORNI ČOLN

Jože Senegačnik

Model, ki ga danes objavljamo, je zelo pri¬
meren za vožnjo v cilj (MČ-1), ker je dolg
in razmeroma ozek. Ves je izdelan iz balse,
ki jo lahko kupite pri Mladem tehniku. Mo¬
del ni najbolj primeren za začetnika, zato
tudi v navodilih ne bomo tako natančni.

Pa začnimo! Najprej bomo naredili dno mo¬
dela. Uporabimo 0,8 mm ali 1 mm debelo
balso. Najprej odrežemo dva konca, ki naj
bosta nekoliko daljša od celotne dolžine
dna. Postavimo ju skupaj in tako smo že
dobili prvo plast dna in s tem širino 15 cm.
Nato pa odrežemo iz enako debele balse
konce, dolge 15 cm, in jih položimo pravo¬
kotno na spodnjo plast. Seveda plasti med
seboj zlepimo. Uporabimo lahko belo lepilo
(jubinol, rivikol) ali pa kontaktno lepilo Neo-
stik. Takoj ko je vse zlepljeno, damo balso
v stiskalnico, kjer jo pustimo, dokler se
lepilo ne posuši. Medtem pa že lahko izre¬
žemo rebra iz 2 mm debele balse. Ko dno
prerišemo na balso, ga pazljivo izrežemo in
z britvico narahlo zarežemo po simetrali, da
se balsa prepogne kot lepenka. Natančno
zlepimo notranji krivulji. Pri tem si poma¬
gamo z žico, ki nam drži »V« obliko dna.
Sedaj vlepimo v rob »V« oblike primerno
tkanino in počakamo, da se lepilo posuši.
Nato odstranimo žico in pripnemo dno z ri¬
salnimi žebljički na šablonsko desko ter
podlagamo s koščki balse, dokler ne dobi¬
mo oblike, ki je v načrtu. Zalepimo rebra,
in ko je lepilo že suho, vlepimo še letvice
(10 x 2 mm] iz balse, ki segajo od prvega
do zadnjega rebra. Istočasno po zunanjem
zgornjem robu nalepimo bloke 4 mm balse,

PRILOGA

nekakšen »zid«, prav tako pa tudi na pram-
cu. Ko se lepilo posuši, lahko vzamemo mo¬
del s šablonske deske in začnemo s pre¬
krivanjem bokov. Ostale robove obrusimo,
nato pa prekrijemo boke z 1,5 mm debelo
balso. Ko sta obe strani prekriti, prekrije¬
mo še palubo na pramcu z 1,5 mm balso.
Sedaj na zunanji rob dna prilepimo letvici
iz balse 4x 10 mm. Potekata naj kar naj¬
bolj vzporedno s simetralo dna. Ko se lepilo
posuši, »zid« in letvico na vsaki strani
obrusimo, nato pa prekrijemo z 1 mm balso.
Letvici na dnu porežemo po diagonali. Zad¬
nji del palube prekrijemo z 2 mm debelo balso.
Če boste pri vožnji uporabili akumulatorčke,
je težišče nekoliko bolj spredaj, če pa boste
vozili na baterije, pomaknite težišče neko¬
liko nazaj. Nosilce za motor izrežemo iz ve¬
zane plošče debeline 4—5 mm, nosilce za
pokrov pa prilepimo ob letvico. Pokrov sam
je izdelan iz 2 mm debele balse. Končno
vstavimo cevko za os in krmilo, ki sega od
dna modela do palube. Nazadnje vstavimo
še balso pod letvico in tako dobimo sistem
prekatov, v katere voda ne vdre, čeprav je
model pod vodo in zaradi vzgona ne potone.
Model zunaj in znotraj dobro prelakiramo s
prozornim nitrolakom in ga prekrijemo z
japonskim papirjem.

Še nekaj o startanju: če hočete, da bo šel
model naravnost, tudi ob valovih in v ve¬
trovnem vremenu, mora seveda doseči čim
večjo hitrost. Sam sem uporabil motor Mo-
noperem Super Special in svinčene akumu¬
latorje, seveda pa lahko uporabite tudi kak¬
šen drugačen motorček. Vendar naj ima
moč vsaj 20 W. Svetujem vam, da vklapljate
motor prek primernega stikala.

Model lahko uporabite tudi v razredu MČ-2.

NAČRT DIRKALNEGA
AVTOMOBILA
»HITRI PLAMEN«

Martin Brečko

Tisti, ki jih veseli avtomobilizem, si lahko
po priloženem načrtu izdelajo model dir¬
kalnega avtomobila, ki je nekoliko podoben

pravemu. Material je pretežno vezana 5 mm
plošča. Zato so tudi mere vseh utorov 5
mm. Osnovno orodje je: rezljača s pribo¬
rom, smirkov papir grob ter fini, 3 mm sve¬
der in seveda dobra volja za delo. Če ima¬
mo vse to, se lahko lotimo izdelave.

Iz vezane plošče izdelamo dele, ki so ozna¬
čeni s številkami 1 do 15. Nekatere dele
bomo morali izžagati odznotraj — to so
deli 1, 2, 3, 7 — zato najprej izvrtamo

TIM 59

luknje s 3 mm svedrom in nato vpnemo list
žage. Ko smo vse izžagali, vzamemo v roko
grob smirkov papir ter zbrusimo dele do
črte. Sedaj že lahko pričnemo sestavljati.
Lepilo je lahko poljubno, samo da je za
les. Najprej zlepimo dele 1, 2, 3, 4, 5, 6,
7 in 8. Nekoliko se ustavimo pri dnu av¬
tomobila. Utori, v katere pridejo kolesa,
so odvisni od koles, ki so nam na razpo¬
lago. Seveda so najprimernejša kolesa sta¬

rih, nerabnih igrač. Čas sušenja delov je
odvisen od vrste lepila, s katerim lepimo.
Ko je vse suho, se lotimo sestavljanja
kabine. Deli kabine so brez utorov, zato
jih bomo morali močneje zlepiti med seboj.
Za volan potrebujemo kos žice in pa del 9.
Žico in volan zlepimo in pustimo čez noč,
da se lepilo dobro posuši. Naslednji dan
zbrusimo vse dele s finejšim smirkovim
papirjem. Če je kje kaka nelepa reža ali

TIM 60

TIM 61

RAMSDENOV

OKULAR

Rasto Snoj

Če imate teleskop, ki ste si ga naredili sa¬
mi, potem potrebujete še okular. Ker so
narejeni okularji precej dragi in jih trenutno
ni dobiti, je najbolje, da si ga naredite sami.
Stroški za izdelavo bodo občutno manjši kot
pri kupljenem okularju.

Potrebujete 2 konveksni leči dioptrije plus
20, ki naj jih optik zbrusi na premer 24 mm,
manjšo polo šeleshamra, lepilo, črno barvo
ter nekaj lesa. Cena posamezne leče je 8

O

-J

9Z

TIM 63

din, dobite jih pri optiku. Izdeluje jih tovar¬
na GHETALDUS.

Najprej iz 3 slojev šeleshamra izdelate tu-
bus okularja (notranji premer je 24 mm).
Sledi izdelava manjšega tulca, ki mora dr¬
žati leči na enaki razdalji. Naredite ga iz
dveh slojev šeleshamra. Tulec se mora tes¬
no prilegati tubusu. Izdelava dela št. 2 je
enaka izdelavi prejšnjega dela, le da je ta
tulec nekoliko krajši. Del št. 5 izdelate iz
lesa debeline 8 mm, ali še bolje iz dveh ve¬
zanih plošč, debeline 4 mm; plošči zlepite
skupaj. Del št. 5 zlepite skupaj z delom št.
6. Tega naredite iz vezane plošče debeline
4 ali 5 mm. Na zunanji strani naredite v sre¬

dišču odprtino premera 3 mm, na notranji
pa naj ima premer 10 mm.

Sedaj vse dele na robovih zbrusite, razen
leč seveda. Vse dele prebarvajte s črno ne-
svetlečo barvo, ki ne odbija svetlobe (upo¬
rabite barvo za table, lahko pa tudi tempera
barvice). V tubus najprej vstavite del št. 2,
nato pa še lečo, ki je vstavljena tako, kakor
je razvidno na načrtu. Nato vstavite del št.
4 in še drugo lečo. Dela 5 oziroma 6 pa
vstavite nazadnje. Tubusa se morata tesno
prilegati. Ne smete prilepiti leč na oba kon¬
ca tubusa, ker ju sicer ne boste mogli iz¬
vleči in očistiti.

Vaš okular je s tem gotov. Ima goriščnico
40 mm in vidno polje približno 30 stopinj.

DALJINSKO VODENJE

Jan Lokovšek

Izboljšave oddajnika za daljinsko vodenje II.

Mnogim težavam se bomo pri našem oddaj¬
niku ognili, če bomo imeli napajanje dobro
urejeno. Ko priključimo navadne baterije,
napetost razmeroma hitro upada, kar po¬
vzroča cel kup nevšečnosti (v našem pri¬
meru). Izhodna moč se zmanjša, najhujše pa
je to, da se »preselijo« tonske frekvence.
Zato nam te baterije v oddajniku služijo le
malo časa, čeprav npr. v radijskem sprejem¬
niku služijo dlje. Če pomislimo, da so te
baterije tudi drage, postane tudi naš šport
primerno drag.

Boljša rešitev so akumulatorske baterije
(akumulatorji). Ti so lahko bodisi zelo dragi
(nikel-kadmijevi, DEAC-i) ali pa tudi cenejši
(RULAG-i). Zlasti cenen je vzhodnonemški
tip, podoben RULAG-u. To je le enkratna
investicija, ker jih polnimo. Baterije pa mo¬
rate kupovati skoraj za vsak dan vožnje
znova.

Oglejmo si delo z vzhodnonemškimi akumu¬
latorji. Delo z RULAGi je skoraj enako, z
DEACi pa celo manj zahtevno.
Akumulatorjeve elektrode so sestavljene
pretežno iz svinca, pasta pa vsebuje H 2 S0 4
— žvepleno kislino. Zaprt je v prosojnem
plastičnem ohišju (prodajal jih je Supermar¬
ket v svojem oddelku za elektoinstalacije po
3,5NDin). Celica ima napetost 2 V in kapa¬

citeto 0,5 A. Preprost račun pove, da po¬
trebujemo za 12 voltno napajanje 6 celic,
cena bo torej 21 Ndin. če pa kupujemo plo¬
ščate 4,5 V baterije, jih dobite le 4 do 5
za to ceno. Razlika je tu očitna, seveda pa
tudi prednost teh cenejših akumulatorjev.
Zahtevajo pa skrbno ravnanje in jih lahko
hitro uničite in to je njihova senčna stran.
Posebno pazljivi morate biti pri polnjenju.
Pri prvem polnjenju ne smete preseči toka
celice 8 mA, pri ostalih polnjenjih pa 20 mA.
Ko je celica polna, ali pa če je tok polnjenja
prevelik, se bolj ali manj napihne. Ako bi
s polnjenjem še nadaljevali, bi celica poči¬
la. To lastnost pa lahko s pridom uporabimo
za varovanje pri polnjenju.

Slika 1

TIM 64

Namesto baterij bomo torej namestili aku¬
mulatorje. V škatli oddajnika predvidimo tudi
prostor za mikro stikalo in polnilec (glej
sliko 1). Zgradimo zdaj polnilec, katerega
shematsko vezje podaja slika 2. »S« je mi-

vtikač

=D=~ -


Slika 2

kro stikalo, R pa omejuje tok polnjenja. Nje¬
govo vrednost bomo ugotovili s preskusom.

V škatlo oddajnika montiramo tudi minia¬
turni transformator (220 V/15 V) in gramo¬
fonsko vtičnico, ki nam bo rabila za pove¬
zavo z omrežjem. Predvidimo še prostor za
tlivko Ž 1 , ki nam indicira poljnjenje, in Ž 2 ,
ki nam pove, da je akumulator poln. Ko
vključimo polnjenje, teče tok v akumulator
in ko je poln, se celice rahlo napihnejo ter
se zato premaknejo, kot je označeno s črt¬
kano puščico v sliki 1. Tu preklopijo sti¬
kalo Si. Ta prekine polnjenje in vključi žar¬
nico Ž 2 , kar pomeni, da je akumulator poln.

V primeru, ko imate vgrajen indikatorski
instrument v oddajniku, ga lahko uporabimo
tudi za merjenje toka polnjenja, žarnico ž,
lahko potem opustimo in uporabimo le Ž 2 .
Za preklop instrumenta uporabimo polovico
dvojnega stikala za vklop (glej sliko 3).

Sh je paralelni upor instrumenta (shunt).
Njegova upornost je majhna in ga zato na¬


Slika 3

vijemo tako kot dušilko iz lakirane bakrene
žice. Pravo vrednost pa mu določimo z umer¬
janjem tako, da ima pri polnem toku polnje¬
nja kazalec instumenta približno 80 % od¬
klona.

Ko je torej stikalo v legi »vklop«, je aku¬
mulator priključen na oddajnik, instrument
pa na indikatorsko vezje (glej članek v 1.
številki TIM-a). Ko pa je stikalo v drugi legi,
je instrument vezan kot mA-meter v toko¬
krog polnjenja.

Upoštevajte pa še sledeče:

Usmernik naj bo silicijev, če to ni mogoče,
vežimo zaporedno s stikalom S še silicijevo
diodo (npr. BY 236), da se akumulator po
nepotrebnem ne bi praznil skozi manj kva¬
liteten usmernik.

Tako si lahko uredite oddajnik, da bo de¬
loval enako kot profesionalne aparature.
Tudi ko boste šli na počitnice, vam ne bo
treba nositi s seboj ločeni polnilec.

Kasneje pa si bomo ogledali še nekaj iz¬
boljšav sprejemnika in dodatek, da polnilec
v oddajniku izkoristimo tudi za sprejemniški
akumulator.

TEHNIČNA

DOMISLICA

Andrej Vipotnik — Maribor

Kadar hočemo iz soda za gorivo dobiti tekočino,
se nam ponavadi plastična cev zvije in ne pride
do dna. Zato privežemo cev na palico, ki je
nekoliko daljša od višine soda. Palico potisnemo
v sod in cev bo prišla do tekočine. Povrhu
tega sod postavimo na podstavek, ki je višji od
posode, v katero pretakamo.

TIM 65

POSKUSIMO S
SITOTISKOM

Boštjan Novšak

V XI. stoletju po našem štetju zasledimo v
Evropi prve lesoreze, kakršne so v vzhodnih
deželah izdelovali že davno prej. Med naj¬
bolj poznana področja na svetu, kjer so upo¬
rabljali že v prvih kulturah na zemlji odtise
školjk in drugih ostrih predmetov, sodijo
predvsem: Egipt, Mezopotamija, Rim, Kreta
ter Mohenja Dara. Postopno sledi razvoj od¬
tisov, nato razni grbi in pečati, ti pa so že
prvi znanilci tiska.

Pravo tiskarstvo se je pričelo šele v letih
1430. do 1440. z iznajdbo premičnih črk. Ta
način je iznašel Nemec Johann Guttenberg,
vendar se je uspešno uveljavil na tem pod¬
ročju tudi Jansoon Laurens Castor. Takrat
so uporabljali pri tisku lesene plošče, ki so
jih v kasnejših letih zamenjale kovinske.
Razvojna pot tiskarstva je prešla že tedaj
v delitev na besede in črke, tako da je bila
uporabnost takšnih sestav znatno daljša.

Do današnjih dni se je tisk kajpak že spo-
polnil in moderniziral, veliko tiskarskih stro¬
jev je mehaniziranih. Seznanili vas bomo s
sitotiskom, ki je ena najstarejših tiskarskih
tehnik, zato pa se boste v tej umetnosti sa¬
mi lahko preskusili.

Vse potrebne pripomočke in orodje si lahko
izdelate sami, z malenkostnimi stroški. Le
za približno dva stara tisočaka si lahko ku¬
pite material, ki ga boste potrebovali pri
delu:

lipova ali jelova letev, 2 cm X 2 cm (za
okvir),

list papirja A4 format (pisarniški papir),
mrežasta tkanina v velikosti A4 format pa¬
pirja, vendar ne iz sintetičnih vlaken (yulon,
najlon ...),

peresnik, ki trdno vpne pero,
navadno pero trše kakovosti,
približno 25 žebljičkov za les,

1 tuba lepila SYNTELAN,

1 dm 2  navadnega trdega kartona (ali lepen¬
ke).

Okvir

Iz jelove ali lipove letve najprej izrežete
ustrezne dolžine, ki morajo biti prilagojene

listu papirja A4 formata. Nato te letve se¬
stavite v okvir. Vsaki dolžini, ki je prilago¬
jena listu papirja, pa dodate še 4 cm. Stične
konce tega okvira vežete lahko na dva na¬
čina, kot kažeta skici 1 in 2. V obeh prime¬
rih pa stične kote namažete z lepilom
SYNTELAN (izredno elastično in prožno le¬
pilo) in jih čez približno 20 minut čvrsto
stisnete. Z lesenim ali kovinskim kotnikom
(lahko tudi pravokotni trikotnik) uravnate vse
štiri stične kote, da bo povsod pravi kot
90°. Ko se lepilo dobro posuši in trdno veže,
prelakiramo ta okvir (ogrodje) z brezbarv¬
nim nitrolakom. Zatem ga obdelamo z brus¬
nim stekelnim papirjem (št. 1). Pri tem delu
si uspešno lahko pomagamo z obličem
DAVID. Na stranice fino obdelanega okvira
nato napnemo mrežasto tkanino in sicer jo
najprej pritrdimo prek ene od daljših stra¬
nic. Ko pa pritrdimo mrežico prek obeh
daljših stranic, ponovimo enak način tudi
pri krajših stranicah okvira (najprej eno in
potem drugo). To tkanino pritrdimo z žeb¬
ljički precej na gosto, da ostane površina
trdno in gladko napeta. Če stoji mrežica na
okviru preohlapno, jo izboljšamo tako, da
mrežasto tkanino ovlažimo, da se malo skr¬
či.

Barve

Barve, s katerimi bomo tiskali, izberemo po
temeljitem premisleku in take, da so pri¬
merne posameznim materialom (tekstilu,
usnju, kartonu). Pri tisku na pralno blago
bomo na primer uporabljali barve, ki niso
vodotopne (svetujem nitrolake). Po vsaki
uporabi moramo mrežico dobro očistiti z
nitro razredčilom. Tedaj postavimo sito na
papir, ki dobro vpija (najboljši bo pivnik).
Po notranji strani obrišemo mrežico s krpi¬
co, namočeno v nitro razredčilo. Pri čiščenju
se okvira ne dotikajmo!

TIM 66

Rezilo

Navadno pero potrebujemo za izrezovanje
oblik iz lista A4 formata. Nerabljeno (novo)
pero predelamo v rezilo tako, da mu s škar¬
jami za rezanje jekla odrežemo ves del od
luknjice navzdol (glej skico 3). Odrezano
stran nato zbrusimo v dokaj ostro rezilo z
brusilnim strojem, brusnim kamnom ali s
pilo, ki ima finejši nasek. Dokončno pa re¬
zilo obdelamo z vodobrusnim papirjem, pre¬
den ga vpnemo v peresnik kot običajno pe¬
ro za pisanje.

Delo

Pri vsakem barvnem tisku uporabljamo
predvsem GOSTO TEKOČE BARVE! List pa¬
pirja, na katerega smo izrezali določene ob¬
like (lahko tudi črke) za tiskanje, položimo
na podlogo, ki smo jo pripravili za tiskanje.
Mrežico na okviru položimo tesno in točno
na oblikovani list papirja. Ustrezno barvo,
ki smo jo pripravili v posodico, nanesemo
s kosom lepenke ali s kartonom na mrežico.
Vso barvo moramo enakomerno razmazati
s primernim orodjem. Primeren pripomoček
za to je gobica, s katero brišejo šoferji ste¬
kla pri avtomobilih. Okvir dvignemo z obli¬
kovnega papirja in ga nato previdno očisti¬
mo; tudi papir odstranimo s podloge (s tek¬
stila, usnja, itd.) zelo previdno, da ne bi
razmazali tiska! Podlogo potem pustimo, da
se dobro posuši! Vsekakor pa moramo pa¬
ziti pri izbiri barv in izbrati dobro podlogo.

Uporabnost

Uporabnost tega preprostega načina sito¬
tiska je mnogostranska. Tako lahko mode¬
larji opremijo z obveznimi oznakami jadra
pri tekmovalnih modelih. Tudi letalski mo¬
delarji mnogokrat potrebujejo razne oznake
na modelih. Prenekaterim »modnim krikom«
bodo dekleta lahko ugodila prav z našim
načinom sitotiska. Po svojem ukusu si bodo
izdelale šale, rute, robčke in bluze, s sito¬
tiskom bomo okrasili mape, razne ovitke za
knjige in albume, torbice ter še mnoge dru¬
ge predmete. Mnoge, že obledele okraske
pa bomo lahko zopet poživili. Skratka, mar¬
sikje nam bo tak način sitotiska koristil in
ga bomo s pridom uporabljali v vsakdanjem
življenju.

PRILOGA

MODEL

TEKMOVALNEGA

ČOLNA

Matej Vozlič

Pošiljam vam načrt čolna GT-X, s katerim
sem letos tekmoval na občinskem tekmo¬
vanju. čoln sem malo preuredil, tako da je
sedaj primernejši.

Deli 1, 2, 3, 4, 5 so rebra za čoln, deli 2a,
3a, 4a, 5a pa so rebra za kabino. Del 6
je kobilica, na katero se pritrdijo rebra in
ima tudi odprtini za os in za krmilo. Vsa
rebra in kobilico sem naredil iz 4 mm ve¬
zane plošče ali pa iz balse. Del 7 je nare¬
jen iz 1 mm vezane plošče, lahko pa je
tudi iz močnejšega furnirja. Vse letvice so
mer 3x3,  razen letvic, ki so označene z
x. Ti letvici sta mer 4 x 2,5 mm. Letvice so
spredaj prilepljene na kobilico, čoln in ka¬
bino sem obložil z balso 1,5 mm, lahko pa
vzamete tudi furnir. Kabina ima spredaj
celuloidno stekelce, ki sem ga najprej pri¬
merno ukrojil, nato pa sem ga ukrivil v
vroči vodi. Cel čoln sem zlepil z Jubinol
lepilom. Čoln sem prelakiral z nitrolakom.
Pazil sem, da je kabina lepo stala v čolnu.
Zadaj sem poševno prilepil dva koščka le¬
tvice (y), da je kabina lepše stala. Os je
debeline 3 mm in ima na konceh ležaje.
Motor je Marx Monoperm Super Speciai,
lahko pa je tudi kakšen drug. Krmilo je na¬
rejeno iz bele pločevine in se ga pricini
na os debeline 2 mm, ki trše teče po cevki
z ležaji (podobno kot pri osi).

Vsem modelarjem želim mnogo sreče pri
gradnji čolna!

Lepo pozdravljeni od Mateja Vozliča!

TIM 67

UREDILI Sl BOMO IGRIŠČE

Edi Serpan

»Naše šolsko športno društvo POLET ne
bo več gledalo prekrižanih rok, kdaj nam
bodo uredili igrišče. Pomagajmo si sami!
Primimo za krampe in lopate, očistimo in
poravnajmo zapuščeni svet v bližini šole,
ki se razrašča v zanemarjeni koprivnjak!«
Tako je predsednik društva, pionir Jože, iz¬
razil želje vse mladine in požel soglasno
odobravanje prisotnih. S sklepom, da bodo
gradili odbojkarsko igrišče, so seznanili
učitelja telesne vzgoje, upravo šole ter ta¬
koj ustanovili gradbeni odbor, medtem ko
so se pionirke in pionirji navdušeno prija¬
vili za delo. Sklenili so še, da bodo z delom
pričeli takoj v začetku novega šolskega le¬
ta. Za gradnjo so pripravili takle načrt:

IGRIŠČE

Četudi potrebujejo za igrišče čiste igralne
površine 9x18  mm, bodo izravnali širše
področje zemljišča. To jim ne narekujejo
samo potreba po neovirani igri, varnost, hi¬
gienske zahteve in estetski videz, marveč
tudi širše možnosti drugega udejstvovanja
pri šolski telesni vzgoji na večji površini,
katere jedro je odbojkarsko igrišče. Igrišče
bodo počez razdelili s 5 cm široko črto
in dobili dve kvadratni igralni površini
9 X 9 m. Tudi vnanje meje igrišča bodo
razločno označili, saj je to za presojo med
igro izredno pomembno. Sodnik mora med
tekmo dobro videti ali je žoga padla v igri¬
šče ali izven njega. Pri prvenstveni tekmi
bodo zato tudi vnanje mejne črte označili
s 5 cm široko apneno črto. Žogo podajamo
v igro vedno iz prostora za servis, ki je na
desni za mejno črto obeh polovic igrišča.
Igralec, ki servira, mora tedaj vedno stati
z obema nogama za mejno črto in mu mo¬
ramo zato ta prostor označiti s 15 cm dolgo
črto, ki gre pravokotno na zadnjo mejno
črto in jo zaznamujemo 3 m od desnega
kota. Za varnost pri igri bomo poskrbeli
tako, da ne bo stala 2 m od mejnih črt no¬
bena ovira, v katero bi se lahko igralec za¬
del, zaletel ali na kakršenkoli način poško¬
doval.

Skica odbojkarskega igrišča

OPREMA

Poleg majhnega igrišča ima odbojka tudi
to prednost, da je za igro potrebna le
skromna oprema. Zanjo potrebujemo le žo¬
go in mrežo.

ŽOGA

Žoga je manjša in lažja kakor košarkarska,
kar je razumljivo. Žogo namreč s prsti od¬
bijamo in podajamo — od tu tudi njeno
ime odbojka. Tehta zato le 25 dkg do 28 dkg
ter ima 65 cm do 67 cm obsega. Najboljše
za natančno igro so brezšivne, pravilno ob¬
likovane okrogle gumijaste žoge, ki so tudi
poceni. Pri nas jih izdeluje tovarna »Tl-
GAR«. Poleg gumijastih žog poznamo tudi
usnjene, ki so pa znatno dražje.

MREŽA

Mreža za odbojko je dolga 9,74 m in sega
na vsako stran 37 cm prek mejne linije, ši¬
roka je 90 cm in mrežasto pletena. Na vrhu
in ob obeh straneh je obšita s 5 cm širokim
platnenim robom, vendar tako, da se stran¬
ski platneni obšitki končajo 32 cm od obeh
koncev. Skozi gornji rob platna prevlečemo
raztegljiv kabel, ki omogoča, da mrežo lah¬
ko napenjamo. Vsako žogo, ki se med igro
zadene v mrežo, zaradi njene elastičnosti
ponovno vlovimo in vračamo v igro.

Pri igri za odrasle je gornji rob mreže v
sredini igrišča 240 cm od tal, medtem ko
bo za pionirje zadoščala višina 210 cm.
Mrežo napenjamo na stojala na različne

TIM 68

Mreža

načine. Najbolj pripravno je, če jo priveže¬
mo in pripnemo na drevesi, ki rasteta na
igrišču v zahtevani razdalji, Ker so drevesa
le poredkoma posajena tako, si bomo na¬
pravo uredili na ta način, da bomo v zemljo

zakopali in zabetonirali dva lesena stebrič¬
ka. Boljša od lesenih sta železna drogova.
V ustrezni višini montiramo nanju primerne
kljuke, na katere vpnemo mrežo. Pri nape¬
njanju bomo bolje uspeli, če bomo zgoraj
ali drugje vključili vrtljiv napenjač, kakrš¬
nega poznamo pri nekaterem telovadnem
orodju, zlasti pri drogu.

Pionirji šolskega športnega društva »PO¬
LET« bodo že letošnjo jesen začeli vaditi in
tekmovati na odbojkarskem igrišču, ki ga
bodo zgradili na lastno pobudo in z lastni¬
mi močmi!

Da bi le našli še veliko posnemovalcev!

ASTRONOMI
IN VESOLJCI

ASTRONAVTIKA

Ker se je med bralci naše revije že dolgo
časa kazalo zanimanje za astronavtiko, smo
se odločili, da bomo v letošnjem letu vsta¬
vili v naš program rubriko o astronavtiki.
Na tem področju je vsekakor veliko zanimi¬
vega, česar še ne veste. Skušali vam bomo
prikazati nekaj težav, s katerimi se srečuje
človek, ko prodira v vesolje. Ker sami ne
vemo, kaj vas najbolj zanima, vas prosimo,
da nam pišete in sporočite, česa ne razu¬
mete. Vsakega vašega pisma bomo veseli in
skušali bomo ustreči vsem. Tako boste sami
pripomogli, da bo revija res vaša.

V današnji številki revije bomo opisali ne¬
kaj problemov, s katerimi se srečuje človek

Mikoš Uroš

ob izstreljevanju raket in umetnih sateli¬
tov.

Raketa mora doseči natanko določeno hi¬
trost, da njena centrifugalna sila vzdržuje
ravnotežje z zemljino gravitacijo, če bi že¬
leli, da satelit kroži tik nad Zemljinim po¬
vršjem, bi moral imeti hitrost 7,9 km/sek.
To hitrost imenujemo prvo kozmično hitrost.
Sila Zemljine gravitacije pojema s kvadra¬
tom oddaljenosti. Tako sateliti, ki krožijo
dlje od Zemlje, potrebujejo manjšo hitrost.
Če želimo, da raketa premaga Zemljino tež¬
nost, mora doseči hitrost 11 km/sek. Telo
bi se v tem primeru odlepilo od Zemlje, ji
ušlo, a bi vseeno ostalo v sončevem siste-

TIM 69

mu. Telo, ki bi premagalo gravitacijo Son¬
ca, bi imelo hitrost 42 km/sek. Če bi izra¬
bili do skrajnosti silo Zemljinega vrtenja
okoli svoje osi in Sonca, bi telo potrebova¬
lo 16,7 km/sek.

Problem pa ni samo v tem, kako doseči tako
velike hitrosti, temveč tudi kako doseči tako
veliko natančnost, ki jo zahtevajo poleti v
vesolje.

Da si boste laže predstavljali, kakšna na¬
tančnost je potrebna, naj vam podamo pri¬
mer. Astronavti morajo na svojem potova¬
nju proti Luni uravnati hitrost svoje ladje s
kar neverjetno natančnostjo.

Hitrost vesoljske ladje se ne sme razliko¬
vati od izračunane niti za en samcat meter.
Razlika v hitrosti enega metra bi povzro¬
čila, da bi vesoljska ladja zgrešila dano
točko za celih 300 km. Sedaj pa pomislite,
kaj bi se zgodilo, če bi ladja res zgrešila
Lunino tirnico za celih 300 km. Treščila bi
na Luno ali pa se izgubila v vesolju. Ker ta¬
ke velike natančnosti ni mogoče zanesljivo
izvesti, si pomagamo s popravki hitrosti.

Velika težava je tudi, kako natančno usme¬
riti vesoljsko ladjo. To je še bolj zapletena
zadeva kakor prejšnja. Upoštevati moramo
namreč sile Zemljine, Lunine in Sončeve
gravitacije. Nadalje ne smemo pozabiti, da
se zemlja vrti, da luna potuje okoli zemlje
ter da luna in zemlja skupaj potujeta okoli
sonca, če želimo upoštevati vse te faktor¬
je, nastane prava kopica pogojev in posle¬
dic, ki jih sami ne bi nikoli rešili. Na pomoč
nam priskočijo elektronski računalniki. Toda
teorija ostane tudi v tem primeru le teorija.
V praksi ni mogoče usmeriti vesoljske lad¬
je s tako natančnostjo. Tudi tukaj si astro¬
navti pomagajo s popravki trajektorij.

Sedaj pa vso stvar prestavimo v drugačne
okoliščine in pokaže se nam še v slabši
luči. Dokler lahko vsa ta dela opravljajo
astronavti, še gre. Vse pa je še bolj kom¬
plicirano pri avtomatskih vesoljskih posta¬
jah. Takrat si tehniki pomagajo s tako ime¬
novanimi senzorji. To so zelo občutljive foto
celice, ki imajo nalogo, da poiščejo določe¬
ne zvezde in jim slede. Pri nekaterih pole¬
tih so senzorji zatajili, ali pa so našli na¬
pačne zvezde. Zato je bilo potrebno ponovno
iskanje, ki pa je zahtevalo novo dragoceno
energijo in seveda čas.

ASTRONOMIJA

Mikoš Uroš

Dragi mladi bralci! V današnji številki pri¬
čenjamo z novo rubriko: Astronomija. V
tem letniku vam bomo skušali podati osnove
astronomije. Spoznali boste, kako lep je ta
konjiček. Ker pa dobro vemo, da ste tudi
navdušeni modelarji, smo vam pripravili tu¬
di načrte za izdelavo enostavnih astronom¬
skih pripomočkov.

Pri sleditvi naših člankov vam bo v veliko
pomoč daljnogled ali teleskop. Nikar ne
mislite, da so majhni turistični daljnogledi
brez koristi. Izdelate si lahko tudi teleskop,
načrt zanj je bil v zadnji lanski številki
TIMa. Kupiti si boste morali zvezdno karto.
Pri nas je na razpolago vrtljiva zvezdna kar¬
ta. Poleg karte imate tudi knjižico z opisom
ozvezdij. Ker vsega o astronomiji ne bomo
mogli opisati v TIM-u, vam priporočamo, da
si preberete naslednje knjige:

Pirnat: Zanimivosti nočnega neba
Avsec, Prosen: Astronomija, učbenik za 4.
razred gimnazije

Kunaver: Sprehodi po večernem nebu
Najprej vam moramo razložiti nekaj osnov¬
nih izrazov in pojmov, da boste lahko sle¬
dili razlagam o opazovanju zvezdnega neba.
Najvažnejša je orientacija ter določevanje
leg zvezd na nebu. Vsaka točka na nebes¬
nem svodu je določena z rektascenzijo in
deklinacijo. Vsa stvar je zelo podobna ori¬
entaciji na zemlji. Zaradi lažjega razumeva¬
nja pa si oglejte sliko. Kaj hitro ste uganili,
da zemljepisni dolžini ustreza rektascenzija,
zemljepisni širini pa deklinacija. Zemljepis¬
no dolžino začnemo meriti v meridianu, ki
gre skozi znamenito zvezdarno Greenvvich.
Na nebesnem svodu pričenjamo meriti na

TIM 70

deklinacijskem krogu, ki gre skozi pomladi-
šče. Pomladišče je točka, v kateri sonce na
svoji navidezni letni poti (seka) prečka ekva¬
tor. Le-ta točka leži v ozvezdju Rib. Nebesni
ekvator je razdeljen v 24 ur, te pa so raz¬
deljene v minute in sekunde. Lahko pa je
razdeljen v 360°, te pa v minute in sekunde.
Deklinacija pa je oddaljenost od nebesnega
ekvatorja, izražena v kotnih stopinjah. Toč¬
ke, ki leže severno od nebesnega ekvatorja,
imajo deklinacijo pozitivno, drugače negativ¬
no.

Večkrat bomo omenjali tudi svetilnost zvezd
in planetov. Pri tem je treba poudariti, da
je ta le navidezna, saj planeti sploh ne
svetijo, in na to, kako svetle zvezde vidimo,
vpliva tudi njena oddaljenost. Svetilnost
označimo s številko ter znakom m , ki je za¬
četna črka latinske besede magnitudo, ki
pomeni velikost. Zelo svetle zvezde imajo
svetilnost okoli 1 m ; s prostim očesom pa
lahko vidimo do 6 m . Zvezde in planeti, ki so
svetlejši, so označeni z negativnimi števili,
npr. Venera ima svetilnost okoli —4 m . Son¬
čeva svetilnost je —26 m , lunina pa ob ščipu
naraste na —12 m .

NEBESNI

TEODOLIT

Uroš Mikoš

Za lažje razumevanje pojmov rektascenzija
in deklinacija smo vam tokrat pripravili na¬
črt za izdelavo nebesnega teodolita. Napra¬
va vam bo odlično služila tudi za določeva¬
nje lege nebesnih teles, ne pa samo za ra¬
zumevanje. Naj pa vas že na začetku opozo¬
rimo na natančnost pri izdelavi. Instrument
bo dobro deloval le, če bo tudi natančno iz¬
delan.

Zgradba instrumenta samega je pravzaprav
preprosta. Na stojalo je pritrjena nosilna
plošča B, ki je v povezavi z delom A, tako
da lahko spreminjamo naklonski kot. Dela
učvrstimo pri določenem kotu z delom 1
in z vijakom s krilno matico. V naših zem¬
ljepisnih širinah mora biti kot 44°, v južnih
predelih Jugoslavije pa 46—47°. Tak kot mo¬

ra biti zato, da leži del A v ravnini, ki jo
določa nebesni ekvator. Tako lahko s po¬
močjo dela 2 in 4 določamo rektascenzijo.
Del 4 je izdelan iz lesa in nanj je pritrjena
številčnica, razdeljena na 24 ur, minute in
sekunde, ali 360°. Pravokotno na dei 2 je
postavljeno kovinsko kazalo. Dela 3 in 5
sta pritrjena na del 2 pravokotno, številčni¬
ca, ki je na delu 5, je razdeljena na kotne
stopinje, in sicer od —35 do + 90. Kadar
je del 3 vzporeden z ravnino, ki jo določa
del A, če skozi vizirja na delu 3 vidimo zvez¬
de, ki leže na nebesnem ekvatorju, potem
mora kazalo na številčnici kazati 0. Paziti
morate na to, da bo del B ležal vodoravno.
Da bo to zanesljivo, si lahko nanj vdelate
majhno vodno tehtnico. Višina stojala ni po¬
membna, prilagodite si jo sami.

Sedaj pa poglejmo, kako naš instrument de¬
luje. Najprej poskrbite, da bo ležal del B
vodoravno. Potem preverite številčnice in
sedaj lahko začnemo. Denimo, da želite po¬
iskati koordinate neke neznane zvezde. V
tem primeru poiščite najbližjo znano zvez¬
do, poiščite v tabeli njene koordinate in jih
nastavite na številčnice. Potem premaknite
dela 2 in 3 tako, da boste skozi vizir videli
neznano zvezdo. Sedaj samo odčitajte ko¬
ordinate zvezde na številčnicah.

Pri opisu nebesnega teodolita se nismo spu¬
ščali v podrobnosti, ker te niti niso tako ze-

TIM 71

lo pomembne, obenem pa pričakujemo, da
se bo izdelave lotil izkušen modelar, ki že
obvlada tehniko dela z lesom in kovinami.
Prilagamo vam tudi preglednico magnitud
ter koordinat najsvetlejših zvezd.

500

t

300

o

<\i

R

o

o

LU

Zvezda m Deklinacija Rektascenzija
0  ’ h m s

DEJAVNOSTI LJUDSKE TEHNIKE MED MLADIMI POMURCI
V LETU 1971

Boštjan Novšak

Mladina Pomurja je 15. maja 1971 imela svoj
veliki praznik: DAN MLADIH TEHNIKOV POMUR¬
JA! Na ta dan so zaživele vse tekmovalne pro¬
ge, razporejene v Murski Soboti ali v njeni ne¬
posredni bližini. Saj je skoraj 400 mladih Po-
murcev uspelo dokazati, da niso zapravljali
svojega prostega časa, da so se pridno udej¬
stvovali v najrazličnejših dejavnostih Ljudske
tehnike. Nekateri so člani krožkov, klubov in
sekcij na šolah, mladina iz Murske Sobote pa
je zajeta predvsem v delo Modelarske sekcije
v Domu Ljudske tehnike. Njihovo dejavnost pa
izdatno podpira Občinski svet Ljudske tehnike
v Murski Soboti. Na svoj veliki praznik so mladi
tehniki Pomurja povabili medse goste iz Ljub¬
ljane. Petnajstčlanska modelarska sekcija Os¬

novne šole Danila Kumar v Ljubljani je s svojim
inštruktorjem odpotovala v Mursko Soboto. Te¬
daj so se pionirji-modelarji, radioamaterji, foto¬
amaterji in prometniki seznanili s svojimi vrst¬
niki na prijateljskem srečanju. Dva dni so bili
ljubljanski modelarji Posavja v gosteh, in vse¬
povsod, kjerkoli so bili, so jih izredno gosto¬
ljubno sprejeli, hkrati pa so spoznali urejeno
in načrtno delo članov Ljudske tehnike v Po¬
murju. Z izrednim zanimanjem so si ogledali
DOM LJUDSKE TEHNIKE v Murski Soboti, ki v
svojem okrilju daje mladini Pomurja toliko ko¬
ristnega znanja. Ob slovesu so si mladi in de¬
lovni modelarji izmenjali še misli o medsebojnem
sodelovanju in vrnjenem obisku v Ljubljani.

TIM 72

MLAPIHh^RA

DIO^AMATERJI

TRIJE DETEKTORSKI SPREJEMNIKI
S SPREMENLJIVIM KONDEZATORJEM

PRVA IZVEDBA

Da bi mogli enostavnejše spreminjati frek¬
venco nihajnega kroga (to pomeni izbiranje
postaj), moramo vzporedno s tuljavo vklju¬
čiti še spremenljivi (vrtilni) kondenzator.
Takšno zvezo kaže slika 7.

Tu moramo razložiti drugi del sprejemnika
— izbiranje željene valovne dolžine (frek¬
vence) — nihajni krog.

Iz množine moduliranih visokofrekvenčnih
tokov želimo izločiti samo tistega, na kate¬
rem želimo poslušati. To omogoča nihajni
krog, ki ga tvorita antenska tuljava L in
kondenzator C. Za izbiro radijske postaje je
treba uskladiti frekvenco sprejemnika s
frekvenco oddajnika (radijske postaje).
Frekvenco spreminjamo in izberemo z izbiro
odcepa na antenski tuljavi. Kadar uskladimo
frekvenco nihajnega kroga s frekvenco od¬
dajne postaje, katere program sprejemamo,
pravimo, da je nihajni krog v resonanci. Po¬
jem resonance (nihanje v istem ritmu) bo¬
mo laže razumeli, če se spomnimo prepro-

V. Ivkovič

stega poskusa: Ako nekdo udari na klavirju
struno C, bo sama od sebe zazvenela tudi
struna C na violini v kotu sobe. To se zgodi
zato, ker je bila struna na violini uglašena
na isti ton in je delovala v trenutku udarca
na C v klavirju kot sprejemnik v resonanci.
Dioda je stalno priključena na tisti del tu¬
ljave, na katerem je sprejem najboljši.
Vzporedno s slušalkami je postavljen kon¬
denzator 2 nF (nanofaradov) za dušenje
prasketanja v slušalkah, ki ga povzročajo
razne motnje, in sicer naravne (električne
praznitve v atmosferi) in umetne (razne
električne naprave).

Tuljavo izdelamo prav tako kot pri najpre¬
prostejšem sprejemniku s tuljavo, opisanem
v prejšnji številki, le da bo sedaj dovolj 60
navojev z odcepi na 30., 40. in 50. navoju.
Spremenljivi kondenzator je lahko katere¬
koli vrste.

DRUGA IZVEDBA

Pravkar opisani sprejemnik ima to pomanj¬
kljivost, da se večkrat mešajo signali pri¬
bližno enako močnih postaj. Pravimo, da
sprejemnik ni dovolj selektiven.

Sprejemnik, spojen po shemi na sliki št. 8,
nekoliko odstranjuje to pomanjkljivost.
Sprejemnik ima dve tuljavi: primarno —
in sekundarno — L 2 . Tuljava L! tvori skupaj
s spremenljivim kondenzatorjem uglašen
nihajni krog. Signal se s prve tuljave induk¬
tivno prenaša na drugo. Dioda je zvezana z
drugo tuljavo in tako nič ne moti prvega,
uglašenega nihajnega kroga.

Sedaj lahko razložimo pojem demodulacije.
Uglašen nihajni krog omogoča selekcijo že¬
ljene postaje, vendar pa visokofrekvenčne-

TIM 73

ga signala, ki je moduliran s programom
radijske postaje, ne moremo slišati ob ne¬
posredni priključitvi slušalk na nihajni krog.
Da bi te valove lahko slišali, jih je treba
demodulirati aii usmeriti. Usmerjamo z dio¬
do D, ki prepušča tok samo v eni smeri,
v drugi smeri pa ne. Tako dobimo usmer¬
jeni tok.

Oglejmo si sedaj shemo sprejemnika na
sliki 8.

Slika 8

Sprejemnik z uglašenim primarnim nihajnim
krogom

Tuljavo L, navijemo na tuljavnik premera
3 cm, in sicer 60 navojev bakrene, z lakom
izolirane žice s premerom 0,3 mm. Tuljavo
L 2  navijemo čez tuljavo L,, ki pa jo najprej
ovijemo z enim slojem impregniranega ali
navadnega tankega papirja. Na tuljavo L,,
ovito s papirjem, navijemo 50 navojev enake
žice in naredimo odcepe na 20., 30., 40. in
50. navoju. V tem primeru je uglašen samo
primarni krog, kar pomeni, da prepušča sa¬
mo resonančno frekvenco, vse druge pa za¬
drži.

Naj še razložimo, kaj pomeni kondenzator z
oznako 2 nF (nanofaradov). Enote za merje¬
nje kapacitivnosti kondenzatorjev so:

1 F (Farad) = 1,000.000 mF
1 mF (mikrofarad) = 1,000.000 pF
1000 pF (pikofarad) = 1 nF (nanofarad)

Pogosto boste našli namesto nF (nanofa¬
rad) oznako kpF (kiiopikofarad). Naj vas to
ne moti. Namesto 2 nF je lahko tudi 2,2 nF
ali 2200 pF.

TRETJA IZVEDBA

Boljšo selektivnost dosežemo, če je ugla¬
šen tudi sekundarni krog. Takšen primer iz¬
vedbe vidimo pri sprejemniku na sliki 9.

Slika 9

Sprejemnik z uglašenim primarnim in se¬
kundarnim krogom

Sekundarni krog, ki ga tvorita tuljavi L, in
L 2 , je v vzporedni zvezi. Ta zveza prepušča
resonančno frekvenco, vse druge pa zadrži.
Tako pride iz antene skozi L, samo reso¬
nančna frekvenca, ki se induktivno prenaša
na L 2 , medtem ko so v sekundarnem krogu
kratko spojene vse frekvence, izvzemši re¬
sonančne, ki so se vseeno »vtihotapile«
skozi primarni krog.

Tuljave navijamo tako kot prej, le da ima
L-i 60 navojev, L 2  pa prav tako 60 navojev
z odcepi na 30., 40., 50. in 60. navoju. Tu¬
ljavo L 2  lahko navijemo na poseben tuljav¬
nik in jo postavimo poleg L v  Če sta tuljavi
razmeroma blizu druga drugi, torej induk¬
tivno vezani, je sprejem močnejši, če pa je
razdalja večja, je selektivnost boljša. Z iz¬
biro medsebojnega položaja tuljav L, in L 2
bomo poiskali »zlato sredino« med jakostjo
sprejema in selektivnostjo.

V večernih urah, z dobro anteno in na ugod¬
nem položaju (višja lega, hrib, velika rav¬
nina, večja oddaljenost od krajevnega elek¬
tričnega omrežja) bomo s tem sprejemni¬
kom lahko slišali lepo število srednjevalov-
nih postaj.

V naslednji številki bomo pisali o montažni
šasiji in praktičnih rešitvah.

TIM 74

(nadaljevanje)

ANTENSKI PREKLOPNIK

V. Ivkovič

Antenski dovod napeljemo v sobo skozi
luknjico, ki jo izvrtamo v okensko desko.
Poskrbeti morate, da ne bo skozi luknjico
ob dežju pronicala voda. Prav tako poteg¬
nete skozi luknjico tudi zemljevod. Obe žici
nato speljete na antenski preklopnik, kate¬
rega skico ste videli v prejšnji številki. Pre¬
klopnik pritrdite na okensko desko med
obema šipama na tako mesto, da boste lah¬
ko preklapljali iz sobe tudi, ko bo zaprto
zunanje okno.

Kadar je ročica preklopnika obrnjena na¬
vzgor (tiči v zgornjih vilicah), je antena spo¬
jena z radijskim sprejemnikom. Ob nevihti
lahko zaradi strele preskoči iskra med zob¬
mi na iskrišču (izvrši se izpraznitev). Zato
v viharnih dneh in zelo slabem vremenu
prestavimo ročico navzdol (v spodnje vili¬
ce). S tem smo spojili anteno neposredno
z zemljo in vsa v anteni nakopičena elek-

TIM 75

trična energija bo odtekla v zemljo. Spre¬
jemnik je tako popolnoma varen pred strelo.
Preklopnik lahko izdelate sami. Na sliki 6
so podane dimenzije delov. Določitev mer
za podstavek in ročico (a, b, c) prepuščamo
graditeljem.

Podstavek je izdelan iz lesene deščice, de¬
beline 10 do 20 mm. Priporočamo trd les.
Ploščico izžagate in dobro zgladite najprej
z grobim, nato pa s finim brusnim papirjem.
Ko je to gotovo, jo prelakirate s prozornim
lakom ali z barvnim nitrolakom.

Kovinske dele (2, 3, 4, 5) izdelajte iz mede¬
ne, bakrene ali aluminijeve pločevine, de¬

beline 0,3 do 0,5 mm. Robove delov zgladite
s pilo, nato pa izvrtajte luknjice za pritrdi¬
tev s svedrom premera 3 do 3,2 mm. Iz ris¬
be je tudi razvidno, kako in na katerih me¬
stih je treba dele 3 in 4 upogniti. Pazite,
da pri upogibanju ne boste opraskali kovin¬
ske površine, če pa se je to vendarle zgo¬
dilo, polirajte dele s polirnim papirjem in
polirno pasto. Ko ste upognili dele v ustrez¬
no obliko, jih pritrdite na podstavek z les¬
nimi vijaki.

Pripominjam, da bomo pozneje ta preklopnik
uporabili za demonstracijo tokokroga s pre-
kinjalom, zato prosite vašega tovariša uči¬
telja, da bi ga izdelali pri tehničnem pouku.

OSNOVE ELEKTRONSKE

CEVI elektroni

Branko Kebe

Pri fiziki — v poglavju o elektroniki — se
boste v osmem razredu osnovne šole učili,
da je električni tok gibanje prostih elektro¬
nov po žici.

Pri tem se temu ali onemu porodi tole vpra¬
šanje: ali se lahko pojavi električni tok tudi
v praznem prostoru — vakuumu? Vakuum
je prazen prostor, v katerem ni nikakršnih
snovnih delcev, kot gotovo že veste. Vendar
je električni tok tudi lahko v vakuumu. Elek¬
troni vodnika pri normalnih pogojih ne za¬
pustijo, pač pa dosežemo, da elektron zapu¬
sti vodnik na več načinov:

1. Vodnik segrejemo do žarenja (slika 1)

2. Vodnik osvetljujemo z vidno svetlobo.
Obstajajo še drugi načini, s katerimi dose¬
žemo, da elektroni zapustijo vodnik.

V žici se pri normalni temperaturi gibljejo
prosti elektroni z majhno hitrostjo, če žico
segrevamo, se hitrost elektronov toliko po¬
veča, da jo nekateri zapustijo. Ta pojav ime¬
nujemo vročo ali termično emisijo. Isto do¬
sežemo z osvetljevanjem vodnika. Takoj pa
moramo pripomniti, da ne dosežemo istega
rezultata z vsemi kovinami. Za naš ekspe¬
riment na sliki 1 smo vzeli žico iz volframa,
ki ima visoko tališče. Za poskus na sliki 2
pa smo vzeli cinkovo ploščo, ker je veliko
bolj občutljiva za vidno svetlobo kot pa na
primer plošča iz železa.

^ volfram


Slika 1

snop vidne svetlobe

cink(Znj

Slika 2

steklen balon

fb (fi^vakuum

^ vroča nitka

Slika 3

TIM 76

Denimo sedaj grelno žico iz slike 1 v ste¬
kleno bučko, iz katere izsesamo zrak. Do¬
segli bomo isti rezultat kot na zraku. Tu
je že delni odgovor na vprašanje, ali je mo¬
goč električni tok v vakuumu. Ko z električ¬
nim tokom segrevamo žico, ki se nahaja v
balonu (slika 3), stečejo elektroni iz žice.
Gnetejo se pred žico in s tem tvorijo tako
imenovani elektronski oblak.

Ogledali si bomo, kaj se zgodi, če v bližino
grelne žice v balonu, iz katerega smo iz¬
črpali zrak, postavimo kovinsko ploščico

(slika 4). Ko žico z baterijo segrevamo, ima¬
jo nekateri elektroni tolikšno hitrost, da do¬
sežejo ploščico. Seveda mora biti ploščica

v primerni bližini. Nastane pa vprašanje, ka¬
ko naj se prepričamo, ali elektroni zares
priletijo na ploščico, saj jih ne vidimo in
ne opazimo.

Zvežimo med ploščico in vročo žico mikro-
ampermeter (uA). To je zelo občutljiv in¬
strument, ki meri zelo majhne toke (slika

5). Pokazal nam bo majhen tok. Pred seboj
imamo elektronko z dvema elektrodama.
Vroča žica je katoda, ploščica pa anoda. To
elektronko imenujemo diodo, ker ima dve
elektrodi. Tok, ki ga pokaže mikroamper-
meter, imenujemo tok naleta, ker elektroni
na anodo kratko in malo naletavajo.
(Nadaljevanje prihodnjič)

OP FIZIKE««*:(
DO GEOLOGIJE

JESENSKI PODLESEK —
COLCHICUM AUTUMNALIS L.

Janez Perkavac

Jeseni prekrije naše travnike rožnato rdeča
do skoraj lila preproga cvetov jesenskega
podleska. Rastlino so zaradi velike strupe¬
nosti dobro poznali že Grki in Rimljani, če¬
prav je niso uporabljali v zdravilne namene.
Dioskurides je zapisal: »Popisal bom rast¬
lino, da razkrijem njeno strupenost, kajti

čebulice vabijo s svojim prijetnim okusom
nepoučene, da jih jedo namesto čebule.«
Podlesek je gomoljasto trajno zelišče z rož¬
nato rdečim cvetom. Raste na vlažnih trav¬
nikih po vsej Sloveniji, cveti pa v avgustu
in septembru, šele naslednjo pomlad pa
požene rastlina širokosuličaste liste in te¬
daj dozori tudi plodnica v tridelno, mnogo-
semensko glavico.

1886 I. je Zeisel izoliral iz podleska alkaloid
kolhicin. Ta se nahaja v čebulici in v seme¬
nu. Dolgo so mislili, da je kolhicin edini
alkaloid, ki se nahaja v podlesku, šele leta
1950 pa sta Santavy in Reichstein odkrila

TIM 77

Jesenski podlesek

Kolhicin še danes velja kot odlično zdravilo
zoper protin in ga v te namene tudi uporab¬
ljajo.

še celo vrsto alkaloidov, ki spremljajo kol¬
hicin. Kolhicin je glavni alkaloid, vsi drugi
pa so prisotni le v sledeh. Največja zani¬
mivost kolhicina in njegovih homologov pa
je čudna struktura: tropolonova struktura s
sedemčlenskim obročem.

Kolhicin spada med najmočnejše strupe.
Nevaren je tudi zato, ker ne učinkuje takoj,
temveč šele čez nekaj ur po zaužitju. Ker
učinkuje na delitev celic v organizmu, če¬
prav je za živalske in človeške celice hud
strup, danes preizkušajo njegovo učinkovi¬
tost pri zdravljenju raka. Tako je demekolcin
poznan kot zdravilo kolcemid.

Kolhicin je zelo strupen, zato moramo biti
pri nabiranju čebulic in semen zelo previd¬
ni. Količina alkaloidov je v čebulicah spo¬
mladi največja (stare čebulice). Kolhicin in
demekolcin se v različnih letnih časih po¬
javljata v čebulicah v različnih količinah,
zato danes nabirajo za pridelovanje kolhici¬
na le seme. Kolhicin, ki je lepa kristaiinična
spojina, pridobivajo le iz podleska, kajti
spojina je preveč komplicirana, da bi jo na¬
pravili v večji količini po sintetski poti v
laboratoriju, čeprav se je v manjših koli¬
činah tudi to že posrečilo.

PO SLEDOVIH SLEDOV

Branko Vesel

»Potem se je VVinnetou, veliki poglavar Apa-
čev, sklonil k tlom, nekaj trenutkov molče
opazoval sledove, nato pa je dejal svojemu
belemu bratu: »Pred tremi urami, štirje jez¬
deci, na enem konju dva jezdeca, vsi konji
močno utrujeni...«

Vsakdo izmed nas je prebiral te napete
zgodbe, in kaj smo si bolj želeli, kot to,

da bi bili podobni tem junakom, ki so čitali
sledove, se znašli v vsakršnih okoliščinah in
bili skratka nepremagljivi.

Teh želja ni seveda nihče uresničil. Lahko
bi se potolažili s tem, da bi dejali, češ, saj
ne živimo v divjini, na divjem zahodu, in
človeku, ki takorekoč potuje na Luno, nika¬
kor ni treba razmišljati in vedeti, ali je tekla

TIM 78

po snegu lisica ali morda zajec. Nekaj re¬
snice je v tem, a gozd ostane gozd, sled
okoli kurnika pa še vedno sled zvitorepke.
Vprašajmo mlade naravoslovce, kaj menijo
o tem. Tudi oni so že odrasli zgodbam div¬
jega zahoda, pa vendar še kar naprej tako
radi hodijo v naravo, se sklanjajo k tlom in
prebirajo skrivno govorico prirode.

Povedali nam bodo, da je narava podobna
odprti knjigi, v kateri je nešteto zgodb, mi¬
kavnih in napetih, samo brati je treba znati.
Te zgodbe so še mnogo bolj razburljive kot
indijanarice, saj so resnične in vsaka od
njih je presenetljiva.

Poskusimo ugotoviti, kakšna je ta neslišna
govorica narave, kakšno je stezosledstvo,
ki ga zmore ta ali oni med vami in ki se je
končno tudi vi lahko naučite. Pojdimo torej
v gozd in odprimo oči! že smo pri prvi na¬
logi. Katera žival pušča te sledove?

It (f I

♦ f

f • *

a b c

Slika 1

So takšni junaki med vami, ki bodo odgo¬
vorili kot bi ustrelil iz puške: »To je divji
zajec.« Za začetek je to kar razveseljivo.
To so resnično sledovi divjega zajca. Takoj
sledi novo vprašanje. V katero smer teče
zajec glede na sled, ki je označena z a?
To pa že ni tako preprosto. Da bo odgovor

lažji in pravilen, si prikličimo pred oči po¬
dobo zajca. Zadnje noge so znatno daljše
kot sprednje in temu ustreza tudi način
hoje. Vsekakor je to precej drugače kot
pri živalih, ki imajo vse noge enako dolge
(npr. konj, pes, lisica). Zajec skače, in sicer
tako, da postavlja zadnje noge pred prednje
in bodo zato odtisi zadnjih nog seveda pred
prednjimi, če to vemo, bomo na prvo vpra¬
šanje zlahka pravilno odgovorili.

Kaj pa nam povedo sledovi označeni z b
in c? Zdaj že vemo, da so to sledovi divjega
zajca, smer nam je znana, očitno pa je raz¬
lika od prvih sledov v hitrosti teka. Najprej
je skakal denimo s hitrostjo 10 km na uro
(sled a), nato je malce pospešil (sled b) in
na koncu je že »tekel kot zajec« — name¬
rili bi že skoraj 50 km na uro.

Lahko pa se zgodi, da bomo nenadoma v za¬
dregi. V snegu ali v blatu so bili sledovi
zajca lepo vidni in smo šli za njimi. Nena¬
doma izginejo, kot da bi se zajec pogreznil
v zemljo. Bodite vztrajni in natančno pre¬
glejte okolico v obsegu nekaj metrov. Sled
se nenadoma nadaljuje. Razlaga je prepro¬
sta: naš dolgouhec je naredil imeniten skok
vstran, z očitnim namenom, da prevara mo¬
rebitnega zasledovalca. Prav zanesljivo mar¬
sikdaj tudi uspe. Še to si zapomnimo. Kjer
smo opazili takšne skoke vstran, je prav
rado ležišče zajca ali lož, kakor ga imenu¬
jemo. Tam počiva v prepričanju, da se je
modro skril.

*

8

8

Slika 2

♦ |

u

z*

?

TIM 79

Kaj pa nam povedo tile sledovi? Dobro jih
poglejte in skušajte odgovoriti. Ali hodi ta
žival podobno kakor zajec, za katerega smo
dejali, da skače, ker ima zadnji nogi daljši?
Vsekakor ne. Očitno je, da ima žival vse
štiri noge enako dolge in so odtisi tac zelo
razločni. Marsikdo bo dejal, da so to sledovi
psa. Napaka niti ni tako huda. če bi namreč
imeli samo odtis ene šape, bi bilo res zelo
težavno ločiti sled psa od sledu lisice. No,
pa smo izdaM skrivnost. Gre za sled zvito¬
repke, ki najprej lepo počasi hodi na obisk
kurnika (slika), pod b vidimo, da je nena¬
doma zagledala plen in se že neslišno pri¬
bližuje, vsa pripravljena na skok, pod c
vidimo sled lisice v teku in na kraju
nam sled kaže, da je tudi lisica imeniten
tekač, zato ni čudno, da na kratko progo
ujame celo zajca.

Odgovoriti pa moramo na vprašanje, kako
vendarle ločimo sled lisice od sledi psa. Ze¬
lo nerodno bi bilo, če bi npr. lovec gledal
sled in dejal: »No, to je lisica ali pa morda
pes.« Bistvena razlika je v tem, da je sled
lisice v eni vrsti in so koraki v enakem
razmaku. Da bomo to bolje razumeli, si
oglejmo sled volka in sled psa. Tudi volk
namreč hodi prav tako kot lisica, da so sto¬
pinje v enaki ravnini, pes pa ima sled mno¬
go širšo in so stopinje v dveh vrstah. Na
večji sliki vidimo odtis posamezne šape vol¬
ka in psa (volk zgoraj, pes spodaj). Pes je
seveda po velikosti podoben volku. Pozoren
opazovalec bo tudi ugotovil, da sta šapi si¬
cer zelo podobni, vendar je med njima raz¬
lika. Na odtisu šape volka (zgoraj) se lepo

vidijo močni odtisi krempljev, poleg tega
pa je precej bolj podolgovata.

Slika 3

Za prvič bo kar dovolj. V drugem sestavku
se bomo seznanili z odtisi, ki jih največkrat
zasledimo. Odgovorili bomo na vprašanje,
kako ločimo sled srne, jelena in divjega
prašiča.

če bo kdo med vami že medtem »odkril«
kako sled, ki ji ne ve lastnika, naj jo kar se
da natančno nariše in pošlje v naše ured¬
ništvo. S skupnimi močmi bomo našli šti¬
rinožca, ki križa vašo pot v šolo.

TO IN ONO

Vojko Kogej

IZRAČUN JAPONSKIH ASTRONOMOV

japonski astronomi so izračunali, da bi bilo
potrebno zgraditi 1700 električnih central (vsa¬
ka s kapaciteto milijon kilovatov), da bi do¬
bili en sam procent od skupne energije, ki jo
Zemlja dobiva od Sonca. Zaradi tega bo šel po
trditvah japonskih znanstvenikov razvoj ener¬
getike v prihodnosti v prestrezanje in izkori¬
ščanje sončne energije, ki brezplačno prihaja iz
vesolja.

MAGNETNO POLJE ZEMLJE SE MENJA

Vsakih 500 tisoč let ali približno v takem ča¬
sovnem zaporedju se iz nepoznanih razlogov

menja zemeljsko magnetno polje. V 10.000 letih
pride do menjave magnetnih polj severnega in
južnega tečaja. Znanstveniki menijo, da lahko
te skrivnostne spremembe magnetnega polja
povzročijo važne spremembe na Zemlji. Skupina
profesorjev s kolumbijske univerze je prišla do
sklepa, da ima sprememba magnetnega polja
pomembno vlogo v razvoju in evoluciji življenja
na Zemlji, in so se v tem smislu že pričele
podrobne raziskave na dnu severnega dela Ti¬
hega oceana.

VARJENJE S SVETLOBO

Po vrsti poskusov s posebno napravo pripo¬
ročajo moskovski znanstveniki uporabo svetlobe
pri varjenju. S paraboličnim zrcalom koncentrira
poskusna naprava svetlobo ksenonske žarnice
in tako zbere dovolj energije za taljenje raznih
kovin.

TIM 80

NEKAJ ZANIMIVE
GEOMETRIJE

PEŠEC NA DRUGEM BREGU

Naloga

Na nasprotni strani reke hodi vzdolž brega
neki mož. Z brega čisto jasno razločite nje¬
gove korake. Ali bi lahko — ne da bi se
ganili z mesta, kjer stojite — ugotovili vsaj
približno razdaljo med njim in seboj? Na
razpolago nimate nikakih pripomočkov ter
instrumentov.

Rešitev

■Res nimate nobenih pripomočkov, zato pa
imate bistre oči in roke; to bo kar zadosto¬
valo. Iztegnite roko predse v smeri pešca
in poglejte v konec palca z desnim očesom,
če gre pešec proti vaši desni strani, in z
levim očesom, če gre proti levi. V trenutku,
ko palec pokrije pešca, zaprite oko, s kate¬
rim ste doslej opazovali, in odprite drugo
oko; zazdelo se vam bo, da se je pešec po¬
maknil nazaj. Preštejte, koliko korakov bo
naredil, preden ga bo znova pokril vaš palec.
Tako ste dobili vse podatke, ki jih potrebu¬
jete za približno ocenitev razdalje.
Pojasnimo, kako uporabimo te podatke. Na
risbi naj bosta točki A' in B’ vaše oči, točka
IVI označuje konec palca iztegnjene roke,
točka A prvotni položaj pešca, točka B pa
drugi položaj. Trikotnika A'B'M in ABM sta
podobna (k pešcu se namreč obrnete tako,
da bo smer A'B' vzporedna smeri njegovega
gibanja). Ugotovili smo: BM : B’M = AB :

: A’B', to je sorazmerje, pri katerem je ne¬
znan samo en člen; to je BM. Vse ostalo
lahko sami določite. In v resnici: BM je
dolžina iztegnjene roke, A'B' je razdalja med
zenicama vaših oči, AB pa je število pešče¬
vih korakov (vsak korak meri približno 3 / 4
metra). Formula za neznano razdaljo od vas
do pešca na nasprotnem bregu reke se
glasi:

Če vzamemo, da znaša razdalja A'B' med

Kako merimo razdaljo med seboj in osebo
na drugem bregu reke

očesnima zenicama 6 cm, dolžina od konca
iztegnjene roke do oči 60 cm, pešec pa je
napravil od A do B na primer 14 korakov,
znaša razdalja med vama

60

MB = 14 .—

6

= 140 korakov ali 105 metrov.

Zadostuje, da že predhodno izmerite razda¬
ljo med očesnima zenicama in pa B’M, to
je razdalja od konca iztegnjene roke do oči.
Tako si lahko zapomnite tudi njihovo so-

B’M

razmerje m nat0  hitro ugotovite odda¬
ljenost nedostopnih predmetov. Nato morate
le še AB pomnožiti s tem sorazmerjem. Pri

.......  . . B'M

večini ljudi znaša sorazmerje ravno

10 cm z majhnim odklonom navzgor ali nav¬
zdol. Težava lahko nastopi le pri načinu do¬
ločanja razdalje AB. V navedenem primeru
smo uporabili dolžino človekovih korakov.
Če merite na primer razdaljo od oddaljenega
tovornega vlaka, lahko dolžino AB ocenite
s primerjavo dolžine tovornega vagona, ki
je običajno stalna in znana (7,6 metrov med
odbijači). Če pa merite razdaljo do kake
hiše, ocenite AB v primerjavi z okensko ši¬
rino, dolžino opeke itd.

Način lahko uporabimo tudi za določitev raz¬
sežnosti oddaljenega predmeta, če pozna¬
mo njegovo oddaljenost od opazovalca.

TIM 81

STARE LADJE g

AVTOMOBILI tJ

MALA KRONIKA AVTOMOBILIZMA

Prevedel in priredil Boris Verbič

Prvi zares pomemben korak naprej je na¬
pravil šele Richard Trevithick, sloviti in¬
ženir iz Cornvvalla. Izhodišče njegovih po¬
skusov so bili visokotlačni stroji, s katerimi
se je nehal ukvarjati Watt.

Trevvithickov voz na parni pogon (1803)

Trevvithick je svoj prvi poskus opravil leta
1801. Vozilo, ki ga je izdelal, pa ni bilo
skoraj nič več samo kotel in stroj na ko¬
lesih. A že njegov drugi izdelek je bil bolj
podoben pravemu avtomobilu — ne pa klju¬
čavničarski delavnici, na katero je spominjal
prvi proizvod. Tega njegovega modela sicer
natanko ne poznamo, zakaj slika, ki se je
ohranila, očitno bolj priča o umetnikovi do¬
mišljiji kakor pa o njegovem smislu za teh¬
nične nadrobnosti. Tako na primer sploh ni
jasno, kako naj bi potniki vstopali v kočijo,
pa tudi krmilni mehanizem ni prikazan po¬
sebno nazorno, očitno pa je vsaj nekaj:
motor temelji na Trevvithickovem visoko¬
tlačnem stroju (pribi. 4 atm) z vodoravnim
valjem, ki je vgrajen v kotel, in s križnimi
glavnimi vodi za batnik, ki jih je Trevvithick

izredno spretno hkrati uporabil tudi kot de¬
le okvira, ki naj bi nosili večino teže. Tre¬
vvithick je leta 1803 svoj izdelek demonti¬
ral, sestavne dele pa je dal prepeljati v
London; tam jih je nanovo sestavil in jih
začel javno razkazovati. Čeprav je dokazal,
da je njegovo vozilo zelo zanesljivo in da
doseže pri polni obremenitvi in na ravnem
do 20 kilometrov na uro, ni izumitelj našel
nikogar, ki bi mu dal potrebno finančno pod¬
poro. Zato se je raje posvetil drugim nalo¬
gam.

Takšna usoda je doletela tudi druge izumi¬
telje na tem področju, tako v Angliji kot
na evropski celini. Zamisli ni manjkalo, pač
pa ni bilo dovolj denarja. V Ameriki pa so
oblasti nekemu Oliverju Evansu že leta 1797
izdale dovoljenje za vozilo na parni pogon,
ki je smelo voziti po javnih cestah. Temu
podjetnemu Američanu pripisujejo tudi za¬
sluge, da je zgradil prvo »amfibijsko« vozi¬
lo, vendar je bil ta izum bolj ali manj plod
naključja: Evans je namreč dobil nalogo,
naj zgradi ponton ali čoln, ki bi imel lasten
pogon in ki bi ga uporabljali pri čiščenju
dokov in popravljanju ladij. Ko pa je Evans
sestavil svojo napravo, se je znašel pred
problemom, kako naj jo spravi iz delavnice
v vodo: v ta namen je montiral pod čoln
močno podvozje na kolesih; potem pa se
mu je utrnil bister domislek — uporabil je
parni stroj ter je s pomočjo ustrezno na¬
meščenih jermenov in transmisijskih koles
spravil svoj izdelek tja, kamor je želel.
Razvoj cestnega vozila na parni pogon je v
letih 1820—1835 močno napredoval — pri¬
zorišče tega napredka pa je bila spet Angli¬
ja. Angleška industrija se je v tistem času
tako hitro razvijala, da je čedalje močneje
občutila — kakor tudi javnost sploh — po¬
manjkanje ustreznih prevoznih sredstev. Od
leta 1820 naprej je zato kar več tehničnih

TIM 82

Tovorno vozilo na parni pogon, ki ga je zgradil
Joseph Cugnot (1769/70)

strokovnjakov gradilo potniške kočije na
parni pogon, katerih gradnja in obratovanje
sta sčasoma postala tudi bolj gospodarna.
Med temi konstruktorji velja omeniti ime¬
na: Goldsworthy, Gurney, Charles Dance,
VValter Hancock, James Scott Russel, Bern¬
stein, zaslužna pa sta bila tudi Hill in Wil-
liam James. Nekaj njihovih izdelkov so te¬
daj že praktično uporabili: vozila so obra¬
tovala po voznem redu in prevažala številne
potnike. Vsa pa so imela neko hudo po¬
manjkljivost: potrebovala so veliko vode in
so se morala zato na vsakih petnajst kilo¬
metrov ustavljati, da so se oskrbela z njo.
Nadaljnji razvoj vozil za osebni promet pa
je oviralo predvsem dvoje: vlaki, ki so jih

Pecquerjev izenačevalni mehanizem

Diferencialne mehanizme so že v 16. stoletju
vgrajevali v dragocene ure, na Kitajskem pa so
poznali princip tega mehanizma že v dobi pred
našim štetjem.

uvedli v tistem času, in pa številne obrti,
ki so kovale zaslužke z vzrejo in uporabo
konj. Poleg lastnikov kočij s konjsko vprego
so se upirali novotariji — vozilom na parni
pogon — tudi kočijaži, ki jih je bilo tedaj
v Angliji na tisoče, pa tudi množice hlevar¬

jev in konjskih hlapcev — pa še številni
farmarji, trgovci z žitom in poljedelci na¬
sploh. Vsi ti ljudje so pritisnili na oblasti
— tako da so uvajale čedalje višje pristoj¬
bine za mehanična vozila — dokler niso po¬
stale končno takšne prometne zveze sploh
nerentabilne, železnice pa so bile v tehnič¬
nem pogledu tudi manj zahtevne od cestnih
vozil — obetale pa so hitrejši dobiček od
vloženega kapitala. Zato ni čudno, če so se
finančniki pa tudi najbistrejši izmed inženir¬
jev raje posvetili železnicam; te so med
letom 1830 in 1850 močno razširile svojo
prometno mrežo, cestni promet z vozili na
parni pogon pa je začel usihati in je končno
popolnoma zamrl.

Proti koncu petdesetih let prejšnjega stolet¬
ja je zamisel cestnega prometa z vozili na

paro za nekaj časa spet oživela, tedaj pa
je posegel vmes angleški parlament — in
to v prid železniškim družbam, ki so nekaj
časa uživale tako rekoč prometni monopol.
Parlament je izdal zakon »o cestnih loko¬
motivah«, s katerim je omejil hitrost meha¬
ničnih vozil na pet kilometrov in dvesto me¬
trov na uro v mestnem prometu in na šest
kilometrov in štiristo metrov na odprti ce¬

sti. Predpisal je tudi, da morajo sestavljati
»posadko vsake cestne lokomotive« vsaj trije
možje, izmed katerih mora po eden zmeraj
stopati 50 metrov pred vozilom in mahati
podnevi z rdečo svarilno zastavico, ponoči
pa z rdečo svetilko.

To je bil »sloviti« Red Flag Act (Zakon o
rdeči zastavi), ki je v Veliki Britaniji kar za
štirideset let zavrl napredek avtomobilizma.

mladi ^

® FOTOGRAFI

OSNOVE
KINOTEHNIKE II

Oskar Dolenc

Enako kot v fotografiji imamo tudi v kino-
tehniki veliko število raznih kamer, ki se
med seboj razlikujejo po posameznih delih,
vendar mora imeti vsaka od njih vendarle
enake glavne sestavne dele.

Kamera ima tele glavne dele (glej sliko
1, 2}: objektiv, iskalo, prožilo, merilec porab¬
ljenega filma, ročico za navijanje vzmetnega
mehanizma (v kolikor kamera nima motor¬
ja) in navojno izvrtino za pritrditev na stativ.
Oglejmo si podrobneje lastnosti najvažnej¬
ših posameznih delov.

OBJEKTIV je podoben objektivu na fotograf¬
ski kameri in ima tudi nalogo, da pomanjša¬
no, narobe obrnjeno sliko prenese na film¬
sko emulzijo v notranjosti kamere. Je
sestavljen iz valjastega kovinskega ohišja,
lečja in zaslonke. Ima iste glavne lastnosti
kot fotografski objektiv: goriščno razdaljo
oziroma slikovni kot ter svetlobno jakost, ki
je določena z zaslonko.

Zaslonka je na najugodnejšem mestu med
lečami in je običajno sestavljena iz tankih
srpastih lamel. Zaslonke označujemo s šte¬

vilkami, tako da vsaka naslednja večja šte¬
vilka pomeni manjšo odprtino zaslonke:

16 11 8 5,6 4 2,8 1,9

Te številke so vgravirane na zunanjem obo¬
du objektiva ali na čelni strani same kame¬
re ob objektivu. Zaslonka nam omogoča
spreminjanje svetlobnega toka na naš film
glede na trenutne svetlobne razmere ali
glede na tehniko snemanja.

Enostavne osemmilimetrske kamere imajo
običajno samo en objektiv, imenovan nor¬
malni, z goriščno razdaljo 12,5 ali 13 mm.
Največkrat so ti objektivi sestavljeni tako,
da jih ni potrebno regulirati na razdaljo ka-
mera-objekt, ker imajo od enega metra na¬
prej popolno ostrino. To so fiks-fokus ob¬
jektivi.

Nekatere kamere imajo po dva objektiva,
enega nad drugim, na plošči, s katero z
obračanjem lahko zamenjamo objektiva, ta¬
ko da snema tisti, ki je zgoraj. To sta obi¬
čajno normalni in teleobjektiv (goriščne
razdalje 20 do 190 mm).

TIM 84

1

'□= ti

Slika 1

Shematski prikaz kamere: I — iskalo, II — ob¬
jektiv, lil — filmski kanal, IV — sektor, V —
prijemalka filma, VI — zgornji kolut, VII —
spodnji kolut, Vlil — motor, IX — transporter

Tretji sistem kamer ima krožno ploščo, na
kateri so trije objektivi, in sicer: normalni,
širokokotni in teleobjektiv, širokokotni ob¬
jektiv ima goriščne razdalje od 5,5 do
6,5 mm. Z obračanjem krožne plošče lahko
potem menjamo posamezne objektive, ki pa
imajo tudi možnost lastne ostritve tako kot
pri fotoaparatu.

Slika 3

Širokokotni objektiv (Jena Flektogon 2/5,5 mm)
Normalni objektiv (Jena Flektogon 2/12,5 mm)

Slika 2

1 — pomična zaslonka, 2 — objektiv iskala,
3 — ročna nastavitev zooma, 4 — časovna avto¬
matika, 5 — motor zoom, 6 — okular, 7 —
zoom objektiv 6xF18,8  — 48 mm, 14—lečni,
8 — prožilo

Pri nekaterih kamerah pa lahko menjamo
objektive z navojem ali s posebnim — ba-
jonetnim sistemom. Primeri posameznih ob¬
jektivov so razvidni iz slike 3.

Filmska kamera pa ima končno lahko vgra¬
jen objektiv s spreminjajočo se goriščno
razdaljo, imenovan tudi Vario ali ZOOM
(slika 4). Ti objektivi imajo različne razpo-

Teleobjektiv (Jena B 2/25 mm)
Teleobjektiv (Jena S 2,8/40 mm)

TIM 85

Zoom objektiv od 8 do 32 mm

ne: 7,5 do 70 mm, 9 do 36 mm, 6,25 do
25 mm, itd.

Zoom objektiv lahko spreminjamo ročno ali
s posebnim elektromotorčkom med samim
snemanjem. To nam daje vtis, kot bi se
kamera približevala ali oddaljevala.

Pri teh objektivih je seveda že obvezno zr¬
calno refleksno iskalo, ki je pri novejših
kamerah opremljeno še z napravo za avto¬
matsko urejanje odprtine zaslonke glede na
trenutne svetlobne razmere.

Tako kot pri fotografskih kamerah imajo tu¬
di tu objektivi določeno globinsko ostrino,
ki je odvisna tudi tu od goriščne razdalje,
razdalje od objekta in od odprtine zaslonke.
Čim večja je razdalja od objekta, tem večja
je globinska ostrina, čim manjša je gorišč-
na razdalja, tem večja je globinska ostrina
in čim večja je odprtina zaslonke (mala šte¬
vilka), tem manjša je globinska ostrina.

ISKALO je običajno na zgornjem delu ka¬
mere. Skrbi za to, da dobimo čim bolj točno
sliko motiva, ki se bo izrisal na filmu. Loči¬
mo dve glavni vrsti iskal: optično in zrcal-
norefleksno. Pri optičnem iskalu se po¬
novno srečamo s pojavom paralakse in jo
odpravljamo na enak način kot pri fotogra¬
fiji. Paralaksa nastopa zaradi premaknjenih
osi objektiva in iskala. Pri kamerah z me¬
njalno optiko moramo imeti tudi posebno
iskalo, ki nam uravnava slikovni kot glede
na objektiv oziroma njegov slikovni kot. Pri
zrcalnorefleksnih kamerah seveda ta skrb
odpade. Kot smo že omenili, imajo moder¬
ne kamere že kar obvezno še avtomatsko
zaslonko, ki je prek iskala in fotocelice po¬
vezana z motorčkom za njeno uravnavanje.
Tak sistem ima tudi kamera Sankyo na sl. 2.

IZUMITELJSKI«

KOTIČEK

SONČNA

PEČ

Marjan Tomšič

Iz grške zgodovine je ohranjena legenda, ki
pripoveduje, kako je Arhimed ubranil ob¬
morsko mestece Sirakuze pred napadom

1. Ta helioelektrarna ima vzbočeno zrcalo
s premerom 10 metrov. Na vrhu zrcala je
pritrjen kotel z vodo, ki daje do 50 kg
pare na uro s temperaturo 210° C.

TIM 86

2. Tako deluje helioslektrarna. (1) zrcalo,
(2) parni kotel, (3) parna turbina, (4) ge¬
nerator.

vojnih ladij, ki jih je sovražnik pripeljal v
luko. Skonstruiral je vbodena zrcala, ki so
jih postavili v vrsto na obali. Usmerili so
jih na ladje in s sončnimi žarki, ki so jih z
zrcali zbrali v gorišču, zažgali ladje.

Ta zgodba nam kaže, kako so že v davnih
časih razmišljali o tem, da bi ujeli in izko¬
ristili ogromno energijo, ki jo sonce vsak
dan pošilja na zemeljsko površino. Zemlja
dobi vsak dan toliko energije, da bi, če bi
lahko vso ujeli, zadoščala potrebam za
16.000 let.

Mnogo izumiteljev se je že ukvarjalo z na¬
pravami, ki bi lahko ujele sončno toploto.
Znameniti francoski kemik Lavoisier je v
18. stoletju izdelal za Akademijo znanosti
veliko napravo s premično lečo. Z njo je
zbiral sončne žarke v gorišču leče, kjer je
postavil posodo s kovinami, da bi jih talil.
Uporaba sončne energije je danes pogosta.
Z njo talimo kovine; iz rud jih pridobivamo
v najčistejši obliki. Z žarki jih lahko režemo
in vrtamo. Sončna energija poganja električ¬
ne centrale. Vesoljske postaje s pomočjo
sončne energije lahko obratujejo poljubno

3. Vesoljska ladja zbira sončno energijo s
celicami, ki so vidne na sliki.

dolgo. Na kozmične ladje vgrade celo zbirko
zrcal, ki imajo nalogo, da zbirajo sončne
žarke.

V krajih, kjer je dosti sončnih dni (Španija,
južni deli Sovjetske zveze) je mogoče po¬
gosto videti mnogo ravnih in vzbočenih zr¬
cal, ki zbirajo žarke v sredini kroga, kjer je
postavljen parni kotel. V njem nastaja para,
ki poganja električno centralo.

Tudi pri nas imamo tako peč. Postavljena
je ob morju na vzpetini nad Piranom. Zgra¬
jena je po načrtih našega strokovnjaka, prof.
ing. Cirila Rekarja.

TIMOVA NALOGA

HELIOGRAF

Vsako sporočilo lahko oddamo v šifrirani
obliki, to se pravi, da ga pretvorimo v neko
drugo govorico ali znake, katerih pomen mo¬
rata poznati oba: tisti, ki je sporočilo po¬
slal, in tisti, ki ga je sprejel. Ena od takih

»govoric« ali kodov, ki jo uporabljajo danes
po vsem svetu, je Morsejeva abece¬
da. Sestavljata jo samo dva znaka: pika .
in črtica —. S kombinacijo obeh znakov
lahko nadomestimo in zapišemo vse črke

TIM 87

naše abecede, pa tudi številke. Izumitelj te¬
legrafa, Samuel Morse, je namesto črk in

številk določil tele

A .—

B —...

C — . — .

e —

D —

E .

F .. - .

G -.

H ....

I ..

K — . —

L . — ..

M -

N —.

O -

P . - .

R . —.

S ...

znake:

š-

T —

U ..—

V ...—

Z-..

ž .-

X —.

Y —.-

2  ..-

3  ...-

4  ...

5 .

6  —....

8 -..

0 -

Besedo TIM bi v tem kodu potemtakem za¬
pisali takole:

T I M

Med posameznimi črkami je presledek malo
večji, med dvema besedama pa dvakraten.
S temi znaki so dolga leta prenašali sporo¬
čila, brzojavke na velike razdalje. Na želez¬
niških postajah še danes lahko vidimo t e -
I e g r a f, napravo, ki sprejema in oddaja
sporočila v Morsejevi abecedi. Kako deluje,
lahko razberemo iz spodnje slike.

Ko s prekinjalom sklenemo tokokrog, na¬
stane v tuljavi elektromagnet, ki pritegne
kotvo. Ta ima na koncu pisalo, ki tedaj na¬
pravi črtico na trak, in ta se enakomerno

previja z enega na drugi kolut. Na traku
nastane dolga sled, če smo držali tipkalo
dlje časa, in kratka, če tokokrog hitro pre¬
kinemo. Ko tokokrog ni sklenjen, nastanejo
na traku presledki.

Namesto točk in črtic pa bi za prenos spo¬
ročila lahko uporabili npr. dolge in kratke
zvoke, kot je to pri radiotelegrafiji, ali pa
dolge in kratke svetlobne signale. Za zadnjo
možnost smo pripravili nalogo, kjer boste
lahko pokazali vaše ustvarjalne sposobnosti.
Gotovo ste že opazili, da je od zrcala odbite
sončne žarke mogoče videti tudi kilometre
daleč. To pa bi lahko uporabili za prenaša¬
nje sporočii.

Naprava, za katero smo pripravili načrt, se
imenuje heliograf  (helios = sonce,
graphein = pisati). Bistvena dela sta zrcalo
in zaslonka, ki jo za daljši ali krajši čas
odpiramo z roko, zapira pa jo gumijasta ali
kovinska vzmet. Delovanje je razvidno iz
slike.

TIM 88

Pri preizkusu naj gre prijatelj 200 metrov
daleč in da z rokami znak tedaj, ko smo
ogledalo in ohišje usmerili tako, da je bil
odbiti snop žarkov usmerjen v njegove oči.
Tedaj lahko začnete z oddajanjem sporočila.
Če ima tudi prijatelj takšno napravo, se
lahko pogovarjata tudi v nasprotni smeri.
Oba pa seveda morata poznati Morsejevo
abecedo.

In naša nova naloga:

1. Izpopolni konstrukcijo mehanizma za pre¬
mikanje zaslonke.

2. Poišči preprosto konstrukcijo, ki bo omo¬
gočila, da bo sporočilo, ki je bilo oddano
s svetlobnimi signali, istočasno zapisano
tudi na trak v heliografu.

Vaše zamisli, slike in risbe nam pošljite

čimprej, da jih bomo objavili v tem kotičku.

PREIZKUSI SVOJE ZNANJE

3. Na sliki sta pripravi, ki lahko zbirata
svetlobne žarke. Zgoraj je leča, ki žarke
lomi, in spodaj zrcalo, ki žarke odbija.

a) Kako se imenuje oblika leče in kako
oblika zrcala na sliki?

b) Kako se imenuje točka na optični osi
(f), kjer se zbirajo žarki, ki so pred
lomom ali odbojem vzporedni z optič¬
no osjo?

4. Shematska risba na tej sliki kaže raz¬
pored glavnih sestavnih delov naprave za
projiciranje prosojnih slik.

a) Kako se imenuje ta priprava?

b) Kje mora ležati točkasto svetilo, da
bodo žarki po odboju vzporedni z op¬
tično osjo?

ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ PRVE
ŠTEVILKE TIMa

1. a): Aerodinamični vzpon
b): Aerodinamični vzgon.

2. b): Zaradi reakcije bi se brez protisile

začel vrteti trup helikopterja nasprot¬
no od vrtenja vodoravnega vijaka.

b): Na primer z dvojnim vodoravnim vija¬
kom. Vijaka se morata vrteti v na¬
sprotni smeri.

TIM 89

MALE \\\\\\\\\\\\\»K

H ŽELEZNICE

JEZERA,

REKE IN POTOKI
NA MAKETI

Slavko Paraker

Gotovo imate maketarji radi ob svoji želez¬
nici reko, jezero ali vsaj potoček; to je se¬
veda razumljivo, saj to popestri in olepša
pokrajino, žal velikost makete ne dovoljuje
gradnje velikih vodnih površin, zato se mo¬
rate sami odločiti, kaj boste postavili. To
je končno odvisno tudi od ostale pokrajine.
V ravninske pokrajine Sodijo široke, mirno
tekoče reke, v gorske pa hitro tekoči, žubo¬
reči potoki.

Tekočo vodo lahko na maketi ponazorimo
na več načinov. Najbolj vnet maketar bo
vgradil v maketo vodotesna korita in bo
vanje nalil pravo vodo. Seveda je to najbolj
naravno, a žal tudi najbolj nepraktično, ker
se voda lahko vsak čas polije. Največ mo¬
delarjev pa z različnimi snovmi in z barva¬
njem samo posnema videz vode.

Najenostavnejši način vodne površine na
maketi je tisti s papirjem. V ta namen upo¬
rabimo krep-papir modre barve. Podlago,
predvideno za reko ali jezero, premažemo
z lepilom in prek te površine položimo krep-
papir (slika 1). Takoj zatem obtežimo papir
s knjigo ali s kakšnim drugim težkim pred¬
metom (15 do 20 min). Iz nekoliko tršega
papirja, na primer iz šeleshamerja, izrežemo

profil obale, in ga prilepimo na krep-papir.
Ko se vse posuši, začnemo ob robu obli¬
kovati obalo. Vzamemo lomljene kose ive-
rice ali stiropora. Kose postavljamo ob rob
obale in jih lepimo drugega vrh drugega.
Po tem delu obalo le še pobarvamo in po¬
sujemo z raznobarvnimi posipi, še lepša bo
naša reka, če na podlago najprej prilepimo
staniol papir in šele nanj prilepimo modri
krep-papir. Svetlikajoči se staniol bo pre¬
bijal skozi krep-papir in to daje vodi na-
ravnejši in bolj učinkovit videz.

Drugi način je nekoliko zahtevnejši, zato
pa tudi boljši. Poiščite kos stekla, le-to naj
bo po možnosti na eni strani valovito. Va¬
lovita površina stekla že sama po sebi daje
vtis valovite površine vode, obenem pa lo¬
mi svetlobo in tako je videti kot tekoča
voda.

Na osnovni plošči zarišemo obalo jezera
ali reke, enako obliko pa izrežemo tudi iz
šeleshamerja. Šablono iz papirja potrebu¬
jemo zato, da steklo pri montaži točno po¬
stavljamo. Sedaj je pred nami najtežje opra¬
vilo. Pobarvati moramo zarisani del osnov¬
ne ploskve, tako da zares dobimo vtis je¬
zera ali reke. Barvati začnemo od sredine,
torej od tistega mesta, kjer je jezero ali
reka najgloblja. Da bi dosegli vtis globine,
pobarvamo to mesto s temnomodro barvo.
Od sredine proti obali moramo barvati z vse
svetlejšimi odtenki modre barve. Odtenki
barv se morajo lepo in skoraj neopazno pre¬
livati iz enega v drugega. Pobarvano pod¬
lago pustimo, da se dobro posuši. Steklene
plošče ne smemo postaviti nad mokro po¬
vršino, ker bi se voda, ki pri sušenju hlapi,
nabirala na steklu v obliki drobnih kapljic.
Ko se barva popolnoma posuši, začnemo
montirati steklo. Stekleno ploščo postavimo
v že prej pripravljene nosilne profile, tako
da je malo dvignjena nad osnovno ploskev
(glej sliko 2). Nato postavimo šablono iz
papirja na stekleno ploščo, poravnamo jo s

TIM 90

pobarvanim delom na osnovni ploskvi in
nosilne profile privijemo z lesnimi vijaki na
podlago. Končno oblikujemo še obalo, kar
smo že prej opisali.

Najbolj učinkovita je vsekakor vgraditev ko¬
rita reke ali jezera v maketo. Za to izvedbo
moramo najprej izrezati osnovno ploskev v
obliki obale reke ali jezera in izrezani del
obložiti z mrežo ali z lesom. Na mrežo ali
les nanesemo mavčno kašo in s prsti izobli¬
kujemo korito po želji (slika 3). Barvanje
korita opravimo na isti način kot v prejš¬
njem primeru. Še lepše in bolj naravno bo

videti naše jezero, če v korito postavimo
nekaj kamenčkov in nekaj islandskega mahu.
Končno ne smemo pozabiti na ureditev oba¬
le. Na obali naj rastejo drevesa, grmičevje,
mostički, stezice, naj hodijo ljudje, razne
živali, saj je tako tudi v resnici. Če posta¬
vimo še na vodno gladino kak čolniček ali
barčico, bo zrasla pred našimi očmi zelo
lepa in naravna pokrajina.

TIMOVA POŠTA

Spoštovani urednik!

Dovolite, da se vam'predstavim bolj podrobno.
Malo me že poznate. Končal sem osnovno šolo
v Moravčah in sem se vpisal v usnjarsko galan¬
terijsko šolo v Domžalah. Moj stalni hobi je
modelarstvo in sem bil do sedaj naročnik TIMa.
Izdelujem predvsem brodarske modele: na sliki
vidite model čolna BISER, model čolna KOMAR
in dva preurejena modela — to sta motorni
čoln BLISK in motorna jahta KITTY. Izdelujem
tudi letala, vendar manj kot čolne. Na sliki vi¬
dite model letala MAJOR ter maketo z elek¬
trično železnico in cesto. Na eni izmed slik
sem tudi sam pri izdelovanju jadralnega letala.
Model čolna Komar je bil vaš nagradni izdelek,
ki sem ga tudi izdelal. Toda nisem imel mož¬
nosti za nikakršno tekmovanje. Kot sem že prej
omenil, sem bil naročnik TIMa. Sedaj bi se rad
še naprej naročil na to revijo, in to tako, da
bi ga dobival po pošti. Naročnino bom plačal
v gotovini. Prosil bi tudi, če bi mi te slike lahko
objavili. Oprostite, ker sem vam pisal in po¬
slal fotografije, čeprav nisem bil povabljen na
vaš razgovor. Toliko za sedaj. Upam, da boste
vseeno ustregli moji želji in to vsaj v tem, da
bi bil še lahko naročnik TIMa tudi naprej.

Tovariški pozdrav!

Cerar Brane

Stegne 12, 61251 Moravče

Objavljamo tole pisemce in tudi fotografijo na¬
šega naročnika Braneta Cerarja. Z veseljem ugo¬
tavljamo, da gre zvestoba TIMu tudi še prek
šolskega praga in si ga ta ali oni želi obdržati
tudi za poznejša leta. To je seveda možno:

TIM lahko naroči vsakdo na svoj domači naslov
— cena in vse ostalo ostane enako. To velja za
vse in vsako leto. Da bi vas bilo kar največ
takih med vami, ki bi vas revija spremljala
skozi vašo mladost tja do poklica in dlje. Naj¬
brž boste vedno našli v njem kaj takega, kar
bo veljalo prebrati, narediti, preskusiti.

Vsi skupaj pa smo lahko veseli takih naročnikov
kot je Brane iz Moravč, saj ima za seboj celo
vrsto izdelkov iz TIMa. Upamo tudi, da niso

zadn i' !  Urednica

TIM 91

POMORSKE DOGODIVŠČINE CICKA IN CACKA

Piše: JOSIP JESIH Riše: DANE TUDJINA

Nenadoma je Cicek pokazal na klop, v bližini
katere je le nekaj trenutkov prej dobil stekleni
pozdravček. Na klopi je sam samcat gospodo¬
val nihče drug kakor — pismonoša. Cacek je
lepo pozdravil in pobaral možaka s torbo po
pismu. »Pipa nabasana mislim, da ni nič!« je
zasoplo dejal boter poštar in še enkrat pre¬
brskal torbo. »Glej, glej, pipa nabasana, saj
bo res nekaj zate, pobič!« Cacku se je tako
tresla roka, ko je sprejemal pismo, da se je pi¬
smonoša začudil.

Naslednje dni sta bila dečka skupaj od jutra do
večera. Prebirala sta učene knjige o podmor¬
nicah ter se z očkoma pomenkovala o vsem mo¬
gočem. Še sreča, da je bil Cackov očka nekaj
časa mornar in je dokaj natančno poznal zgrad¬
bo takšne podvodne velikanke. Slednjič je na¬
počil težko pričakovani dan. V pristanišču, od
koder naj bi odplula podmornica na enomesečno
križarjenje, je bilo tistega dne izredno živahno.
Starši in prijatelji so stiskali roke desetorici
izbrancev, ki so v lepih mornarskih uniformah
stali v vrsti. Godbeniki mornariške godbe so
na koncu pomola stali postrojeni ter gladili glas¬
bila v rokah. Bližal se je napovedani trenutek,
katerega so organizatorji določili za odhod, ven¬
dar pa podmornica še ni bila v pristanišču.

Pohitela sta k Cacku domov in tam odprla pi¬
smo. Cicek je dejal, da je bilo njegovo pismo
prav takšne vsebine. »Si pismo že pokazal do¬
mačim?« je vprašal Cacek. Cicek je odkimal
in pojasnil, da sta bila mamica in očka še v
službi, ko je dobil to sporočilo. Cackovi starši
so bili prav tako v službi, zato sta kratkohlač¬
nika sklenila, da jim bosta to radostno novico
sporočila kar po telefonu. »Moraš pa priznati,
da je enomesečno popotovanje z atomsko pod¬
mornico fantastična nagrada za poljudno znan¬
stveni spis,« je strokovnjaško ugotovil Cicek.

Naenkrat so zadoneli akordi pihalnega orkestra,
iz vode pa je počasi, a veličastno priplula
ogromna temnosiva podmornica. Iz podmornice
je prišel kapitan in na pomolu pozdravil vseh
deset mlečnozobih izbrancev. Nato jih je po¬
vabil, naj se vkrcajo v podmornico. Še nekaj
taktov, in podmornica je spet zaplula v svoje
kraljestvo voda. Dečki so posedli po oblazinje¬
nih klopeh v prijetnem prostorčku. Naenkrat so
v tej dvoranici ugasnile luči, na velikem plat¬
nu pred seboj pa so zagledali moža, ki jih je
pozdravil na pomolu — kapitana. Poveljnik pod¬
mornice jim je povedal, da bodo videli podmor¬
ska prostranstva, hkrati pa tudi ogromne pod¬
morske laboratorije.

TIM 92

Malim povabljencem je bilo tesno pri srcih, ko
so pomislili na možnost katastrofe in marsikdo
bi tudi hušknil v jok, ko ga ne bi bilo sram.
»Dovolite gospod kapitan?« je dejal Cacek, da
bi odgnal žalostne misli. »Le povej, le povej,
saj te imenitno slišim!« je odgovoril poveljnik.
»Vedno sem mislil, da imajo kapitani lesene no¬
ge, vi je pa nimate. Ste morda šele pred krat¬
kim postali kapitan?« Kapitan se je dobrodušno
nasmehnil. »Veš, dragi prijateljček, lesene no¬
ge so imeli včasih le gusarski poveljniki, če so
jim topovske krogle raznesle prave!«

Dečki so nato na platnu vse do večerje opazo¬
vali podvodno življenje.

Dečkom so potem pokazali kajute in nikogar ni
bilo med njimi, ki bi že čez ducat minut ne zaspal.
Naslednji dan so se mali zaspančki spet zbrali
v dvoranici, ko je bila ura že nekaj čez poldne.
»Mornarčki,« so dečki kar naenkrat zaslišali iz
zvočnika, »danes po obedu se bomo dvignili
na površino!« In res, komaj so novopečeni mor¬
ski volkovi poobedovali, že jih je poklical ka¬
pitan, naj opazujejo dviganje podmornice na
platnu. Po slabi uri postopnega dvigovanja so
dečki opazili, da je podmornica že na površini.
Poveljnik jih je nato povabil, naj pridejo v ko¬
mandi stolp, od tam pa so se s posebnim avto¬
matskim dvigalom dvignili na zgornjo ploščad
podmornice. Dečki so z vsemi pljuči zajeli svež
zrak, hkrati pa so bili močno začudeni, saj je
bilo naokrog le morje in samo morje.

Po izdatni večerji sta prava mornarja prinesla
v dvoranico velik lesen škaf. »Tako, mlečno-
zobčki,« je navihano povzel kapitan, ki se je ne¬
nadoma pojavil med vrati, »sedaj pa le zavihaj¬
te hlače in lepo po vrsti stopajte v škaf. Krstili
vas bomo!« Mladi junaki so hočeš nočeš ubogali
kapitanovo povelje. Poveljnik je nato s pravo
pravcato šolsko gobo pomočil po čelu vsakogar
psebej, hkrati pa nekaj polglasno zamrmral. V
drugem delu obreda so morali vsi hkrati glasno
ponoviti zaprisego, katero je najprej s slavnost¬
nim glasom povedal kapitan. »Tako, prijateljčki,
sedaj smo vas tudi uradno sprejeli v vrste mor¬
skih volkov! Ne pozabite, da morate vse, kar
boste videli in slišali, obdržati zase!«

Podmornica se je kmalu spet počasi spustila v
morske globine. Kapitan je povedal dečkom, da
jim bo kmalu pokazal podvodni akvarij. Podmor¬
nica je nekaj časa plula mimo najrazličnejšega
podvodnega rastlinstva, dokler se ni skoraj po¬
vsem ustavila. »Glejte sedaj na platno!« se je
po zvočniku oglasil poveljnik. Dečki so res tudi
imeli kaj videti. Na platnu pred seboj so opazili
ogromno plastično prozorno steno, za njo pa
najrazličnejše morske prebivalce. Kapitan jim
je pojasnil, da je to le ena izmed večkilometer-
skih sten podvodnega akvarija. »V tem akvariju
so zastopani skoraj vsi morski prebivalci!« Nato
je poveljnik tudi podrobno opisal vsako ribo, ki
je priplavala mimo.

TIM 93

Počasi so s podmornico obpluli ves akvarij. Po
dobrih dveh miljah vožnje pa je podmornica za¬
plula v veliko odprtino. »Videli boste največjo
predelovalnico rib na svetu!« je dečke spet po¬
učil že dobro znani poveljnikov glas. Nenadoma
so novopečeni mornarčki zapazili velikansko
dvorano, ki je bila prav tako kakor akvarij, se¬
stavljena iz prozornih plastičnih sten. Dečki so
prav dobro videli veliko število ogromnih stro¬
jev in cele tone rib, ki so bile lepo sortirane
v prozornih zabojih. »Čudno, nikjer ni delavcev!«
je glasno pomislil Cicek. »Delavcev seveda ni
v tej dvorani, saj je tu ves predelovalni proces
povsem avtomatiziran!« je takoj pojasnil kapitan.

»Fantastično!« so v en glas zavpili srečni izlet¬
niki. Le Cacek je mislil nekolikanj naprej. »Že,
že, toda v naselju bo tako še vedno morje!«
»Ne,« je mirno nadaljeval kapitan, »morsko vodo
bodo s posebnimi agregati izčrpali in tako bo
to naselje sicer v morju, vendar pa bodo pre¬
bivalci imeli vseskozi sveži zrak!« Tedaj pa je
presunljivo zatulila sirena, rdeče luči pa so za¬
čele utripati v enakomernih presledkih. »Kaj se
je zgodilo?« so se drug čez drugega spraševali
preplašeni otroci. »Med rastlinjem so naši elek¬
tronski radarji zapazili podmornico,« je rahlo
razburjeno dejal poveljnik. »Bodite čisto tiho in
mirno počakajte na nadaljnje novice!«

Podmornica je takoj po tem kapitanovem pojas¬
nilu znova zaplula v okroglo luknjo. »Sedaj plo-
vemo skozi predor, ki je delo človeške iznaj¬
dljivosti!« Dečki so hočeš nočeš morali prizna¬
ti, da je kapitan sijajen vodnik, saj jih je opozo¬
ril prav na vsako malenkost. »Naše podvodne
kamere vam bodo na platnu pokazale gradnjo
prvega podmorskega naselja za strokovnjake!«
Cacek si ni mogel predstavljati, kako bodo ljudje
dlje časa živeli v teh podmorskih stanovanjih,
zato se je ojunačil ter poprosil kapitana za po¬
jasnilo. »Najprej bodo zgradili naselje, nato pa
ga bodo ogradili s prav takšnimi prozornimi ste¬
nami, kot so jih uporabili pri akvariju. Na zgor¬
njo steno ograde bodo pričvrstili votel valj ter
ga speljali nad morsko gladino!«

Dečki so otrpnili od strahu. Nikogar ni bilo med
njimi, ki ne bi bil pomislil na najhujše. »Kaj pa,
če so razbojniki?« je Cicek tiho dejal Cacku.
»Prav mogoče!« je odvrnil Cacek. Tedaj pa so
prestrašeni mornarčki uzrli na platnu kapitano¬
vo sliko. »Vse je v redu. Podmornica, ki jo je
odkril naš radar, je iz podvodne baze. Pokvarili
so se ji motorji!« Dečki so si olajšano oddah¬
nili. »Zapojmo kakšno veselo pesem!« je glas¬
no predlagal Cacek. In res. Kmalu je iz vseh
desetih grl prešerno zadonela pesem. Medtem
je prišel kapitan v salon in stoje počakal, da so
dečki utihnili. »Prijatelji, odpeljali vas bomo na
najbližji otok, medtem pa bomo odvlekli pod¬
mornici v najbližjo podvodno bazo!«

TIM 94

TRDI OREH I ZA
BISTRE GLAVE'

Pavle Gregorc

KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. kovina, ki jo je človek spoznal
kot drugo — za zlatom (Cu), 5. kratica za »Zveza
komunistov«, 7. bela morska ptica; tudi ime
šolske ladje naše vojne mornarice, 12. kopno, z
vseh strani obdano z vodo, 13. lavina, 15. z mer¬
jenjem določena višina kake točke, 16. pretres,
17. sol bromove kisline, 19. efektna šahovska
zmaga, 20. oznaka dolžinske enote kilometer, 21.
šestdeset minut, 22. kosi razdejane kamnine, ki
jih voda kotali po strugi; kjer tok ni močan, jih
nanaša na breg, 24, nikalnica, 25. s šestimi kva¬
drati omejeno geometrijsko telo, 27. trojanski
plemič, ki je pobegnil iz goreče Troje in po dalj¬
šem potovanju pristal na Apeninskem polotoku in
ustanovil naselbino Lacij, 29. pojav na razburkani
vodi, 31. zatajevanje samega sebe, način življe¬
nja, ki ga žive asketi, 33. organ vida, 35. malik,
37. žensko ime (naslov Aškerčeve socialne pe¬
smi), 38. stisnjen in posušen mlečni sok, ki ga
pridobivajo z zarezovanjem nezrelih plodov be¬
lega maka; kot narkotično sredstvo ga uporab¬
ljajo v medicini, 39. sodobni srbski humoristični
pripovednik in pesnik, avtor številnih mladinskih
del (Branko, »Dogodivščine Nikoletine Bursača«),

40. začetnici francoskega fizika Andrea Ampera,

41. poljedelsko orodje za ravnanje zemlje na
njivi.

NAVPIČNO: 1. slavni dubrovniški fizik, matema¬
tik, astronom, filozof in diplomat iz 18. stol., ki
je uspešno deloval tudi na znanstvenih ustanovah

v Italiji, Angliji in Franciji (po njem se imenuje
institut za nuklearno fiziko v Zagrebu; Rudjer
Josip, 1711—1787), 2. najmanjši sestavni del pr¬
vine, 3. oblasta bakterija, 4. začetnici slovenske¬
ga politika, člana sveta federacije, 5. nasprotje
dobrega, 6. taborjenju namenjen prostor v nara¬
vi, 8. začetnici slovenskega znanstvenika Antona
Kuhlja, 9. učinek lomljenja; sprememba smeri
valovanja, 10. nasičen ogljikov vodik, ki se na¬
haja v nafti in zemeljskem plinu, 11. skupina
enakih naprav ali galvanskih členov, povezanih v
celoto, 13. praktično uporabljanje znanja, 14. po¬
sledica potega z rezilom, 17. udarec z nogo, 18.
tisoč kilogramov, 21. kratica za »upravni odbor«,
23. ime črke D, 25. sedež za več ljudi, 26. mo-
zoljavica po obrazu, 28. oblačilo za zgornji del
telesa, 30. moško ime, 32. znamka naše gospo¬
dinjske opreme, ki jo izdeluje makedonska to¬
varna »Georgi Naumov« iz Bitole, 34. stopnja
v vojaški službi, 36. kemični znak za litij, 38.
oranje.

TIM 95

POSETNICA

Z LEVE NA DESNO

PAOLA TRN

Paola dobiva v stanovanje toplo vodo iz obrata,
ki poleg pare proizvaja tudi električno energijo.
Kako se imenuje ta obrat?

POSETNICA

Ate k

ROVTAR

ČILE

K Rovtarju prihajajo avtomobilisti, kadar je kaj
narobe z električno energijo v njihovih vozilih.
Kaj je po poklicu?

MISELNI PROBLEM »TRIJE NEČAKI«

Stari stric Primož, ki se je vrnil iz Amerike v
domovino, se bo srečal s tremi nečaki: Vinkom,
Žarkom in Petrom, s sinovi njegovih bratov An¬
tona, Braneta in Filipa.

Bratje mu povedo, da je eden od nečakov inže¬
nir, drugi zdravnik in tretji advokat. Antonov sin
je inženir pa mu ni ime Vinko. Branetov sin ni
zdravnik in mu ni ime Žarko, Vinko pa ni advokat.
Vprašali so brata, če lahko pove, čigav sin je in
kakšen poklic ima Peter.

Pomagajte stricu Primožu rešiti uganko!

REBUS

PREMIKALNICA

MEŽIKANJE

PETEROBOJ

COLIBR1

ABECEDA

PLAZILEC

VOJTEH

Gornje besede premikajte drugo nad drugo ta¬
ko, da dobite v treh zaporednih stolpcih tri
kovine.

MAČEHA

KOČEVJE

ŠPORTNIK

STRATIOT

MODERNIST

JABLANA

PODNEBJE

VODNIK

ZASTAVA

PROPAN

-N G — N

— O — A N-

OB-

P-ON

— I-E I N

-G — J N A

-T J E

- UČE-

— U L J-

K-M — I R

V vsaki besedi na levi prečrtajte po nekaj črk
in jih v istem vrstnem redu prenesite na črtice
k črkam v isti vrsti tako, da dobite skupaj
z njimi besede znanega pomena. Primer: če v be¬
sedi TEHNIKA prečrtate črke ENIA in jih vstavite

k črkam L — T-C —, dobite besedo

LETNICA, od prve besede pa ostanejo črke THK.
Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane preostale
črke besed na levi misel slovenskega pesnika
Gustava Strniše.

REŠITVE IZ 1. ŠT.:

NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA. Vo¬
doravno: avtomat, žarnica, PŽ, PP, rtine, kri,
orlon, st., vic, ledvička, KA, uk, akt, Tell, Karl,
Tejo, stikalo, nauk, kanadka, ČR, Kras, Una,
koze, pas, baterija, Ado, velikan, junak, Tirana,
t. I., Main, amid, ajd, vtičnica, rak, čaka, nav.
ZLOGOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: težišče, ra¬
dio, Kraševka, —10, Tirana, soliter, —ra, —vad,
nadir, davica, Albin, bager, kamenina, napaka,
mango, šilo, opeka, voziček, vanilja, Merima,
penicilin, oko, Lika, Marica, čaša, —re, — nov,
Tokio, vinjeta, —nje, jeklarna, Darinka, lovlje¬
nje.

REBUS: človek — (deklice) Č love (dečka) K.
POSETNICA: Miro P. Skok = mikroskop.
POSETNICA: Olga Vid = dvigalo.

BRZOJAVKA: Guglielmo Marconi, 1901.
POSETNICA: Karli Eten, Kot = elektronika.
MAGIČNA KVADRATA — DVOJČKA. Vodorav¬
no in navpično: 1. kvadrat: 1. strop, 2. trema,
3. rediš, 4. omika, 5. pasat; 2. kvadrat: 1. plavž,
2. liter, 3. Atene, 4. venec, 5. žreci.

MISELNE ZVEZE. Sklopka, kompas, Luna, okta-
eder, dioptrija, ognjenik, Watt, silnice, kisik,
antena. Končna rešitev: Sklodovvska.

REBUS: svinec — (črka) S v (znaku) in, eC
(je narobe Ce).

Za pravilno rešitev nagradne skandinavske kri¬
žanke je žreb izbral tele naročnike:

Franci Švigelj, Dolenja vas, pošta Cerknica pri
Rakeku

Milka Makovec, Borovnica
Ivan Žitko, Borovnica

Darila bomo izžrebancem poslali po pošti, po¬
klanja pa jih TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
— SAVA — KRANJ.

TIM 96

SKANDINAVSKA

KRIŽANKA


DAIMLER, 1896

LANCHESTER, 1895

FORD, 1896

k  j Ta

zgornjo

plast

spodnja

plast

dno

PRILOGA REVIJE TIM
MOTORNI ČOLN ,, marina S"
MERILO 1 :  7

j.>- • ■