Published and distributed under permit No. 424 authorised by the Act of OctoWr 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. ;«t MM koristi delavskega •>udstva. Delavci ao opravičeni do vsega, kar pro- . ductra jo. Tkia paper U devoted to tke interest* of tke work* lag class. Worker* aro entitled fto all wkat tkey produce. - Entered as seeead-class matter. Dee. «, 1»#7, at the post efflee at Ckieaao, 111, ander U« Act of Coaaress of Marek «rd. 1171. Offlei: 4061 W. 11. lt., Chicago. III. Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE na itevilke v oklepaju, U ae aakaja poleg vaioga naslova, prilepljenega spodaj ali s« ovitku. Ako jo /fiâfiY številka ........ t*™7 tedaj vam a prihodnjo il*-vilko naiega lista potošo naročnina. Prosimo, ponovite jo takoj. ŠTEV. (NO.) 547. ■ SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •«• CHICAGO, 1LL., DNE 5. MARCA, (MARCH 5th) 1916. LETO (VOL.) XIII. Poziv Ameriški socialistični stranki. Češka socialistična zveza v Zedinjenih državah je storila važen korak: Pozvala je*fcvojegu tajnika, naj predloži Socialist Party of America spomenico, s katero se zahteva, da iapremani sta-liiče, na katero ae ja bilo postavila na konvenciji v St. Louisu. Ta spomenica se glasi: Socialistični stranki v Ameriki! Češki oddelek Socialistične stranke v Ameriki smatra za svojo socialistično dolžnost, da povzdigne v tem času svoj glas in pozove Socialistično stranko v Ameriki, naj v tej težki uri borbe za demokratič. načela v življenju narodov i zp rem e ni svoje stališče z ozirom na to vojno in naj se po zgledu delavskih strank v zavezniških deželah postavi na stran svoje dežele. Če&ki oddelek Socialistične stranke in češko organizirano delavstvo v Ameriki sploh je od začetka vojne gojilo tople simpatije do delavskih strank v zavezniških deželah, odobravajoče njih vojno stališče. Češki socialistični oddelek v Ameriki je pozdravil resni glas te dežele, ko je po izbruhu ruske revolucije vstala kakor v slutnji težke dob^, ki prihaja za rusko ljudstvo, da se postavi na stran mlade ruske demokracije in tako zagotovi zmago ruskega ljudstva. Češki oddelek se je tudi z veliko večino glasov postavil proti znaiii resoluciji socialistične konvencije v St. Ijouisu in tako načeloma izrazil svoj različni nazor glede na sodobno vojno. Češki oddelek poziva Socialistično stranko, naj opusti to stališče, kajti razvoj ruskih dogodkov je nepreporno dokazal njega nevzdržnost in zmoto tendence, ki se zlasti izraža v sledečih nazorih: 44 It is not a war against the militarist regime of the Central powers" — 44It is not a war to advance the cause of democracy in Europe." — 4In all modern history there has been no war more unjustificable than the war in which we are about to engage." Vedno smo stali na stališču angleškega so-druga llyndniaua, ki je izjavil: "Zmaga Nemčijo pora« nemškega socializma," in čutili jc naša prosta socialistična dollnost " ti t vsemi močmi do poraza tega nemškega militarizma. Kakor je Karl Marx svojčas klical: 14Razbite caristično Rusijo!" — tako in z večjo pravico kličemo danes mi: 44Razbite militaristično Nemčijo! Razbite za življenje nesposobno in lastne narode dušečo Avstrijo, to trajno grožnjo za demokracijo in socializem!" Češki proletariat je kakor nihče drugi na svetu spoznal značaj nemškega militariama, značaj nemških vladajočih slojev. Na miljone našega ljudstva trpi stoletja pod tem strašnim reži-.moin. Zato se je balo za rusko revolucijo od njenega začetka. Česar se je balo, to je strašna resnica danes, ko je ruska revolucija izročena na milost in nemilost militaristični kasti Nemčije in ko grozi — tudi če se sklene navidezen mir — tej revoluciji in z njo demokraciji vsega sveta nevarnost strašnega poraza. Vpričo brezmočne negi bčnost i nemške socialne demokracije se ne ustavi nemška cesarska vlada, dokler ne vrne Rusi-siji stare in grozne carske reakcije. Slutili smo ta žalostni konec mi, ki poznamo nemško- avstrijsko reakcijo. Zato se je tudi češka socialna demokracija v stari domovini kljub zatiranju in veliki nevarnosti odločno postavila na stran Rusije. Češka socialna demokracija jc bila v prvi vrsti tista, ki je sestavila iz svojih yjetnikov, ki so se bili na tisoče prostovoljno iz vrst avstro-ogrske armade vdajali Rusom, revolucionarno češko-slovaško armado, ne le da doseže popolno samostojnost svojega od Avstro Ogrske zatiranega naroda, ampak tudi za obrambo ruske revolucije, za katero je in bo junaško prelivala svojo delavsko kri. Smatramo za svojo socialistično dolžnost resno pozvati socialistično stranko v Zedinjenih državah, naj se vsaj sedaj v interesu ubijane Rusije, v interesu tako težko ogtožene demokracije postavi na resno in potrebe življenja vpoštevajoče stališče v tej pre važni zgodovinski doto. Ali naj mine velika revolucija, ki koraka po svetu, ne da bi znat proletariat te dežele poseči vanjo kot delujoča in napredna sila? Že dlje časa opažamo, da opuščajo tudi najvplivnejše Osebe v stranki polagoma a trajno stališče st. louiške konvencije. Le gotova vrsta reakcije je to, 'ki brani stranki nastopiti novo pot. Tie častna odločnost bo, če prizna Socialistična stranka v Ameriki odkritosrčno novo stališče, a tako, da bo ustrezalo interesom te stranke, interesom socializma, interesom demokratičnega sveta sploh. S popolno resnostjo svojega socialističnega glasu zahtevamo, naj se Socialist Party v Ameriki izjavi za vojno proti centralnim silam, naj poda tej republiki vso svojo lojalno pomoč in podporo proti zunanjemu in notranjemu sovražniku povsod, kjer trpe na kakršnikoli način socialni in demokratični interesi te dežele. Češko socialistično delavstvo je vedno trdno stalo na tem stališču in vztraja na njem. V vojni narodov, ki se je prelevila v največjo revolucijo trpečega ljudstva, gremo s svojim ameriškim narodom za velikim ciljem boljše bodočnosti. Nesi-ški militarizem mora biti uničen, that the world must be made safe for socialism and democracy," Chicago, dne 25. februarja. Podpisi: «loti. Martinek, Vojta lieneš, Karel Teringcr, Josep Jenik, Frank Äivny, àtépân Skfc-la, Karel Pintner, L. Cimier, J. Novotnâ, F. BèUtf, Fr. V. Atuehal, Ant. Svoboda, Tony Novotitf, Josef Novak, K. Arettr, E. Horâk, Fr. Horn, M. Mar-tfnkova, Jan Juppa, Fr. Brošta, Fr. Hlavâéok, A. V. Vcsely, K. «laser, Fr. H. «ruener. o Med podpisi nahajamo imena posameznih so-drugov, ki so svojčas stali na stališču st. louiške konvencije. Da spoznavajo sedaj potrebo druge taktike, je posledica izkušnje, ki jim brani, da bi se držali tega, kar spoznavajo sedaj sami aa zmoto. Priznati zmoto in jo popraviti, je pošteno. Tetini posameznim češkim sodrugom, ki ao tako storili, služi to le na čast.^r^ Uredništvo 14 Prolet area" se popolnoma strinja z vodilno mislijo češke spomenice, katere duh se popolnoma vjema z našimi nazori in z našo pisavo. Značaj nemškega in avstrijskega militarizma in imperializma nam je bil jasen od vsega začetka in po tem smo tudi prav od začetka vojne uravnavali svojo pisavo. Češki sodrugi se malo motijo, rekoči, da je spoznal češki proletariat ta značaj kakor nihče drugi na svetu ne. V šoli tega bridkega spoznavanja so bili slovenski, hrvaški In srbski delavci njih tovariši; izkušnje jugoslovanskega proletariat a niso bile nič milejše od čeških. Z ljudsko krvjo poškropljeni tlak v Ljubljani, v Trstu, kjer so puške avstrijske soldateske ubijale nedolžne žrtve, socialistični procesi še iz Železni-karjeve dobe, ko je bila brezvestnim sodnikom malenkost prisoditi osem, deset let težke ječe na podlagi očitno krivega pričanja, vojaški pogromi ns Hrvaškem v Pejačevicevi dobi, Kheuenov režim Čuvajev absolutistični koraisariat, podprt s per-vislicami, so le nja Jugoslovanov; tisoč persekucij je fnorslo našemu proletariatu v glavo vtepsti pravo spoznanje nemSko-avstro-ogrske avtokracije. Zato smo tudi od začetka vojne razumeli, kakšna nevarnost bi zadela demokracijo vsega sveta, ako bi zmagala ta zločinska despocija. Zlasti odkar se je Rusija otresla carizma, je posta! dvojni srednjeevropski kajzerizem najstrašnejša grožnja vsemu demokratičnemu svetu. Ko je Amerika vstopila v vojno, nam torej niti trenotek ni moglo biti dvomljivo, kakšna mora biti taktika socializma. Zato smo predložili konvenciji v St. Louisu svojo posebno izjavo, ki je bila plod naših izkušenj in našega prepričanja. Večina konvencije je takrat sklonila drugače in večina članstva — kolikor se ga je namreč udeležilo splošnega glasovanja — je pot idila st. loniško resolucijo. Bili bi brez vesti, če bi se bili takrat podvrgli izjavi, ki je bila po našem naj globoke jše m prepričanju zgrešena. Če smo nadalje vztrajali na stališču svoje izjave in po tem uravnavali svojo taktiko, nam j eto diktiral faktični položaj v Evropi, ki je v prvi vrsti merodajen za to vojno. In zdaj prihaja i/. deških sodrugov klic, ki poziva stranko, naj se postavi na drugo stališče, na tisto, ki smo ga mi od začetka smatrali za pravo. Želeli bi, da bi bil ta klic uspešen! Ne le Socialistična stranka v Ameriki, ampak demokracija in socializem vsega sveta bi od tega imela korist. e Vsak čitatelj našega lista, ki ne goji predsodkov, mora priznati, da nismo nikdar lahko-umno obsojali. Celo nagibe načelnega nasprotnika skušamo spoznavati, da moremo razumeti njegova dejanja. Tembolj smo se vedno trudili, dn bi dobili prave pojme o onih, ki imajo navsezadnje enake cilje z nami, pa se ločijo od nas v taktičnih vprašanjih. Nismo se zelo čudili večini ameriških sodrugov, da si niso mogli ustvariti pravega mnenja o vojni. Evropske razmere so jim neznane, kakor so bile večini izmed nas neznane ameriške razmere, dokler nismo sami prišli vnnje. Kdor pa ne pozna splošnega političnega položaja v Evropi, otidotnih posebnih narodnih, gospodarskih in socialnih vprašanj, tudi ne more imeti jasnega vpogleda v komplicirane vzroke te vojne, v biv-stvene razlike med posameznimi deželami in v neizogibne posledice, ki jih mora prinesti zmaga ene ali druge'stranke. Konvencija v St. Louisu jc bila sklicana na-gloma, in v tedanjih razmerah ni bilo to le nagli-ca, temveč prenagljenost. Sklicatelji so tnislili, da zadostujejo splošna socialistična načela za sklepanje o najvažnejših vprašanjih taktike. Kdo, ki je prej ni poznal, se je mogel v par dneh seznaniti z Evropo in z vso zamotano mrežo njenih vprašanj t Kdo, zlasti če je prišel z gorečo pacifistični strastjo v St. Louis, si je mogel predlo- žiti vprašanje, kakšne praktične posledice bo imel enostavni proti vojni sklep, in kdo si je mogel v tako kratkem času konstruirati vsestranski odgovor na to vprašunje? Konvencija v St. Louisu torej ni imela ne dovolj široke, ne dovolj trdne potll&ge. Resolucija njene večine jc bila veliko bolj delo srca, kakor delo intelekta. In to je povzročilo temeljno* zmot o. e Od st. louiške konvencije je minulo toliko časa, da si je o pomenu njene resolucije danes mogoče napraviti dovolj jasno sodbo. Kajti ta doba, četudi šteje le no mesece, je bila polna velikih usodepolnih dogodkov. Važno je, kako so se razvijale -.stvari v Nemčiji. V zvezi centralnih sil je ta dežela najmero-dajnejša. Tudi če so njene zaveznice že davno lahko spoznale, i dosegla tega, je logično, da bi nadaljevala vojno. Doba pogajanja bi bila zanjo le odmor in prilika za nove militarist ične priprave. o Zahteva pogajanj brez preho'dnih garancij jc do dobrega diskreditirana in kompromitirana vsled strašnih ruskih izkušenj. Ni li Nemčija v Brest Litovsku priznala vseh načel, ki jih je razlagala ruska revolucija? Vse je bilo lepo, dokler se je načeloma govorilo o načelih. Vse se je izpremenilo, ko se je začelo praktično govoriti. Zakaj pa niso Rusi hoteli podpisati miru? Sami so povedali: Ker je bil mir, ki ga je Nemčija zahtevala, imperialističen in aneksionističen. Kateri otrok more izza te izkušnje še verjeti, da bi bil mir, ki ga hoče Nemčija skleniti z zavezniki, drugačen? Ameriška socialistična stranka je pa vendar tudi sama zahtevala demokratičen in pravičen mir. Mislila je, da ga je mogoče doseči s konferencami. Zdaj mora tideti, da to ni mogoče. Torej ostane le en izhod: Doseči ga je treba z mečem. Nemška puška se ne umakne lepim besedam. Umaknila se bo le močnejši puSki. Ustvariti to boljšo puško je tudi naloga socializma. o o • Pustimo za trenotek zapadna, balkanska in ostala vprašanja izpred oči. Pa vprašajmo: Kaj je danes največji praktični problem mednarodnega socializma? Brez težave se na to lahko odgovori: Usoda ruske revolucije. Kaj je bilo, da je napolnilo rrca vsega zavednega proletariatu z nepopisnim veseljem, ko je brzojavna iskra raznesla vest o ruski revoluciji? Bilo je čuvatvo in zavest, da ne gre le za notranje vprašanje posamezne dežele, ampak da se je demokraciji vsega sveta prodrla najtrša lupina, da so se socializmu ustvarili popolnoma novi pogoji. Rusi sami so to dobro vedeli. V svojih manifestih so klicali proletariatu vseh dežel, da gre» za skupno stvar. In če so v prvi vrsti apelirali na delavstvo centralnih držav, je to znamenje, tla so vedeli; odkod preti največja nevarnost. ' Zmaga ruske revolucije je bila zadevo vsega proletariata. Ali ni ravno tako s porazom rusJte revolucije? Veselili smo se, ko so se Rusi veselili svoje zmage. Ni li njihovo žalovanje naše žalo -vanje ? Toda nič ni opravljeno s tem, ako si raztrgamo obleko in posujemo glave s pepelom po zgledu starih Židov. Kakršnekoli so bile njih zmote, resnica ostane, da so se Rusi v svojih heroičnih poizkusih žrtvovali za delavski razred vsega sveta. V svojem boju s^ poraženi. Če ostane pri tem porazu, smo poraženi vsi. Kajzerizem ne kleči le na prsih Rusije; njegova železna peta se hoče postaviti demokraciji vsega sveta na tilnik. Če ne bo Rusija rešena, smo v nevarnosti avtokracije vsi. Rusija, opešana, izkrvavljena, se ne more re-✓ šili sama. Žrtvovala se je za demokracijo sveta. Ni li ta demokracija sedaj dolžna, da ji pomaga — ne le zaradi Rusije, ampak zaradi same sebe? Toda pomagati ni zdaj mogoče s konferencami in pogajanji. V Brest Litovsku se je pokazala brezuspešnost te metode. Danes mora biti vsakomur jasno, da odneha kajzerska Nemčija le tedaj od svojih imperialističnih namenov, če bo prisiljena na to. Prisiliti pa je ni moči drugače, da se piosiaga Kaj ima pričakovat* socializem, ako Nemčija ali pa če se sklene z njo slaboten kompromis? Med mirovnimi pogoji, ki jih nalaga Rusiji, je ta, da ednehajo Rusi od vsake revolucionarne propagande med nemškim in avstrijskim vojaštvom iu ljudstvom. Jo ni gola fonnalnost. Kadar zahteva Nemčija kaj takega, tedaj misli rosno.' Revolucionarna propaganda je bila glavno orožje revolucionarne Rusije. In če zahteva Nemčija popolno demobilizacijo ruske vojske, je naravno, da zahteva tudi demobilizacijo te 44dušeVne artile« rije." Ako bi boljševiki ali drugi socialisti, ki bi jirii mogli slediti, poskušali še nadalje uporabljati to sredstvo, bi Nemčija enostavno izjavila, da so Rusi prekršili mirovno pogodbo in bi jo še bolj potisnila pod svojo peto. Od te strani torej ni pričakovati nobenega u-speha več. Kar je bilo na ta način mogoče poizkušati, so vse poizkusili Rusi. In vse se je izjalovilo. Klic ruske revolucije ni dosegel nemškega proletariata. Uniformirane mase nemškega kaj-zerja marširajo na povelje svojih generalov proti Petrogradu, ne da porazijo carizem, ampak da poteptajo revolucijo. Ne vpraša se, kakšni so vzroki, ampak očiten fakt je, da se danes ni zanašati na solidarnost nemškega proletariata. Obračajmo stvar, kakorkoli jo hočemo: Drugega izhoda' ni, kakor da se premaga kajzerizem tam, kjer ga je mogoče doseči, in to je na bojišču. Vsaka socialistična stranka, ki odkloni sodelovanje v tem boju zoper najstrupenejšo avto-kracijo, izvrši izdajstvo zoper socializem in demokracijo. Socialistična stranka v Ameriki je laNko filozofi rala o miru, dokler ni bila situacija zanjo jasna ; danes, izza ruskih izkušenj je poraz nem-ško-avstrijske avtokracije imperativen in neizogiben, če se noče socializem vsega sveta pe>dati v nevarnost da kapitulira na milost in nemilost pred Njega Razbojniškim Veličanstvom Velemorilcem Wilhelinom, pred krivoprisežno hohenzollemsko in habsburško rfodrgo. . } Korak Čeških socialistov je velevažen, *n če doseže uspeh, je reSena Socialistična stranka v Ameriki. Rešena, ker si omogoči akcijo, ki jo zahtevajo interesi demokracije in socializma. Rešena, ker bo očiščena v zgodovini. Rešena, ker pride do praktične veljave, ki jo je v dosedaniji negaciji popolnoma izgubila. Da se ta uspeh doseže, je pa treba dela in e-' den glavnih pogojev je ta, da podpro akcijo Čeških sodrugov vsi socialisti, ki prav razumejo položaj in nadvse resno zgodovinsko nalogo socializma. Predvsem se obračamo v tem oziru do slovenskih sod ni go v. Dvoje je, kar lahko store, da se reši stranka. Prvo: Da se najde način za formalno podporo češkega koraka. Iz spomenice, ki smo jo objavili, ni razvideti, če ji bo sledila iniciativa, ki bi bila potrebna, da se izvrši, kar zahtevajo. Minil-(Konec na 8. strani.) Slovensko republičansko združenje. SEDEŽ V CHIGAGI, ILL.. IZVR&EVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godira, Mirtin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petroviči», Ludvik Bencdik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. John Ermenc, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank fcavs, Frank Vdovich, Andrew Vidrich, Stefan Za brie, Uo Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doalej še niso priglssili, postanejo člani ceu-tralitega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naalov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 111.) Herminie, Pa. Slovenski socialist lini klub štev. 69, J. S. Z., in društvo " Prost oni isleci", štev. 87, S. N. P. J., sta sklenila prirediti SKUPNO VESELICO dne 9. marca v korist "Slovenskemu republičanskemu združenju". Priredba se vrši v domači dvorani. Želeti je, da bi nas ob tej priliki podpirala vsa okoliška društva, ki se strinjajo s tem našim korakom in s tem pripomogla k sijajnejšemu uspehu. O namenih S. R. Z. ni treba tukaj na široko razpravljati. Naši tukajšnji rojaki se z njimi popolnoma strinjsjo; oni zahtevajo za Slovence politično, gospodarsko in socialno svobodo. V ta namen zagovarjajo zedinjenje Jugoslovanov, da ne bodo žoge vsakovrstnega imperializma; zahtevajo pa zedinjenje v federativni republiki, ker bo-Čejo biti resnično svobodni, ne pa štafaža za kate-'rokoii krono. Nismo se v Ameriki naučili repu-bličanskega življenja zato, da bi zdaj silili pod kakšen tron. Vsak rojak, ki se strinja s temi idejami, obišče gotovo našo veselico, da pomaga s tem dobri stvari do popolnejšega uspeha. S ZA ZAPADNO PENN8YLVANIJO! Okrajna organizacija S. R. Z. za zapadno Pennsylvanijo priredi v nedeljo, 17. marca VELIKO SLAVNOST 8 KONCERTOM IN GOVORI V DVORANI IZOBRAŽEVALNEGA DOMA V PRE8TO, PA. Na slavnosti nastopijo: Tajnik organizacije John Trčelj, sodrug Etbin Kristan iz Chicage, Mr. Wilhelm Adama iz Pittshurgha, slovenska godba iz Burdine, Pa., in pevski zbor "Ilirija" iz Canonsburga, Pa. ^ Začetek ob dveh popoldne. Rojaki iz okoliških naselbin? Udeležite se te slavnosti v polnem številu. %Poleg zabave, ki jo užijete, se boste še natančneje seznanili s cilji in delom Slov. Rep. Zdr. Le narod, ki se sam potegne za svojo svobodo, jo doseže in jo bo užival. Slovenci v naši okolici so že doslej jasno pokazali, da se popolnoma strinjajo z načeli Slovenskega republičanskega združenja, ker prihajajo njegove ideje iz ljudstva samega. MisJi avstrijskega korporala nimajo prostora med nami, prav tako se pa tudi ne ogrevamo za nobeno krono, pa naj bo kakorkoli pozlačena. Edinstvo in svoboda — to sta naši zahtevi; temu cilju je na^ menjena tudi naša slavnost, in prepričani smo, da jo obiščejo vsi zavedni rojaki, če že ne iz drugih razlogov, pa zato, da pokažejo svojo solidarnost z narodom, ki hrepeni po svoji osvoboditvi. Cleveland, Ohio. Lokalni odbor Sr R. Z. v Clevelandu priredi dne 31. marca 1.1. svojo prvo veselico s igro v Josip Birkovi dvorani na 6006 St. Clair Ave. Pri tej priliki se uprizori vesela igra "Krčmar pri zvitem rogu". Ker gre pri tej prireditvi za skupno stvar vseh svobodoljubnih Slovencev, uljudno prosimo vsa društva v Clevelandu, in okolici, da ne prirejajo svojih veselic na omenjeni dan. " Odbor. Detroit, Mich. Tukajšnji lokalni odbor Slov. Rep. Združenja priredi v soboto, 6. aprila ob 8. zvečer —: JAVEN LJUDSKI SHOD z dnevnim redom : v "JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE IN SLO VENSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE." Poročevalec Etbin Kristan iz Chicage. Vse rojake v Detroitu opozarjamo na ta shod in obenem prosimo vse slovenske organizacije, naj na ta večer ne prirejajo veselic i. t. d. Vse podrobnejše objavimo pravočasno. Lokalni odbor. SLOVENSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE V WAUKEOAN, ILL Tnkaj, v Waukcganu, IIL, ima S. R. Z. lokalno organizacijo za nase fhesto in No rt h Chicago. Dne 17. februarja je ta organizacija sklicali javen shod, ki se je v vsakem oziru izvrstno olmesel. ~ Vreme je bilo ugodno in kakor nalašč za agitacijo. Že dopoldne je bilo opaziti živahno gibanje članov lokalnega odbora, ki tudi druge dne-ve niso držali križem rok. Kar se tiče affftaetje sa ta «hod, smo storili vse, kar se je dalo storiti. Vsakdo, ki si ga vprašal na dan shoda, kam je namenjen, ti je odgovorih "Daleč'ne, ker imamo shod; kaj ti ne greš tja T" Ob pol osmih avečer je bila Slanatova dvorana natlačeno polna občinstva. Prvi je nastopil hrvaški tamburaški zbor "Zvonimir," ki nam je udarjal "Vijenac slav. pjeuama." Občinstvo je bilo z njegovim nasfropom tako zadovoljno, da je* inorsl ponovno nsstopiti. Njemu je sledil mešsni pevski zbor društva "Ljubljanica." Za svoj nastop je žel buren avplavz. Nato je predsednik shoda brat John Mahnič pozdravil zborovalce in orisal pomen shoda ter jih opozarjal, naj pazno slede besedam govornika. Prečitol je imena društev, ki so se do danes pridružila lokalni organizaciji ter njihove zastopnike. To se nam je zdelo potrebno, da nam ne bi kdo očital, češ, par "mandeljcev" se je dogovorilo po naročilu iz Chicage in sklicali smo shod. Mi imamo za seboj društva, ki štejejo na stotine članov. Ako bi dali na splošno glasovanje program S. R. Z. in originulno krfsko deklaracijo, bi glasovalo z nami več kot dve tretjini Sloven-cev v Waukeganu in North Chicagi. Predsednik tram je predstavil glavnega govornika, rojaka Frank Keržeta iz Chicage, ki ga . je občinstvo pozdravilo z avplavzom in živio-kli-ci. Brat Kerže nam je v svojem govoru pojasnil marsikaj, česar doslej še nismo vedeli. Natančno nam je razložil cilje in delovanje S. R. Z. Cilji S. R. Z. so vzvišeni in pravični za vsakega. V njihovi izpolnitvi nam je zagotovljena rešitev nafte-. ga vprašanja. Povdarjal je potrebo skupne akcije, da bo naše delo uspešnejše. Razložil nam jc zvijačnost avstrijske vlade, kako z raznimi pripomočki drži narode v sužnosti ter neti med njimi neslogo. Slovence je sistematično razdelila na več pokrajin in jim s tem onemogočila skupno kulturno in politično delo, sploh vsako delo, ki bi jim utegnilo služiti v korist in miren razvoj. Dejal je, sta se londonski odbor in vvashingtonska kancelarija sami pooblastili za zastopanje našega naroda, in kako oblastno nastopajo, kadar jih kdo vpraša, kako morejo trditi, da imajo narod za seboj. Navaden odgovor, ki se dobi od njih, je: "Da, mi zastupamo sve Jugoslovane, dakako i Slovence, pa jeli to njim pravo ili nije." Oni prezirajo voljo ljudstva in delajo zaključke na svojo pest za ves naš narod. Niti toJiko nas ne smatrajo vredne, da bi nas vprašali, če se strinjamo z njihovimi sklepi. Svoboden razvoj je nam omogočen le v republikanski formi, kot jo zastopa S. R. Z. Mi se opiramo na voljo ljudstva. Če bi bilo ljudstvo za krfsko deklaracijo, bi ne mogli iti preko ljudstva in S. R. Z. bi bilo nemogoče. Toda londonski odbor dela to, kar sam hoče in se niti najmanj ne ozira na želje naroda. * Apeliral je na navzoče, naj puste vse predsodke in strankarske razlike na stran ter se združijo pod prapor jem S. R. Z. Kadar bo kralj že utrjen na svojem stoličku, bo borba za svobodo težka in se ne bo lahko dosegla. Brat Kerže je govoril skoro dve uri, toda meni je nemogoče njegov govor ped robne je opisati. Po končanem govoru je bila prečitana sledeča resolucija: "Slovenci iz Waukegana in North Chicage, zbrani na javnem shodu dne 17. februarja v North Chicagi, izjavljamo, da se popolnoma strinjamo s predlogi za svetovni mir, ki so bili objavljeni v poslanici predseduika \Vilsona dne 8. januarja t. 1. pred kongresom Združenih držav. Slovesno obljubljamo zvestobo in naklonjenost Združenim državam v njih borbi za demokratične principe in svobodo malih naredov, ki ječe ped jarmom a v tok racije, med njimi tudi naš slovenski narod. Kolosalna vojna, ki je potegnila v svoj vrtinec skoro vse narode, je občutno zadela tudi naš slovenski narod. Že tri leta in pol traja klanje in v vsej tej dolgi borbi se nahajajo sinovi našega naroda neprostovoljno v strelskih jarkih za roparsko avstrijsko vlado. Ravno ta vlada odreka našemu narodu vsake narodne pravice: Razpustila nam je kulturna in politična društva ter nas zatira gospodarsko in socialno. Zoper predstavnike našega naroda je uvedla kruto preganjanje in kdor se je drznil izraziti svoje mnenj* nekoliko glasneje, so ga spravili na vešala. Na tisoče ljudi so vrgli v ječe samo zato, ker. so čutili s svojim narodom. Habsburška monarhija vlada na ta način nad vsemi narodi, ki se nahajajo pod njeno vlado. Krati jim vsakojake pravice ter ščuva narod proti narodu, da ji je na ta način toliko laže izvrševati njen zatiralski posel. Vse te razmere so mnogo pripomogle do sedanje vojne, ki.se je sedaj razvila že v pravi kaos. Da se osigura trajen mir, je treba odpraviti, kar je gnilega in uvesti nov sislem — sistem, ki bo ustrezal ljudskim potrebam . . . Narodom se ne sme samo obljubljati, nego garantirati se jim morajo tiste pravice in predpogoji, ki bodo ustrezali potrebam ljudstva. Slovenci, organizirani v Slovenskem republik čanskem združenju, predstavljamo danes absoluU no večino našega naroda v Ameriki. Mi vemo, da hrepeni nas narod v domovini po svobedi. Zaradi tega želimo in tudi delujemo v tem smislu, da se jim da po končani vojni taka vlada, kakršno si uarod sam želi. Za svobodno razvijanje vsakega naroda pa .smatramo potrebno republikansko formo vlade, zgrajeno no demokratičnih principih. Mi smo jim pripravljeni pomagati, kolikor bo v naših močeh, da se otresejo vlade, katera je njim in nam sovražna. Namen Slovenskega republičanskega združenja je seznanjati javnost o jugoslovanskem vprašanju in tudi v drugih vprašanjih, ki pridejo pri tem v pošte v. Mi želimo, da pcntane naš narod gospodar svoje usede ter da se osvobodi popolnoma izpod mouarhistične vlade, pod katero ječi že stoletjs. Poleg tega smo pa protif vsakemu anektiranju našega naroda po kaki drugi monarhiji. Slovenski narod je dovolj sposoben, da sr sam vlada, bodisi že v jugoslovanski federativni, ali pa samo v slovenski republiki. Na to izjavo se tudi opiramo, in se nadejamo, da doseže tudi slovenski narod to, po čemer hrepeni ie stoletja." To resolucijo je dal predsednik na glasovanje in je bila soglasno sprejeta. Nato je brat predsednik apeliral na navzoče, naj po možnosti darujejo, kolikor kdo hoče. Stroški so, ki jih je treba pokriti, toda mi nimamo nikogar, ki bi nas zalagal z denarjem. Tudi to je dal predsednik na glasovanje, češ, morda bi izzi-vaH s 44fehtiinjem" v masi nezadovoljnost; pa se je hudo motil, kajti še stavka ni do kraja iz-rekeJ, že so bile vse roke kvišku. Kdo je proti, niti ni bilo treba vprašati. Nabralo se je $27.07, to jc več kot smo pričakovali. Potem so nam tamburaši še enkrat zaigrali in moški zbor društva "Ljubljanica" nain je zapel še eno pesem, nakar je predsednik zaključil shod s pozivom na ol>činstvo, naj ne pozabi današnjega zborovanja. Shod se je izvršil v najlepšem redu, kar nam mora priznati tudi največji nasprotnik in upamo, da nam pojde delo tudi v bodoče gladko od rok. Tukajšnji Slovenci so že v marsičem pokazali svojo energijo v narodnem in razredno zavednem delavskem delu in jo bedo še, kadar pojde za koristi izkoriščanih in zatiranih. V kratkem nameravamo prirediti veselico v korist S. R. Z. Rojaki, pripravite se; ne dajmo se prekositi od nobene druge slovenske naselbine. • Lokalni odbor bo skrbel, da objavi podrobnosti o pravem času. • Martin JudniČ, tajnik. S. R. Z. V SHEBOYGANU, WIS. Lokalni odbor Slovenskega Republičanskega Združenja je no željo mnogih rojakov za nedeljo, 3. marca, sklical javen shod, da se občinstvo pouči o pravih namenih S. R. Z. Nekaterim osebam, katerih sicer ni veliko število, ki pa so zato tembolj zaljubljene same vase, ni bilo to nič všeč, kajti po stvari, o kateri se javno razpravlja, je bolj težko udrihati za hrbtom. Belili so si glavo, kako bi preprečili shod in nazadnje se ti junaki n is. ustrašili naji>odlejšega sredstva: Denunci-anstva. Zlezli so na sodišče in tam beračili, da bi nam — prepovedali shod. Zasluženo blamoŽo so utržili. Poučili so jih, da Wisconsin ni v Avstriji in da sploh nc komandi rajo tukaj še nikakršni kraljevski biriči, pa so odšli z dolgim nosom. Shod, ki je bil sklican v dvorano Standard na Indiana Ave., se je torej vršil kljub vsem splet-h kqrijam, in agitacija nasprotnikov je morda le še pomagala, da je bil sijajno obiskan. Boljše udeležbe pač pi moglo biti, kajti skoraj bi lahko po ijfteiiih;«eŠteli tistih par Slovencev iz naše naselbine, ki niso bili navzoči. Dvorsna, ki gotovo ni majhna, je bila dobesedno natlačena. V imenu lokalnega odbora je predsednik Anton Zorman otvoril shod, pozdravil navzoče in na kratko razložil namen zborovanja. Potem je slovenska godba "Orel" zaigrala ameriško himno. Nato je deklica Frances l rbančič deklamiralo priliki primerno pesnitev, za kar je žela burno odobravanje. Potem je nastopil pevski zbor "Danica", ki je pel na veliko zadovoljnost vseh navzočih. Prihodnja točka je bila govor o jugoslovanskem problemu. Ker je bil povabljeni govornik iz Chicage na poti zadržan, je predsednik Zorman začasno prevzel njegovo nalogo. Razložil je, kako je prišlo do tega shoda. Poskušalo se je tudi v Sheboy-ganu zabeliti znano Krfsko deklaracijo tako, da bi jo Slovenci použili; ampak noše ljudstvo ne mara take kuhe z nobenimi ocvirki. Hotelo se je torej natančneje poučiti o namenih S. R. Z., s katerimi v srcu soglaša. Mi smo za zedinjenje Jugoslovanov na republičanski podlagi, kajti naš narod se hoče otresti cesarskega jarma, pa go ne zomenjoti z nobenim kraljestvom. Že med Zormanovim govorom se je videlo, da soglaša ogromna večina občinstva s temi idejami in jc burno odobravala. Medtem je prišel sodrug Kristan, ki ga je množica' takoj pri vstopu v dvorano simpatično pozdravilo. Ko je odigrala godba, ga je predsednik predstavil zborovaleem in mu podal besedo. Govornik je obširno obdelal predmet dnevnega reda in govoril tako poljudno, do ga je vsakdo moral razumeti. Posegel je nazaj do pričetko sedanje vojne in postavil vprašanje, zakaj je prišla ta katastrofo in zakaj je izbruhnila krvava groza ravno no Balkanu. V svojem odgovoru na to vprašanje je dokazal, da je balkanski in jugoslovanski problem ne le narodna, ampak velika mednarodna zadevo, ker je evropski mir v veliki meri odvisen od tega, kako se reši to vprašanje. Potem je razglabul, kako bi bilo mogoče rešiti ta problem, da bi rešitev ustrezala interesom nnrodn in obenem interesom miru.. Dokazal je nujno potrebo zedinjenja, obenem po tudi potrebo, da se izvrši to zedinjenje na najbolj demokratični podlagi, ki je mogočo. Rezultat njegovega razgla • banja je bil to, do se more pravi cilj doseči le s federativno jugoslovansko republiko,- ki bi bilo sposobna, do postane član balkonske in splošne evropske federacije. Oovornikovi dokazi ko bili prepričevalni in ljudstvo je pogostoma glasno izražalo svoje soglošanje. Po končanem govoru je predsednik vprašal, če ima «kdo kakšen ugovor. Na to ne ni nihče oglasil. Potem "je omenil, do je govornik pripravljen odgovarjati no eventuelito vprašanja, ki se tičejo predmeta. Te pravice se je |mslužilo nekoliko oseb, a deloma so jo tudi zlorabljali. Govornik je jasno odgovoril na vsako količkaj stvar- no vprašanje; ko so se pa začela v obliki vpra -šanj skrivati razna natolcevanja in skrajno umakni osebni napadi, so dotični junaki ob burnem odobravanju ogromne večine izkupili, kar mo iskali. Očitno je hotelo par ljudi natezati potrpež-ljivost oMnstva v nadi, da povzročijo kakšen nered; ta čedni namen jim je pa popolnoma iz-podletel. Ko je bila ta točka zaključen*, je tajnik prečital sledečo resolucijo: Slovenci smo jugoslovanski narod, po rodu in jeziku pripadajoč skupini Jugoslovanov, naseljenih ua balkanskem polotoku. Sedanju vojna se je pričela prav med nami, na Balkanu. Koliko uničenja, opustošenja In trpljenja je prinesla ta vojna balkanskim narodom, se lahko presodi po dejstvu, da je imel nemški in avstrijski imperializem za namen iztrebljenje zlasti tistih jugoslovanskih plemen, ki so se upirala njegovim hudobnim namenom in germanizociji. Naše ljudstvo je bilo pred to vojno vedno objekt političnih intrig evropskih imperialistov in kapitalistov, ki so a svojo grabežljivo politiko ugro-ževali balkanski in s tem svetovni mir. Slovenci, sedaj proti svoji volji pripadajoči oficielni Avstriji, smo najseverozapadnejšl del Jugoslovanov. Preko naših dežel je vsenemški imperializem gradil most od Baltika k Jadran -skemu morju kakor čez vzhodni Balkan od Baltika k Rgejskemu morju. Za ta namen niso bili razkosani le Jugoslovani sploh, ampak tudi Slovenci posebej. Tako zatirani in namenjeni po -gubi, proti svoji volji prisiljeni v krvavo službo avstrijske reakcije in imperializma, čutimo neizogibno potrebo, da se združimo z ostalimi Jugoslovani v prirodno skupino in zato pozdravljamo iz vsega srca pravično zahtevo predsednika Wilsons, da naj vsak narod sam odloča o svoji usodi. Od pravične rešitve jugoslovanskega in balkanskega vprašanja je odvisen tudi bodoči mir Evrope. Balkan je bil stoletja predmet sporov. Ondotne zmedene razmerp so izzivale in omogočale domače nerede in zunanje napade. Vsled tega je bil Balkan leglo vojn med balkanskimi državami samimi in mednarodnih konfliktov; zatorej ni rešitev jugoslovanskega in balkonskega vprašanja le zadeva balkanskih norodov, ampak zelo važna mednarodna stvar. Zadovoljiva rešitev problema je le v tem, da se izpolnijo opravičene želje prizadetega ljudstva po združitvi, v ka-' tereni bo vsakemu delu, torej tudi Slovencem, -zavarovana avtonomija v njih posebnih zadevah v federativni jugoslovanski republiki. Ljubeči svobodo in pravičnost in zvesti temeljnim načelom dežele, v kateri živimo, priznavamo opravičenost vojnih namenov, ki jih je v imenu Združenih držav izrekel predsednik Wilson in smo pripravljeni posvetiti vse svoje moči za 'zmago demokracije in poraz grozeče avtokro-eije. Proti resoluciji ni bilo nobenega ugovora in predsednik je ob glasnem odobravanju naznanil, da je soglasno sp;-ejeta. Nato je o polnoči zaključil shod. Po zborovanju se je priglasilo veliko udeležencev za člane S. R. Z. Manifest, s katerim je nemška socialistična manjšina hotela sklicati zl>or, da bi se razpravljo-lo o ruski izjavi glede na mir brez odškodnin in aneksij, je bil konfisciran; njegovi začetniki so bili, kakor je pravil Haase v rajhstagu, na vse načine šikaniranj in preganjani. To je značilno. Ne da bi se preveč razburjali, če je sploh kakšna reč konfiscirano. Gotovo smo brezpogojni prijatelji svobodne besede; po našem mnenju je za pošteno stvar le malokdaj potrebno, do se brani z zatiranjem nasprotnega mišljenja. Ne pravimo pa, da ne morejo nikdar nastati slučaji, ko se tudi dobra stvar ne more izogniti temu. Bolj-ševiki so absolutni nasprotniki smrtne kazni, a ko je Petrogradu zagrozil nemški napad, so za-žugoli, da bo vsakdo ustreljen, če ga le zasačijo, da krade. Tudi oni so zatrli mnogo listov itd. Ako bi v kakšni deželi zmagal socializem in vpeljaval svoj gospodarski sistem, pa bi začelo par kapitalistov «ščuvati in bi nastala nevarmst, da provocirajo s tem recimo napad od strani sovražne dežele, tedaj je zelo verjetno, do bi tudi socialisti zatrl| tako nevarno hujskojoče časopisje. \ izjemnih slučajih so vedno veljala izjemno sredstva. Konfiskacijo kakšnega letaka v dobi vojne torej ni reč, zorodi katere bi človek iz kože skakal. Ampak če pravimo, da je bilii to konfiskacijo značihi«, jc stvar sledeča: Grof llertling je izjavljal, da se Nemčija popolnoma strinja z ruskim načelom miru brez aneksij in odškodnin. Ko so manjšinski socialisti izdali manifest o takem miru, ga je dal konfisciroti. Novodno se ne konfisciro to, s čimer se človek strinja. Torej se Bertling ni striniol z nnzo-rom o takem miru. Ampak v roistogu je dejal, da se strinjo. Konfiskacija manifesta dokazuje, do se je agol. Človek je lahko plemenit grof. pobožen kristjan, vodja klerikalne stranke na Bavarskem, nemški kaneelar in kajzerjev zaupnik, pa vendar pri vsem tem navaden lažnivec. In flertlingova inž je bila že več — postala je navadna, podla goljufijo. Kdor broni svojemu narodu pot v združitev, kjer se podvojc in potroje vse sile, kjer se z vsem človeštvom vsi njegovi deli dvignejo na doslej neznano stopnjo, ne ljubi svojega naroda, temveč je njegov sovražnik. Tudi v svetu idc| zmagujejo večje in močnejše. Šovinizem v boju z Internacionalo lahko doseže tnpatom časoven, dozdeven 'uspeh; tudi v aprilu pade včasi sneg. Todo konec tega boja ne more biti dvomljiv nikomur, kdor veruje v razvoj in napredek. Intemaeionolo je ideja zedinje-nega cloveitva. In človeštvo bo zmagalo mir*' Jt m - Naša majniška izdaja flodr«|il Zima se približuje kraju in « pomladjo pride zopet svetovni praznik zavednega delavstva prvi majnik. Za proletariat, ki je zvest ideji svobode in mednarodnega bratstva, nastaja vprašanje, kako proslavi ta dan, katerega pomen so dogodki zadnjih let le še povečali Res da je v mnogih deželah, «lasti v državah teroristične avtokraeije, v Nemčiji in v Avstriji, praznovanje prvega majni-ka nemogoče. Ali s tem ni rečeno, da je poginilo, kar izraža ta proletarski praznik. Vojna je le še jasneje pokauala, da je brez mednarodne solidarnosti narodov, v prvi vrsti njih množic, njih delavskih razredov, vsaka svoboda, vsak napredek in uspešen razvoj človeštva nemogoč. Kakor mora izginiti tiranski absolutizem, tako mora tudi miniti nacionalistična prevzetnost in zaničevanje drugih narodov, da se more na trdno podlago postaviti mir, ki ga potrebuje svet za prosto dihanje in varno življenje. Prav to mednaroduo pobratimstvo je pa temeljna ideja prvomjaniškega praznika. Ta ideja ni mrtva, temveč se je mogočno poživela injM širi dalje od dne do due. V mnogih krajih so ji aamašeua usta, toda v srcih živi povsod in v vsaki deželi pride dan, ko vzplamti v mogočnem plamenu, v katerem izgori despotizem. Vojna, ki je po vsem svetu v vseh krogih jk>-vzročila zmede in zatemnila mnogo jasnih pogledov, ni niti delavstvu popolnoma prizanesla. Tudi delavci so ljudje in tudi najbolj zavedni med njimi niso nezmotljivi. Pojavila so se nasprotja v presojanju položaja, v izbirami taktike, in v časi so ta nasprotja dobila ostre oblike. Toda zelo majhne so tiste duše, ki obupavajo zaradi tega nad delavsko osvoboditvijo in nad socializmom. 'Emancipacija proletariata je utemeljena v razvojnih zakonih in nobena sila na svetu je ne more trajno preprečiti. Nekaj Časa jo lahko zadržujejo zunaujd ovire in zmote delavstva samega; tod« kar sc uiora zgoditi, ae zgodi prejalislej neizogibno. Socializem je tak cilj, ki ni izumljen v glavi kakšnega posameznega človeka ali kakšne male skupine, ampak je neizogibna posledica gospodarskega razvoja, iu zato je njegova končna zmaga nedvomna. Njegovo propagando lahko o-vira in otežčava brutalna sila; njegove namene lahko obrekujejo podle kreature; njegovo ime lahko zlorabljajo fanatiki in nevedneži; socializem sam ostane kljub temu zdrav in krepak, in z njegovo zmago pride svoboda in povišanje vsega človeštva. Čim bol jse pa kaže kratkovidnim očem, kakor da hoče tudi socializem pogoltniti kaoa, tem resnejša je naloga resnično zavednih delavcev, da drže krepko prapor svobode in mednarodnega hratostva, da podkrepe vero omahujoči h in vlijejo poguma tistim, ki so preveč zatirani, da bi mogli dvigniti svoj glas. (Način praznovanja Mirnega je stvar prizadetih organizaciji. Toda "Proletarec" in "Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba" hočeta tudi od svoje strani storiti, kolikor je mogoče, za proslavo tega dne. Že lani smo izdali poseben majniiki list in smo z njim dosegli velik moralen uspeh. To nas vzpodbuja, da ponovimo letos ta korak v na-di, da ustrežemo s tem zavednim slovenskim delavcem. Izdaja bo zopet urejena v obliki revije v velikosti 10.5 proti 7 palcem in bo štela najmanje dvajset strani. Ako pa dobimo zadostno množino oglasov, bo obsegala dvajset strani samega čtiva, to se pravi, da ne bodo oglasi všteti v tem številu strani. Kakor lani, bo tudi letos slavnostni list lepo in bogato ilustriran Ureditev poskrili uredništvo "Proletarca", kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo, ki bo dostojna delavskega praznika in gotovo zadovolji vse čitatelje. Kolikor je ležeče na upravništvu, bo tudi ono vse storilo, da se izpolnijo vse upravičene želje. Ta izdaja izide poleg "Proletarca" ki izide redno brez obzira na slavnostni list. Naročniki torej dobe tudi za 1. maj redno "Proletar-čevo" številko. Kdor želi slavnostni list, ga mora naročiti. Lani smo storili v tem oziru prvi poizkus; letos ga ponavljamo. Ako se obnese, bo Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba iz tega črpala pogum za prihodnja leta in tedaj je gotovo, da (»ostane slavnosti majski list trajna letna izdaja. Z ozirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, vsled katere se pokrivajo le izdaje z zelo velikimi nakladami, se di-rektorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ustreže s to izdajo željam najširših delavskih krogov. Vsak sodrug, kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep spomin. Cene slavnostnega lista so sledeče: 0 Posamezen iztis.............$0.10 10 iztisov................0.95 25 iztisov..................2.26 50 iztisov . .................. 4.50 100 iztisov ...................8.00 Sto i/tiso v ...................10.00 :> iztisov ..................MM 1000 iztisov ....................00.00 Majski slavnostni list izide v prvi polovici aprila in prosimo vse organizacije kakor tudi ]>osamez-ne odjemalce, da sc Čimprej uaroče. Na vsak na-čiu pa morajo biti naročila najkasneje 5. aprila v rokah upravništva. Z ozirom na velike stroške nam ne bo mogoče tiskati več iztisov, nego jili bo naročenih; kdor se prekasno oglasi, mu torej ne bomo mogli postreči. Prosimo sodruge, naj vpo-števajo to, ker se je doslej ženekolikokrat zgodilo, da so nam naše izdaje — n. pr. letošnji koledar — zelo kmalu p<*le, in tako se tudi sedaj zelo lahko zgodi, da ne Immo imeli več slavnostnih listov, ko bi jih marsikdo še rad dobil. 8 pravočasnim naročilom je pa to vprašanje rešeno. Vsa naročila sprejema upravništvo "Prole-tarca". Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo> nam ni treba naglašati. Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite! UPRAVNIŠTVU '' PR0LETARCA' •' 4008 W. 31 st St., Chicago, 111. Pošiljam........dol......... cent. za ............ iztisov majskega slavnostnega lista. Pošljite na naslov: Ime . . ............................. Ulica.............................. Mesto in država ...................... Delavec — zavedaj se, kaj si in kakšen je tvoj položaj. — • Zvečer se vračaš utrujen d-> smrti Upogi-bajo se ti kolena, uklonjena, uklonjeua je tvoja glava, izčrpane so tvoje moči, onemogel tvoj život. Srečaš svojega gospodarja. V avtomobilu se pelje ali v krasnem vozu malo na zrak. ¿edel jc ves dan v brezdelju, pital se — zdaj gre malo ven, da si pripravi želodec za nove gostije. O-bleeen je lepo. V okrasje nosi zlato in drago k«meuje, vredno lepega premoženja. Ozri se vanj in vprašaj: zakaj vse to. Ti si svoje moči delu, on pa razkošju. Vprašaj sc premisli, če je to pravica. Ti si delal, trdo de-— on je počival in užival. Ti prejmeš boren košček, toliko, da si za silo nakupiš slabe hrane, on prejme vse. Narava je dala produkte, iz katerih si koval cekine za svojega gospodarja. Čegava je narava T Človeška, kajne. In ti si tudi človeik. Kljub temu si delal za druge. Narava bogati kapitaliste s pomočjo tvojega dela, zakaj ne bogati tebe? Ali vidiš krivico, ki se ti godi? Tvoje znoj-n* kaplje padajo za druge, moči tvojega telesa kradejo drugi. Narava je dala človeku svobodo; Toda kapital s pomočjo raznih ver te je oropal te svobode. Tvoje moči gredo za druge, tvoja svoboda je tvoje , kapitalu prodano telo, dokler ne izčrpajo iz tebe vseh življenjskih sil. Kapitalisti so prišli do svojega premoženja z ropom naravnih bogastev in z ropom človeških sil. Pomagale so jim v prvi vrsti vse vere, katerih namen je pred vsem držati človetka v duševnih okovih. Pomagali so jim janičarji — delavci brez pravic i.i glave, katere je kapital ppra-bil za svoje orodje, za svojo obrambo. Kapital je razdelil naravo, last vseh ljudi. Ti si človdk, z vsemi pravicami človek — narava je velika, prostorna za vse — in vendar nimaš koščka zeunljc, katerega bi mogel imenovati svojega. Žival ima svoj kotiček, svoj dom, ti pa, krona stvarstva, gospodar vse narave, moraš živeti tam, kjer ti milostno dovolijo drugi. Drugi so naropali zemljo in njeno bogastvo, potem pa postavili mejnike med mojim in tvojim, ko ni ostalo že ni nič več zate. Ostal si sicer po imenu človek, ki inia svojo pravico kvečjemu še v skupni lasti — to je na cesti. V resnici si pa suženj, katerega življenje je odvisno od tistih, ki so te o-kradli za vse. Tako živiš -r- tako so živeli pred teboj in tako bodo za teboj, dokler — bodeš dovo-lil. * Dovolil? AH imam jaz moč preprečiti, da bi kapital ne izrabljal mojih moči? Ali morem jutri iti k svojemu delodajalcu in reči: ti, tako ne bode šlo več dalje. Kar napravim jaz, bo moje, kar napraviš ti, bo tvoje? Ali moreni spremeniti sistem, kateri traja že stoletja? Da, moreš vse, samo čc hočeš. Ne danes, ne jutri, ampak kmalu. Sistema, kateri je dozorel stoletja, ne bode uničil en mahljaj. Uniči se polagoma sistematično — brez orožja iji krvi, uničiš ga lahko, če se zavedaš. Tvoja pamet je naj-silnejše orožje — zbudi jo, pomagaj jo ¿buditi pri drugih, pa bodeš kmalu prost. Suženj si, ker sam hočeš. Tvoje telo prodajaš, tvoj um pa spi. Zbudi ga, zdrami ga. To je bil prvi pogoj. Zdaj pride pa drugi. Tvoje telo živi — zato potrebuje hrane. Tvoj adramljeni duh tudi živi — a potrefouje^prav tako hrane. Brez zadostne hrane uvenejo njegove pioči, kkor uvene telo. Velike važnosti je, kak-*ao hrano oživa tvoj duh. Kain pojdeš ponjot Ce greš v cerkev ali knjeni časopisom, ti bodo rekli: božja volja je, da si suženj. Brez božje volje ne pade še las z glave. Trpi, dajaj, da boš slabši — čaka te lepo plačilo na onem svetu. Delavec —ti pa pomisli, da si na tem svetu, in da hočeš najprej na tem svetu človeku dostojnega življenja. Tisti, kteri se tolažijo z drugim svetom, niso bili še nikdar tam. kot ni bil nikdo. Drugi svet je nastal, ker so nastali ljudje — ko bi ljudi j ne bilo, bi tudi druzega sveta ne bilo. O tem smeš biti prepričan. Veselja in trpljenja druzega sveta so zato tukaj, d ti v prvem slučaju zatro tvojo zavednost, v drugem slučaju pa, da te svarijo, da ostaneš to, kar si: to je nezaveden suženj drugih. Ali pojdeš po hrano za svoj duh med prepri- čenja. ktera je ustanovil kapital, da se lažje uz-držuje na površju? Ali pojdeš po hrano t je, kjer te smatrajo za sužnja, za človeka nižje vrste? Kam pa pojdeš potem? Kam drugam, kakor t je, kjer je studenec zdrave hrane, kjer so tvoje pravice kot človek in delavec, tje, kjer ti vzhaja nova «arja resnične svobode in pravice — v socializem. Socializem bodi tvoja hrana, socializem tvoje prepričanje. To je moderna delavska vera, ktera zbira sužnje kapitala, brezpravne ljudi, jih uči, združenja v čete, ktere korakajo skupno do pravičuega in resničnega človeškega življenje. Delavec — zavedaj se. Zavedaj se, kaj si, kje je tvoja relšitev in kje tvoja duševna hrana. Zavedaj se sam — pomagaj zavedati tudi druge. Tvoj delokrog je velik — brezpravnih, tebi jed-nkih ljudij je največ na svetu. Z vsakim človekom, kterega pridobiš, si za korak bližje zmage. Nc obupaj. Nezavednost in tem$ je velika — a nikdar ne tolika, da bi ne prišel kdaj žarek spoznanja. Kaži ljudem, kaj so, in kaj bi bili lahko. Viši svojo dolžnost, kot učenec, to se pravi: uči se vedno sam. Vrši svojo nalogo kot učitelj, to se pravi: pomagaj učiti druge. Bodi vztrajen, energičen v svojih potih in prepričan smeš biti, da pride kmalu dan tvojega rešenja, vstajenja tvojih pravic, tvoj dan — dan modernega sužnja, dan brezpravnih. Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica. Jernej jc gledal v tla in je molčal, potepuh pa je veselo govoril. "Leži pač težek#grch na vesti, naj leži pogrnjen in zaklenjen! — Kesanjc — bodi kesanjc! Ampak bridkosti — bridkosti ni treba! Glej, jaz sem maloprid, negodnež, nadležno motovilo, ki se vrti pred nogami spodobnim ljudem. Pa nisem nič žalosten. Kaj bo jutri z menoj, kaj pojutrišnjem? Jutri me bodo sodili, pojutrišnjem me bodo zaklenili —' in kam potem? Kam me bodo gnali? Tja me bodo gnali, kjer imam na vsem prostranem «vetu najmanj opravila! V tisto vas, med hribi zakopano, kjer mc je Bog v svoji norčavouti poklical med ljudi! Kdo jc tam: oče, mati, brat, sosed? Pogani so tam, bolj tuji in odljudeni, kakor mestna gospoda! Kdo jim pozna obraze, kdo jim razume jezik? Nič, tja mc ženo; tam, pravijo, da sem doma! Zakaj sem tam doma, to Bog razsodi; prav tako lahko bi me gnali v Koromandijo pa bi rekli: doma si v deželi Koromandiji, ne smeš se geniti drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljubljani doma, v Ljubljani mi je pogodi. — Kam pa bodo gnali tebe?" "Onali?" se je začudil Jernej. "Nikamor me ne bodo gnali! Jaz imam svoj dom in svojo pravico!" Potepuh je visoko vzdignil nogo, položil je kolena navskriž in se je veselo umejal. "Čemu pa si kradel?" "Kaj kradel?" Jernej jc vzravnal život in jc položil roke na kolena. "Nisem kradel! Svoje pravice iščem in našel jo bom! Zaklenili so jravieo razbojniki, tudi mene so zsklcnili, ampak prišla bo ura in duri se bodo odprle!" Potepuh se ni več smejal naglas, samo v raz-rite brke se je smehljal, kakor se odrasel človek smeje otroku. "IVso te zaklenili? Pa se duri cdpro?" "Pa se odprol" Še bolj sc je suicjad potepuh; nastežaj je odpiral usta, ves život sc mu je tresel, glasu pa ni bilo. "Zdaj ti verjamem, da res nisi kradel! Kdor zaupa v pravico, ni kradel, ne ubijal. Ampak gorje tebi, ki nisi nc kradel ne ubijal in si vendarle prišel s pravico navskriž! Hud in samopašen gospodar jc pravica, ne da si oporekati. Če ti je nedolžnemu natovorila uboj, tedaj si ubijal, pa konce besedi! Cc ti je natovorila kradež, si kradel z obema rokama! Pa reci, da si nedolžen, pa reci, da nisi ubijal, nisi kradel — joj tebi! Zrni-rom jc boljše, da prideneš kar na lepem še par ubojev in kradežev, zakaj pokazal boš ponižno in skesano dušo. Pravici pa so prikupne take duše, pa če so vse ciganske in z grehi obložene; zakrknjenih src ne mara, po nedolžnosti ne vpraša. Mene poslušaj, po meni sc ravnaj. Jaz izhajam z njo prav pošteno; kakor soseda sva, ki sc časih malo sporeČeta, $rugačc pa živita, kakor je Bog ukazal. Danes me ukani ona, jutri jo ukanim jaz, pa sva obadva zadovoljna. Kadar mc zaloti ps nekrivem, se ne cmerim in ne delam pustih ob-* razov, temveč grešim takoj in natanko v toliki meri, da jc stvar poravnana. Tako izhajam s pravico mi učenjaki in modrijani. Ne prerekaj sc z njo, posebno če si nedolžen, se nikar ne pr» rekaj! — Razloži mi svojo pravdo, da ti priskočim s koristnim naukom!" Jernej mu je razložil svojo pravdo, potepuh pa se je smejal, da je bil ves solzan. Strmel je v Jerneja z debelimi očmi, kakor v zamorca na semnju, zibal se jc v životu in sc jc tolkel z dlanmi po kolenih. "Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval te bom po svetu, po sem njih te bom vodil, po žegnanjih bova hodila, pred cerkvijo te bom kazal. In dobro se nama bo godilo, Jernej! Morda se nama še pripeti, da srečava pravico* tisto, ki jo zalezuješ; tudi jaz bi jo rad videl. In kadar jo srečava, pojde z nama, na Bemenj in na žegnanje. Komedijantje bodo razdejali šotore, Ta-lijan pojde z opico v tuje dežele, kamela bo osramočena, medved zaničevan. Ali mi trije, ti, Jernej tvoja pravica in jaz učenjak, mi trije si bomo nabrali cekinov, da bomo živeli bolj veselo, kakor jc Živel sam Kurent!" Jernej pa je gledal mrko in žalostno, nobena guba sc ni zgenila na njegovih licih. "Ne izkušaj Boga!" je rekel, "lludo bnemč ti je naložil, da je tvoje srce omagalo in da govori bogokletno v .svoji malodušnosti. Krivico si izkusil, nič pravice: in praviš, da ni pravice na svetu; kamen so ti dali namesto kruha: in praviš, da ni kruha na svelu. Bog je ustanovil postavo; božja beseda pa ni kakor dežnica, ki jo do večera popija suha prst; živa je, kakor je bila prvi dan in če jc zaupanje v tebi, jo boš slišal in boš obilno poplačan za vse trpljenje!" Potepuh se ni več smejal, poglcdnl je Jerneja z začudenimi očmi. "Ne bil bi rad v tvoji družbi, sosed; se ponoči se bom obrnil v steno, zakaj popotnik sem in vidim v tenii. Tolažbe ni veliko v tvojih krščanskih be«edah, pač pa — ali veš, sosed, kaj bi storil, čc bi te tako poslušal in bi se tista tvoja vera izlila vame? —elS bi in bi najprej ubil sodnika in njegove pomočnike, nato šc nekaj drugih ljudi, zakaj vsi so moji hudobni sodnik že od rojstva ;fnaposled bi zažgal še to hišo, pa bi rekel: Olejte, Bog je poslal pravico na svet, jaz sem slišal njegovo besedo pa sem napravjl po njegovi zapovedi! — Tako bi rekel in tako bi storil, čc bi bila tista vera v meni kakor je v tebi. Ampak-Bog me ni ustvaril za aponteljna, zato sem rajši berač. Pravica mc tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lahko noč!" "Tudi tebe sc bo še usmili Bog, tudi ti boš še klečal in jokal!" je rekel Jernej. "Zakaj bolj mirno jc srce v joku nego v smehu \ in solze umijejo ves greh in vso krivico!" Tako sta se pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva sta utihnila: potepuh je bil nejevoljen in se je obrnil v steno, Jernej je klečal pred posteljo in je molil dolgo molitev. Truden je bil, brpme, ga je potisnilo nizko ktlom, vere njegove pa ni oipajalo. XIV. Komaj se je Jernej vzbudil, so prišli in so ga gnali dalje, sam ni vedel kam. "Udari( apostelj, udari!" je zaklical potepuh za njim, ko so sc zapirale duri. Jernej ga ni' slišal, molčal je, povesil je glavo ter je šel, kamor so ukazali. "Kam me ženete? To povejte!" Molčali so vsi in so gledali mrko, kakor črni čuvarji Kristusovi. Jerneja ni bilo strah, ampak nemirno in hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj tako sc mu je zdelo, kakor d.a ne vidi več dobro in ne sliši več natanko; in kakor da je čez noč oslabela njegova pamet. Spoznati ni mogel, kaj je storil tujim razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti 4ii mogel, kod ga vlačijo tako molče in strahotno; ni mogel ugeniti, kaj name-, ravajo.z njim, pravice željnim. Kakor da je v mesto zablodil, koder ni hodil še nikoli, med ljudi, ki jim ni razumel ne govorice ne postav; vprašaj jih, pa ti ne bodo odgovorili, pozdravi jih, pa ne bodo odzdravili; njih pravica ni tvoja pravica, njih Bog ni tvoj Bog. "Potrebno je, Boj* jc ukazal, strma in ka-menita je pot do pravice!" je rekel Jernej v svojem zaupanju in je povesil glavo in je šel z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne za r.niirom oči od svojih hlapcev. Vodili so ga in gonili, kakor nekoč (lospoda od velikega duhovna do velikega duhovna, od sodnika do sodnika; izpralevali no ga. Jernej pa je odgovarjal po pravici, brez srda in brez ošab-nosti. Mnogo gospode jc videl in mnogo biričev. Hudo so govorili z njim, mrko so gledali nanj, pehali so ga in suvali od duri do duri; Jernej pa ni kričal in nc grozil, zakaj cisto je bilo njegovo srce in njegova vera je bila trdna. Tudi se ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom in kakor z otrokom; zaničevanje in zasmeh je trpel zaradi pravice. Ni se rotil in ne pritoževal, ko so rekli, da je bolan na duhu In da je bebast otrok v svoji pameti. (Dalje prihodnjič.) PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. _ ' IZHAJA VSAKI TOREK._ —— Lastnik ia izdajatelj: - .Ingoslovatska delavska tiskovna dražba v ( hieago. Illlaols. Naročnina: Za Ameriko $2.00 aa celo letu. $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.50 ia celo leto, $1.26 sa pol lota. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi btvali&ea je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slavanaka organisacija Jugasl. —- socialistično svoao v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanju lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udov ich, 1844 So. Racine Ave., Chicago, 111. PROLETARIAN Owned and published svory Tuesday by Sau lb Slavic Workmen*» fab. Ca., Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertising rates oa agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 400S W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS RAZREDNI BOJ. Delavski razred je v nepresta- nem konfliktu s kapitalističnim razredom rti delavski razred bo v tem boju tudi zmagovalec. In kadar se to zgedi, bo razredni boj prvič prenehal v svetovni zgodovini. Razredni boj se danes bojuje na političnem kakor tudi na gospoda rskem polju. Organizacija za boj prve vrete je politična stranka, za druzega strokovne organizacije ali unije. Zahteva newyorskih socialistov. Iz New Yorka je prišel dne 2.1 imeli dobre in poštene namene t. m. sledeči telegram: , ' tisti, ki no glasovali za resolucijo Nemška ofenziva proti Rusiji je večine; ampak v zmoti so bili. povzročila med socialisti ogromen Glavni vzrok njihovega ravnanja odpor zoper nemški pacifizem, je bil ta, da niso poznali podlosti kar so je manifestiralo snoči no velikem socialističnem shodu v Acolian Hali. Zbor je skoraj soglasno odobril zahtevo, da naj se vsi socialisti v Ameriki »edini j o za podpiranje vojne, ker je to edino praktično sredstvo za obrambo demokratičnih idealov proti nemškemu imperializmu. Resolucija, ki jo je sprejelo 1200 zborovalcev, zahteva, naj skliče socialistična stranka tekom dveh tednov izvrševal ni odbor za revizijo resolucije st. loniške konvencije, v kateri je bilo izrečeno, da je vojna z Nemčijo neopravičena. Druga resolucija, ki je bila sprejeta na shodu, poziva redikal-ee vseh vrst v Ameriki, naj opuste malenkostne razlike nazorov in za izpolnjevanje svoje dolžnosti proti svojim bratom v Kursiji "začno sveto vojno zoper stekle pse v Evropi." Shod je bila sklicala 2idov.«dca socialistična federacija, a udeležilo se ga je mnogo socialistov in radikalcev drugih narodnosti. Govorniki so upozarjali na umiranje ruske svobode pod hohenzol-lernskimi petami in zbor je na- uemškega in avstrijskega imperializma do dna srca. Priti je morala nesreča ruske revolucije, da jim je pokazala vso infamijo kajzerizma, in zdaj spoznavajo, da je vojna do poraza edino praktično sredstvo za rešitev demokracije. In zaradi tega zahtevajo revizijo st. louiške resolucije. e - e e Sodrugi v New Yorku imajo prav. Vse besede o poštenih mirovnih nagibih Nemčije je raznesel veter, ko je Rusija berlinskim mogotcem dala priliko, da sklenejo kolikor toliko pošten mir, pa je kajzeroka razbojniška drhal pokazala, da ne pozna in ne priznava nobene druge pravicc, kakor železno pest. Vsa sredstva kulture, ki jih je ruska revolucija izkušala, so ostala brez uspešna. Viljemovi tolovaji nočejo sklepati miru, ampak ga diktirajo. Nočejo se pošteno pogajati, ampak zahtevajo, da bi premagana stran padla na kolena pred njo. Zoper bindenburško železno pest ne pomaga nič druzega, kakor da si skuje demokracija vsega HHHH I HHI sveta svojo železno pest in zdrobi vdušeno odobraval poziv na vojno hohenzollernsko Brez tegft nc zoper najinfamnejšo despoeijo. e e e Za gospodarsko demokracijo. more biti miru na svetu. Brez tega ni varnosti ne za demokracijo, ne za socializem. Za to delo se mora odločiti tudi socialistična stranka v Ameriki Priznati moramo, da nas to poročilo nenavadno veseli. Socialistični New York se drami in ¿po- Splošno se misli, da so aociali-1 remi*ni P°^aj..To je veli-______________________________ Rti načeli ta boj, a dejstvo je, da i*?™* Pfmen*» J^jU prav 12 GlaSj ki je priže, iz New Yorka, je boj rodil socialiste, ki so ga le New \orka Je P^ajala tista Rro- ^ morft nxMi pQ yHej deželi pokazali v pravi luči ter na ta lia. Paganda katere sad je bila znana Kakor zatifa kajzerslvo in ujCgo-čin privedli zatirane mase do raz- st: jou*8*a resolucija. Cc se jim| yft Roldate8ka SOcializem po Rusi-redne zavesti. zdaj odpira pogled za pravi zna-| ^ kjer vrača nemikim baronom v Pravzaprav bi ne bilo treba uči- čaJ *n J^^jj® voJn^tedaJ f j Estoniji m Livoniji njih fevdalne ti razredne zavednosti; kajti zgo- J1**"' da Prcdrc t.°.^sPaznanJe privilegije, kjer uvaja predrevo-dovina, kaže, da je vsak razred kmaIu;v VS*J »tranklm da najde ,ucionarni kapitalistični red, kjer prišel do zavesti, ko je bil pritisk ameriški socializem svoje pravo strflja ^^ ^^ fako bi ta per. ______ ^ ..... ^ _v e» duevmk, 1 tednik in J^poltnesečniV. Ko je Ml—? brez ^foda, je dobil od zveze 48 mark podpore_ rim napravijo sami po več kakor Nj dyom (1(( jc u ,„ n>j; sto odstotkov profita, ali pa vti- Te besede mogočnega kapitrli-sta ho velikega pomena. One pričajo, da so tudi že v kapitalistično vladajočih krogih spoznali, da je kapitalizem preživel svojo do-bo ter da se bo moral umakniti novemu družabnemu redu, v katerem se preneha zatiranje ljudstva po posameznih osebah, ki si kupičijo sedaj bogastvo od žuljev drugih. Človek bi dejal, da ni težko spoznati potrebo organizacije, in težko razume psihologijo ljudi, ki mislijo, da zadostuje, če nosijo "socialistično mišljenje" v glavi. To bi bilo nekaj, če bi bila človeška družba individualistična, če bi mogla biti taka in če ne bi bilo treba boja. Ali družba jc družba; v njej stoje skupni interesi nad posameznimi — če hočemo ali če nočemo. Teoretično lahko tajimo skupne interese, ali čim bolj jih preziramo, tembolj nas praktično tepo. Zato jc anarhistični induvidualizem, ki|se po« stavlja nad organizacijo, kljub aktivnosti in požrtvovalnosti po. sameznikov tako neploden, da ni dosegel še niti najmanjšega uspehi ha, ki bi kaj veljal za sploŠnost in pomaknil napredek kaj dalje. hotapljati v časopise zlagane vesti, ki spravljajo tudi vlado lahko v največjo zadrego. Oni znajo človeka postaviti v vladno služ bo, kjer dobiva en dolar plače na leto in izgleda kot patriotičen prostovoljec, pa je v resnici zastopnik njihovih interesov, za kar poteguje po dcsettiaoč dolarjev in več. važnejša dežela med nasprotniki kajzerizma. Treba pa je tudi dokazati svetu, da nimamo le gesel, ampak tudi dejanja. Demokracija mora postati kri in meso, da dobimo zaupanje tistih, ki upirajo svoje oči v nas. Na Angleškem in v Franciji igra delavski razred tako veliko vlogo, da jc ne more Armour & Co., ki pripada, ka kor znano mesarskemu trustu,'je iizma. Gospodje kritiki so v temeljni zmoti, ako trdovratno trdijo, dr je imela moderna umetnost prenagljen razvoj. Mislijo, da vidijo žc streho, ko nasprotno niti ves materijal še ni zbran'za zgradbo. Segantini. nihče prezreti. Naj se sodi o bolj-Pri tem'so Zedinjenc države vjševikih, kakor se hoče, tega ven-vojni, in kdor resno misli, si mo- dar ni mogoče utajiti, da ima dc-ra priznati, da je ta^ vojna vse j javsko ljudstvo krmilo v rokah, kaj druzega kakor igrača. Vsa- in če bi se zgodilo, da bi sc morali kdo se moti, kdor misli, da jc boj boljševiki umakniti, pridejo na zoper centralne sile malenkost, njih mesto ali pa v zvezo z njimi Nemčija in Avstrija sta vstopili v ZOpet socialisti, to vojno militaristično priprav- Vsc to gleda na Ameriko in že-ljeni do zob; po vseh deželah sta .jj odgovora na vprašanje, ali se Tmell razpredeno mrežo svojih in- „.«nično, odkritosrčno bojujemo' trig in svoje spionaže; doslej sta 7>a demokracijo. Ali smo tudi do-imeli deloma vsled svoje priprav- nia jskreno demokratični ljenosti, deloma vsled zmot in Pokazati moramo svetu, da napak svojih nasprotnikov toli- 8mo. Za to ni freha hnfi holj|evi. ko sreče, da ju nekateri pesimisti škc mHode; ampak svet mora smatrajo za nepremagljivi. spoznati, da ne opravičujejo mi- In vendar morata biti prema Ijoni do posebnih privilegijev in gani. Za to pa je treba trdega da ne ščitijo dolarski kupi izko» dela in velike požrtvovalnosti, riščanja in zatiranja. Če so kapi-Vsaka sebičnost se mora umakni- talisti škodljivi interesom ljud-ti temu cilju. Toda kapitalistom stva in dežele, ne sme biti nobe-armourskega in swiftovskega ka lnega nasipa, za katerega bi se libra ne prihaja niti v sanjah na lahko nekaznovani umaknili. Ker je žena pod kapitalističnim sistemom najbolj prizadeta, ima prtfakovati tudi največ od soeia misel, da mora biti požrtvoval nost tem večja, kolikor večja je sposobnost za njo. In jasno ie. da človek lahko tem več žrtvuje, čim več ima. Predsednik Wilson razglaša, da se vodi vojna za demokracijo Metrskim magnatom bi bilo najljubše, da bi sc vodila vojna za njihove profite. Ni čuda, Demo- Velik o nalogo ima v tem oziru socialistična stranka, izvršila pa jo bo lahko ako bodo njena dela soglašala s čuvstvi delaVske mase. In ta čuvstva so protikajzer-ska. Malenkostne skrbi wo smrt 11-metniškegai ustvarjanja. Feuerbach. Jeza junkerskegan lista na* ne zanima. Ampak druge reči so tu. Večina slovenskih listov bo debelo gledala, če bere, da je sodrug, ki je bil 13 tednov brez posla, vendar zaslužil 1265 mark ali 1518 kron. A stvar je jasna. Nemški delavci so vzorno orgsnizira ni, in zato so si tudi priborili drugačne plače, kakor slovenski. Druga stran je pa ta: Za svoje duševne potrebe, predavanja, časopise, knjige, zabavne in resne priredbe je ta delavec ve čizdal, nego navadno pohabi v take namene meočan, več nego mnogi in-teligeirtje. Njegovo prvo delo je pfič bilo, da se je organiziral, da sc je bojeval za boljšo plačo, za več prostega čaaa. In kako je porabil te pridobitve, se vidi iz na-venega računa. Najprvo je kolikor toliko gledal, da reši želod -čno vprašanje, a to mu jc bilo sredstvo za uresničenje kulturnih stremljenj. Kdo more ob takih pojavih ble-* betati o sirovem materijalizmu sosialne demokracije? Ampak še nekaj bi vprašali še razne velike uničevalce socializma. Kaj menijo, v čem je največja narodna moč? Kdor hoče priznati resnico, bo pritrdil, da jo ustvarja znanje. Kjer je socializem močan, tam sc dviga ljudska mirna na višjo kulturno stopinjo, in le kjer je masa izobražena, se lahko pravi, da je narod kulturen.' In s slovenskim narodom je tako: M 1 imamo par kapitalistov, ki sede na svojem denarju kakor koko« na jajcih, imamo par fra-zerjev, ki deklamirajo, na drugi strani pa imamo množice, ki še za kruh nimajo dovolj, kaj še za knjige, za umetnost, za kulturo sploh. Socialno demokracijo preklinjate v imenu narodnosti? »Norci! Čim več socialne demokracije, tem bolje b»o slovenski narod mogel tek-nrovati z drugimi. Čim več socializma, tem več bo kulture. Potem pa bi bilo tudi tem več moči za boj za narodni ostanek in za narodni razvoj. Taka je ta reč. in kdor ima zdrave možgane, jo lahko presodi. Ruski delegati ho podpisali kajzcrjev mir. To pomeni, da ni Rusija danes materija I no dovolj močna za nadaljevanje vojne in ae je morala vdati za enkrat v uaodo. Pogoji, ki so jih boljševiki sprejeli, bolje rečeno morali sprejeti, so okrutni. Le infamua fraza kajserskih zločniecv se glasi, da je to "čaaten" mir. V resnici je to kapitulacija Ruaije, s katero ae tudi boljševiki nikdar ne bi bili sprijaznili, ako ne bi bile razmere razdejale odporno silo Ruaije. Podpisani mir trga od Ruaije takorekoč vsak kos zemlje, na katerega je stopila hoheuzollernska soldateska; vrhutega so roparji svojim prejšnjim zahtevam dodali še to, da mora Ruaija odstopiti kos ozemlja na Kavkazu Turčiji, fttiri miljarde odškodnine zahteva kajzerjeva tolpa,od Rusije. Nadalje se vsiljuje revolucionarni republiki trgovinska pogodba, ki daje Nemčiji velikanske privilegije. Delegati, ki so bili v Petrogradu določeni, da podpišejo mir v imenu Ruaije, so pri izvršitvi tega žalostnega posla ohranili dostojnost republike. S kajzerjevimi hlapei ae niao spustili v nobeno razpravo; nobenega meaetarjenja za drob-tine niso poskusili. Prišli so v Brest Litovsk, zapisali svoja imena na dokument kajzerskega to-lovajatva, in zopet odšli. Če je ostalo Vil jemo vim biričem še kaj človeškega Čuta, ao morali občutiti obnašanje ruakih delegatov kakor klofute, in če jih niao zapekle sredi obraza, tedaj so sploh le še mašine. Bridki so pogoji, ki so bili.Rusiji vsiljeni. Ali jasno je, da ni bilo nič druzega mogoče. Da so boljševiki imeli voljo za boj, se lahko spozna iz njihovih izjav, iz ukrepov zadnjega časa in iz skrajnih poizkusov, da bi organizirali odpor. Ti da resistenčna sila Rusije je začasno zlomljena. Zgodilo se je tako, kakor je dejal Trockij v svoji knjigi, davno preden ae je dovršila ta tragedija. "Če predpostavljamo katastrofalen poraz Rusije — pravi v poglavju "Vojna zoper earizem" — je mogoče, da povzroči vojna hi- Precej jasno je postalo, da je vsako upanje na duševni preporod socialistične večine v Nemčiji, takozvane Seheidemannove frakcije, izgubljeno. "Hopfen und Malz verloren" — bi dejali Nemci. Nekaj časa je izgledalo, kakor da ae je v Seheidemannove žile vrnilo nekoliko stare revolucionarne krvi; nastopal je že proti vladi, slavil rusko revolucijo, in parkrat «o *se pojavili že o-strejši glasovi v njegovih besedah .Ali zdaj se že lahko vidi, da to ni bH pravi ogenj. Pod pepelom je bilo pač še nekoliko socialistične žerjavice in " ta je za trenotek zažarela, zdaj je pa v peči zopet popolna tema. Ko so Rusi nastopili za mir, je začel tudi Seheidemann pozivati nemško vlado, naj posluša ruski glas. Takrat je bilo misliti, da je ruski zgled zdramil stare socialistične tradicije tudi v nemški večini. Zdaj pa ne more biti več dvoma o tem, da je milila ta žalostna stranka le na nemške interese — skoraj bi človek dejal: Na prusko-hohenzollemske interese — solidarnosti z ruskimi socialisti pa ni čutila niti za spoznanje. Mir z Rusijo je želel tudi Hertling, ampak le zato, ker je računal z oslabeloatjo Rusije in mislil, da ji fahko vsili pogoje, kakršne hoče sam; za mir z Rusijo je tudi Hindenburg, ampak le zato, da bi zbore, ki so in ki deloma še operirajo proti Rusiji, tem .lože vrgel zapadno fronto. Scheideman sicer ni z glasno besedo zahteval, da se okupira Livonsko, Kuronsko, Estonsko itd., ampak njegova stranka ni mignila z mezincem, ko je Nemčija to faktično storila; njegova frakcija ni imela besede protesta, ko so bili nemški regimenti pošiljani, da pomandrajo rusko revolucijo. Nemški večinski socialisti so si nakopali od začetka vojne mnogo grehov na glavo; a veliko bi jim bHo lahko odpuščeno in vse bi bilo sčasoma lahko pozabljeno, če bi bili vsaj pa padcu eariz. odločneje stopili na noge in pokazali ruskim so- trejši izbruh revolucije, toda za «eno njene notranje slabosti.'1 Tako ae je res izvršilo. Revolucija ni mogla v razmerah, kakršne so bile, opraviti obojega posla — znotraj in zunaj. "Tudi Če doaeže revolucija v takih okolščinah uspeh — je pisal Trockij — kc obrnejo hoheuzollernski bajoneti proti revoluciji." To nevarnost je torej Trockij poznal od začetka; poznali smo jo tudi mi,.le nekateri "čisti" so plavali v oblakih in zidali tam utopistične gradove. Hoheuzollernski bajoneti so se res obrnili proti ruski revoluciji in boljševiki niso mogli storiti nič druzega, kakor rešiti, kar se za hip da rešiti. Da je bil vsaj to mogoče, je zahvaliti dejstvu, da ima kajzerstvo vojno še na drugi strani. Tako je, pa naj fanatiki trobijo, karkoli hočejo. Ako bi imeli hohenzollernski razbojniki proste roke, tedaj ni dvoma, da bi vrgli vso svojo silo zoper Rusijo in njih bataljoni se ne bi ustavil}, dokler nc bi bila revolucija popolnoma pomendrana. Le vojna na zapadni fronti je preprečile, to popolno katastrofo. I^e najbolj bornirani dogmatiki, ki skozi črke nc vidijo živega življenja, morejo zanikati, da je ruska kapitulacija strašen udarec. Trockij je v svoji knjigi vse drugače sodil o ruskem porazu, kakor nekateri utopisti, ki so se vedno sklicevali nanj. "Poraz Rusije nujno predpostavlja odločilno zmago Nemčije in Avstrije na ostalih bojiščih in to bi pomenilo nasilno ohranitev nacionalno-po-litičnegH kaosa v srednji in jugovzhodni Evropi %in neomejeno gos podat vo nemškega militarizma v Evropi. Prisiljeno razo rože nje Francije, miljarde odškodnin, vsiljene carinske meje okrog premaganih narodov, Rusiji vsiljena trgovinska pogodba, vse to v zvezi bi napravilo iz nemškega imperializma gospodarja položaja za mnogo desetletij." Rusija je sedaj res poražena. In zadnje posledice tega poraza bi neizogibno prišle, kakor mir. jih opiauje Trockij, ako se nc bi bilo nekaj zgodilo, s čimer še ni računal, ko jc pisal svojo knjigo. Tc zadnje posledice more preprečiti le dejstvo, da jc Amerika vstopila v vojno. Le to dejstvo dajo še upanje, da ne postane nemški militarizem gospodar vse Evrope. Le Amerika more v boju zoper najstrašnejšo avtokracijo nadomestiti opešano Rusijo. In le z njeno pomočjo se more doseči zmaga, ki bo pomagala revolucionarni Rusiji zopet na noge. Kratkovidni žurnalisti so bili s s vb j o sodbo o Rusiji hitro gotovi. Kako bi se sami obnašali v takem položaju, v kakršnega je Rusija nujno prišla, je drugo vprašanje. Ampak glavno, na kar pozabljajo taki urni pereaarji, je to, da morajo zavezniki v svojem interesu tudi zanaprej vpo-števati Rusijo in da jo zelo potrebujejo, če si hočejo pri skrušenju nemško- avstrijske avtokra -čije prihraniti vsaj nekaj žrtev. Nemčija bo z mirom na vzhodni fronti sama nekoliko razočarana. V praksi se bo namreč pokazalo, da njen uspeh z ozimni na militaristične potrebe vendar ni tako ogromen, kakor je pričakovala. Izza skrajne arogance, ki jo je hohen-zolcrnska banda kazala napram boljševikoin, koteča jih očitno popolnoma ponižati, bi mogel le slepec upati, da nastane med Rusijo in Nemčijo prijateljstvo. To ne bo mogoče, dokler ne pade kajzerizem, dokler se ne bodo mogli bljševiki pogajati s socialisti Liebknechtove šole. Na kakršnokoli dobrovoljno podporo Rusije ne more torej Nemčija na noben način računati. Pač pa ji ostane Rusija kljub izsiljeni dcmobilizaciji tudi zanaprej toliko nevarna, da ne bo mogla kar vse vojske z vzhoda prepeljati na zapadno fronto. Nemčija je odtrgala od Rusije ogromno ozemlje in prebivalstvo v vseh teh krajih jc Pru-siji sovražno. Lit vini, Leti, Esti in vsi skupaj so se pač potegovali za svojo avtonomijo; toda pri tem so hoteli ohraniti zvezo z Rusijo, strastno sc . pa upirajo vsaki nemški hegemoniji, naj ima že kakršnokoli obliko. Vsi ti narodi so v srcu revo- lucionarni in Nemčija jih jc zlasti razdraiila s tem, da je takoj začela vpeljevati protirevolucio-narni gospodarski red. Za vzdržavanje tega "reda" bo morala pustiti po vseh teh deželah prav znatne okupacijske čete. Ni dvoma, da bo v teh krajih vladala skrajno despotično, a njen despo -tizem se ne bo mogel opirati na nič druzega, kakor na njene bajonete. To so fakta, s katerimi morajo zavezniki računati, in zato bi bilo prav dobro, če bi nekateri kapitalistični listi nehali hujskati zoper boljševi-ke. Odkar je v Rusiji izbruhnila revolucija, je bilo storjenih mnogo napak ne le v Rusiji sami, ampak tudi tam, kjer niso znali prav presoditi ruskega položaja. V interesu splošne demokracije je nujno, da se popravijo te nauake, zakaj obnovitev ruske moči je svetovni demk raciji tako potrebna, kakor Rusiji polnoč te demokracije. Ruski revolucionarji niso tiste vrste ljudje, ki bi se trajno vdali barbarski sili hohenzolern -sko-habsburške avtokracije. Vsa njihova dosedanja dejanja, ne glede na to, koliko zmot je bilo v njih, so šla dalje nego za porazom carizma; njih namen je osvoboditev Evrope. Trockij opisuje Nemčijo kot najbrutalnejšo, Avstrijo kot najre-akcionarnejšo silo. Da se razbije Avstrija in pokaže Hoheuzollernom pot za carjem, je ena njegovih glavnih zahtev, ki jo zastopa naravnost s strastjo. Tega cilja ne more revolucionarna Rusija pustiti izpred oči. Toda razumeti se mora, da je njena notranja obnovitev za enkrat najvažnejša potreba. V tem stremljenju jo mora podpirati demokracija vsega sveta. Garancije ji je treba podati, da je varna doma, zlasti da ne bodo protirevolucionarni poizkusi dobili nobene podpore. Tedaj sc Rusija lahko preporodi. In kadar bo mogla zopet trdno stati na svojih nogah, tedaj bo njena revolucionarna sila največji strah hohen-zollcrnstvu in habsburžanstvu. Z njeno obnovljeno močjo doseže demkracija res lahko popolno,, svetovno zmago. Nemškamanjšina cialistom iskreno solidarnost. Če niso razum. om-niti vaaj po vstaji boljševikov na mednarodna načela in si priklicati v zavest, da jim mora biti Trockij vendar bližji, kakor njih Willi Hohen-zollcrn. Toda bilo je vse zaman. Tistih par radikalnih fraz, ki jih je Scheidcmann izrekel, je lc pomagalo zapeljati boljševike, da so verjeli v revolucionarnega duha v Nemčiji; ko jc prišlo do odločitve, so pustili ruske sodruge na cedilu. Morda ne bi bil njih protest praktiepo zalcgcl. Vlada in militarist icni gospodje se ne bi bili ozirali nanj, ampak bi bili enako infamno u-kazali nov napad na Rusijo, kakor so storili brez njihovega protesta. Ampak izpolnili bi bili vsaj svojo socialistično dolžnost. In če je v nemški armadi kaj revolucionarnega duha, bi ga bil tak glas morda vendar zbudil. Nič takega sc ni zgodilo. Pač pa jc večina celo opravičevala nemško vlado in okušala utrditi zaupanje vanjo, dasi je imela tisoč dokazov, da ni verjeti ne eni besedi te handc. Zelo neverjetno je, da bo mogla Scheideniannova klika kdaj opravičiti r.vojc postopanje. Kadar se zopet oživi Interna-cionala, nc bo menda za to gospodo prostora v njej. Edini, ki niso okuženi od "nemške ideje", so neodvisni socialisti, člani manjšine; govor poslanca Haaseja, ki ga je pred kratkim imel v rajhstagu, kaže, da so oni edini pošteno vztrajali na ruski zahtevi;* Mir brez aneksij in odškodnin,' Obenem obsega njegov govor zasluženo kritika večinarjev. Glavna vsebina njegovega govora jc bila: "Ruska vlada, ki je po padcu carizma prevze« la krmilo v svoje roke, je vsem narodom in vladam ponudila premirje in mir. Zadoščenje vabit« ja kaneelarjeva izjava, da smatra to ponudbo za možno podlago za začetek pogajanja. Trda po ve- likih razočaranjih, ki jih je naše ljudstvo doživelo z ozirom na vprašanje miru, se jc vendar treba varovati vseh iluzij in pazno pretehtati vsa dejstva, ne da bi se kaj skrivalo. Do sedanjega časa ni bilo stališče naše vladajoče vojaške diktature lc hladna rezerviranost, ampak faktično odločno nasproatvo napram temu koraku ruske vlade. Manifest naše stranke, sklicujoč zbor, da bi se razpravljalo o ponudbi ruske vlade — o splošnem premirju z namenom, du bi se doaegel mir brez aneksij — je bil konfisciran in njega razširjanje prepovedano. Listu "Lcipziger Volkazcit- ung," ki je bil objavljen manifest, preden je bil izdan dekret, se je zagrozilo, da bo za dobo vojne zatrt. Policija je preiskala uradne prostore naše stranke, iskala rokopis in hotela najli avtorja manifesta, dasi so ga podpisali vsi člani osrednjega odbora. Delavci so sklenili pokazati «voje nagnenje za mir z ulično demonstracijo, ali policijski uradniki so povsod s skrajno brutalnostjo nastopili proti demonstratom. Tiditcv, da je igrala pri demonstracijah so« vražniška pedkupnina kakšno vlogo, je laž. Kdor« koli bi še širil to resnico, je podvržen očitku, da je podel obrekovalec. Bolo paša in njegovi sozarotniki, ki so dobili sovražniški denar ( namreč od nemške vlade; op. ur.), niso bili delavci niti zastopniki delavcev. Zanikarni poizkus, da bi sc na podoben način pridobil vpliv na voditelja francoskih delavcev in socialistov, sodruga Merrhcima, se je enostavno izjalovil zaradi poštenosti tega moža. Kdor je navdahnjen s socialističnim duhom, nc bo storil za blagor svojega ljudstva ničesar, kar bi bilo na škodo drugemu narodu. Nemški socialist iie more storiti ničesar, s čimer bi izročil Nemčijo njenim sovražnikom. Hillquithovo mnenje. Sodrug Morris Hillquith, ki je član glavnega odbora ameriške Socialist Party in znan pisatelj, mož, ki igra zlasti v New Vorku veliko vlogo v socialističnem gibanju in jc bil tam že večkrat kandidat za kongres in zadnjo jesen za šupan-«tvo, spada med duševne očete znane st. louiškc l^olucije. Že nekaj časa se nam je zdelo, da ne prisega Hillquith z vsem srcem na to resolucijo in če smo ae spominjali njegovih knjig in raznih nastopov iz prejšnjih časov, se .nismo čudili temu. Zdelo se nam je, da ga pacifisti slabo poznajo, če ga štejejo za advokata "miru za vsako ceno." V svoji knjigi o socializmu je n. pr. zagovarjal miličin sistem v srnialu ljudske obrambe. Če sc ne motimo, prihaja Hillquith vsaj polagoma zopet do avojega prepričanja, ki se nc more vjemati s st. louiško resolucijo. Kakor poročajo iz New Yorka, je na nekem ondotnem shodu z '»žirom na postopanje Nemčije proti Rusiji dejal: "Sedaj jc jasno, kakor še nikdar nc, d« se mora streti avtokracija in militarizem v Nemčiji in Avstriji. Moji scsialistični prijatelji, rad bi Vam povedal, da imamo vojni oddelek, v katerega lahko vstopite z dušo in srcem, da pomagate mirovnim ciljem predsednika Wilsona do zmage. Ta oddelek vojne službe je propaganda med delavskimi sloji Nemčije in Avstrije." Da se inora streti avtokracija in militarizem v Nemčiji in Avstriji, je torej Hillquithu jasno, kakor še nikdar nc. Nam jc bilo to jasno od tistega trenotka, ko sta Avstrija in Nemčija začeli to strašno klanje. Kajti provokacija te vojne je bila tako frivolna, da bi se o njej lahko reklo, kar je v st. louiški resoluciji na napačno adreso povedano: Da ni bilo v moderni zgodovini vojne, ki bi bila tako neopravičena in zločinska, kakor tista, ki sta jo začeli familiji Habsburg in Hohcn-zollcrn. Hillquithu nc moremo šteti v greh, da ni od začetka prav ocenil podlosti nemške in avstrijske avtokracije; ni je iz lastne izkušnje tako poznal, kakor mi. Sedaj prihaja do prepričanja, da se mora ta avtokracija streti, in kakor se nadalje vidi, sc strinja z vojnimi cilji predsednika Wilsona. Lc ena stvar nam ni jasna. Hillquith priporoča newyorskim socialistom revolucionarno propagando med avstrijskimi in nemškimi delavci. Popolnoma bi se s tem strinjali, Če bi nam kdo povrdal, na kakšen način naj se opravlja ta propaganda iz — New Yorka. Pač bi se tam lahko tiskali revolucionarni letaki v nemščini in v jezikih Avstriji podvrženih narodov. Toda kadar b\ bilo nekoliko miljonov takih letakov natisnjenih — kaj potem? Kako naj se taki letaki spravijo v Nemčijo i»i ' Avstrijo? In kar je še bolj važno: Kako naj se, če bi se že ta transport posrečil, prepreči, da nc bodo sežgani v nemških in avstrijskih pečeh? Dokler ni na to vprašanje zadovoljivega odgovora, je govorjenje o revolucionarni propagandi brez pomena, dasi ne bi želeli ničesar tako od srca, kakor da pride v Nemčiji in Avstriji res do temeljite revolucije. Ampak sodrug Hillquith ni predlagal organizacije socialističnih čet, ki bi šle v Nemčijo in Avstrijo opravljat tako propagando, in če bi jo predlagal, še ne vemo, kako naj bi take čete prišle v Duesseldorf in Ljubljano, v Berlin in na Dunaj, v Lipsko in v Prago, če ji^i nc odpro puške, kanoni in tenki poti tja. Imamo pa še en pomislek in Hillquith nam bo najhrže pritrdil, da je opravičen. Propaganda z letaki in bewedo je lepa reč. Toda kje je garancija, da bo — uspešna? Prav to metodo, ki jo priporoča Hillquith, so že poizkusili boljševiki, in rezultat je bil tak, da je ujezil Hillquitha in mu izvabil klic, da mora biti avstro-nemška a vtok racija uničena. i. Rusi so prihajali z letaki, časopisi, brošurami, knjigami. Ker so bili na fronti — ne pa v New Yorku — so prihajali z Nemci in Avstrijci v dotiku«-Imeli so eroplane, katerih newyorški socialisti nimajo f tako so sipali revolucionarno literaturo nad nemške in avstrijske zakope. In konec je strašno razočaranje. Na ruske letake odgovarjajo nemški kanoni. S knjigo pa ni mogoče odbiti šrapnela. Tragedija Rusije, ki je pokazala Hillquithu vso infamijo in perfidijo nemške in avstrijske avtokracije, govori, da ni nemški in avstrijski pro-letariat še goden za revolucijo. In zato mora llill-quith, če hoče biti dosleden, storiti korak dalje. Avstrijska in nemška avtokracija se mora streti — to mu je, kakor pravi, popolnoma jasno. Ta avtokracija pa nosi svetu grožnjo in pogin s svojim militarizmom. Treba ga jc streti. Propaganda je bila brez uspeha. Propaganda je*tudi danes brez uspeha. A streti se mora. Streti ga more »le sila. Tej sili je ime vojna. Če je Hillquith prepričan, da se mora streti na vsak način, tedaj mora odobriti vsako sredstvo, s katerim je mogoče streti avtokracijo in militarizem. Odobriti mora torej vojno zoper tega zmaja. Narod ima naloge, ki so se s časom povečale, poglobile in komplieirale ter se ne dajo več reševati s krikom. Grlo se mora umiriti, da morejo drugi organi opravljati svoje delo. Mednarodnost pričakuje to delo od narodov, ker ga potrebuje. In mi hočemo, da ga opravi tudi nas narod v eni vrsti z vsemi narodi sveta, da ne zaostane sebi in celotj v škodo. Nemški socialistični delavci nočejo storiti ničesar, s čimer bi podpirali angleški, francoski, i-talijanski, ali pa nemški imperializem. Oni so odločni nasprotniki imperializma. Vsakogar pa zaničujejo, kdor bi se za sramoten zaslužek podal v službo sovražne sile. Ako nočemo, da se takoj zaloputnejo vrata miru, ki so se polagoma začela odpirati, tedaj je potrebno, da se naša vir. da brezpogojno in brez odškodnin odreče vseh svojih načrtov glede na Poljsko, Kuronsko in Lit vinsko. Ali to se doslej ui zgodilo. Morali bi smatrati za faktično komedijo, čc bi se uresničila faktična ideja ki se jc porodila v nekaterih glavah, da naj notahli s Kuronskcga in Livonskega odločajo o bodočnosti teh dežel. To bi bila zares krasna pravica samoodločevanjc! Grof Černin je poskusil ublažiti sklep kronskega sveta. Imenoval ga je "predhodno posvetovanje, ki je zadovoljivo poteklo." Grof Hertling se je danes podobno izrazil. Pravil jc, da smo še predaleč od vsake definitivne odločitve. Ni pa mogel utajiti načrta aneksije; stvarno ga je priznal. Načrt ni bil opuščen, ampak le odložen. Ne uresniči se takoj, ampak kadar bo sklenjen mir. "Vorwaerts," centralni organ socialno demokratične stranke, trdi kljub tej popolnoma jasni situaciji, da jc bil načrt opuščen. To je eden izmed zelo diplomatičnih zvijačnih manevrov "Vor-wacrtsa," ki jih smatra za najvišji izraz modrosti, ki pa v resnici le odganja socialiste tujih dežel, da se disgustirani odvračajo od tc politike prevar ..." Haasejev govor daje tolažbo, da ni na Nemškem vse kajzersko. Ali kakor jc videti, nimajo pošteni socialisti še dovolj moči, da bi se uprli militaristični deapoeiji in njih glas daje le nadc za bedočnoat, nobene možnosti pa ne za sedanjost. Poročila iz Amsterdama javljajo, da je Nemčija v mnogih okrajih na Poljskem razglasila vojno stanje. To potrjuje, da so bili protinemški nemiri na Poljskem resnega značaja. - ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Uatuiiovljena «Iii« 10. avgusta 1908. PODPORNA ZVEZA .Inkorporirana Í2. aprila 1U0U v driavi Penu. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI Pmlaeduik: Ivan 1'roator, 10V8 Norwood Rd., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: Josip Zorko, K. K. D. 2, Box 113, Weat Newton, P*. Glavni tajnik: Bla* Novak, L'tt Main Htreet, Conoinuunh, Pa. 1. Poni. tajnik: Frank 1'gvlovti*, 20 Main Htreet, Conematigh, Pa. 2. Poui. tajnik: Andrej Vidrich, 20 Main Htreet, Conentautfh, Pa. lilaKajnik: Joeip tele, «J02 «t. Clair Ave., Clevelaud, Ohio. Poni blagajnik:: Auton Ilorevar, H. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohiy. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadx. odbora i Josip Petrnel, Box M, Willoek, Pa. 1. nadzornik: Nikolaj Povie, I Crab 8t., Nuinrey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa. 2. nadzornik: Ivau GroAelj, E. 137th 8t., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik Por. Odbora: Martiu Oberian. Box 72, East Mineral, Kuna. 1. Porotnik: Frane Terop«it, K. F. I». 3, Box 140, Fort Hmith, Ark. 1 1'orot iiik: J osi j' 0«MV 191« Ho. Utli m., Npringfitld, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: I)r. Joaip V. Orahck, 843 E. Ohio 8L, Pittsburgh, Pa. URADNO GLASILO: Glaa Naroda, 82 Cortlandt St., New York City, N. Y. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno protoni, pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajaika ia nikogar drugega. Denar naj ae polilja edino potom ^-ostaih, Expresnih. ali Bančnih denarnih nakaanie. nikakor pa ue patom privatnih tekov. Nakaznico naj se naalovljajo: Blas Novak, Past«ssgh l)epo!«»t Bank, Conemaugh, Pa., in tako naalovljene poAiljajo s meeetuim poroei* loin na naalov gl. tajnika. V slučaju, d Cmanjkljivoati, d njo popravi. r gi. ' V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake manjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri- Nekaj misli • h *l ' ' I ' ll ' o nadaljnem združenju sloven- skih podpornih organizacij v Ameriki. Krsuk S. Tam* h ur. • ideja združenju slovenskih pod-jnja. Da so ta pogajanja potrebna, potnih organizacij v Ameriki je dokazuje to, ker ima vsaka orga že precej Htara, in je pred par leti iizt«('ija svojo posebno izjavo, i kazala svojo vidno onemoglost, kateri Ne, če ne zahteva, vsaj izra-Leta 1917 ne je pa pojavilo zopet j ža želja, "da naj se druge Jedno-novo življenje na ioiu polju — in | te in Zveze k nam priklopijo." rezultat je bil: Združitev SPI). Konferenca v Johnstown, Pa., sv. Burbare s SDPZ. Ti dve orga- meseca oktobra, 1917, je sestavil» nizaeiji sta pokazuli slovenski jav- |>ogodbo za združenje. Dve prinei-nosti, da je združenje lahko iz - pijelni organizaciji sta uradno iz vedljivo, ce je res nesebična Jn dali svoji izjavi, da ne moreta pri-dobra volja med glavnimi odbori znati pogodile v celoti. Kakšni so in članstvom, ki hrepeni po izvr- j vzroki za to, o tem se ne mklim šitvi narodnih idealov... Ker sta spuščati v podrobnosti. Fakt je, ti dve organizaciji dosegli svoj da pogodba ni dobila prijaznega cilj, nI a na seji skupnih glavnih j odmeva pri onih, katerih se tiče— odborov sklenili, da naj nova fo 40 moramo vpoštevati. Če bi združena organizacija deluje Sc bila SDPZ. silila s avojo pogodbo DOPISI. Nestrpnost hrvaških vodilnih sodrugov se je najbolje pokazala v teiu, da so nas hoteli kar is. Ohioago, 01. - i ključevatl, dokler niso spoznali, Do današnjega dneva je sedem da ne gre to kar tuko cnostuvno, indvujset klubov podprlo iuicia | kakor so si domišljali. nadalje za združenje, dokler ne bodo vse Jcdnote in Zveze, ki no naprej in če bi jo bili predložili v splošno glasovanje Članstvu vseh O združevanju« V "Proletarcu" št. 536 je bilo priobčeno moje pojasnilo k zapisniku 1. izredne seje gl. odbora S. S. P. Z., za kar dobiva odgovor na moja izvajanja od strani Mr. Wm. Rusu ter Jos. Fritza v "Glas Svobode" z dne 18. jail. t. 1. Z mojim odgovorom sem malo kasen, ker sem ravno ta čas zelo zaposlen z notranjim urejevanjem pretečeni mesec združenih organizacij. G. Wm. Rus povdarja, da vidi iz mojega pojasnila, eej prenehal., ... to je prav. | aprejme farter k,k4ne druge or. Moja želja je, da se prično po - ganizacije ter se nadomesti s gajanja za združenje med vsemi, čarterjem SDPZ., ki je označen v organizacijami, ki so sc pred loti; sedanji pogodbi, naj se to brez izjuvila za to idejo, in ie no: S. N obotavljanja prizna in sprejme. P. J., JSKJ., SDPZ., SSPZ. in j.'V^ naslednjih vrsticah povem od-ABP. društ vo. Zadnje društvo krito svoje nepristransko mišljeni velika organizacija in se jc pri- j nje o nadaljnem združenju zgoraj Dravi ieno /illMlŽlti v. nvtnlimi mul .v.K i» 7..— I>______ Vprašajmo pa, kuj smo prav-zaprav zagrešili? Nesporazumi ho se javljali med nami že prej, pravzaprav odkar smo skupaj. Hrvaški sodrugi mo se nu primer postavljali na stališče, da sc nc rme na socialistični veselici točiti nič (lruzega kakor sodovku in grape juice, in so pripravili do tega, da nismo mogli v Chicugi zaradi tega prohibiciouizma uiti prvega majnika skupno praznovati. Resnejši značaj jc spor dobil zaradi ljudske obrambe. Ni nem trelm ponavljati, kako besno so hrvaški sodrugi takrat uaNtopali res bili za razkol, ne bi predlagal I proti nam in nam celo očitali, da tivo chicaškegu slovenskega so cjaliatičnega kluba št. da st postavi naša Zveza na podlag« avtonomnih sekcij. To je gotov» juhcn dokuz, da se slovensko član stvo strinja s to iniciativo in di ima vzroke za to. Medtem je pa iz krogov hrva ikih sodrugov še vedno slišati be sedo o "rascepu" Zveze. Nil n >olj napačno, kakor podtikat sloveAskiui sodrugoni, da mislij. razbijati Zvezo. Ravno narobe j< res: Rešiti jo hočemo, ker misli iuo, da je Zveza potrebna iu di >ridejo Časi, ko jo bomo vsi sku paj nujno potrebovali. Če bi ni avtonomnih sekcij, ampak loči tev. To bi čisto lahko storili, kei nas je slovenskih sodrugov toli ko, da bi lahko imeli svojo fode racijo in svojega lastnega tajni smo zatajili soicializem. Kuj jc pomagalo, da jc bil sklep Inter-nacionalc na naši strani? Kaj je pomagalo, da jc ljudsku obramba v socialističnih programih? So- ka. Toda tako razbijanje nam n: I fistika sod ruga Cvotkova je VNe prišlo nikdar na misel. Kar hoče obračala po svoje in hrvaški no-mo, ni nič druzega, kakor izpre drugi so grmeli "puikarji". meniha oblike na tak način, da be Well, Cvetkov je imenoval lunina Zveza lahko živela. edinega socialista ua Ruskem in Sedaj ne živi. To mora vsakdo ljenin je — za puško. Ves zgodo-priznati. Na papirju jo imamo vinski razvoj zadnjega časa nam ampak to ni nikakršno življenje daje pra*> ampak hrvaški sodru-In ker so merodajni zastopnik* I gi bi usn rajši kainnali, kakor da hrvaških sodrugov tako netole bi priznali, kar se rcN godi. rantni, da ne trpe nobenega dru gega mnenja, kakor svoje, ker hočejo z eno besedo komandinat* v Zvezi, so avtonomne sekcije edini način, da moremo živeti in delati. organizacija, ki bi bila v ponos in zadoščenje vsem, ki so se trudifi na polju prekoristnega združenja ! . . . Trdno upam, da bodo vse Mi sc zanimamo za pravično rešite\' jugoslovanskega vpraša -n ja. Cvetkov si je izmislil goro-stasno absurdnost, da to ni inter-nacionalno. Da bi skovali orožje proti nam, so njegovi ljudje trdili, da nočejo naši stnlrugi v sta -rem kraju imeti nobenega oprav-ka s to rečjo.- Mi dokazujemo 7. dokumenti^ da stoje socialisti prizadete organizacije spoznale, !z »toven«kih dežel, s Hrvaškega, da je to najboljša in najpriprav- "PT^, Sr.b,Je "Ä1cnakem čitamo med izvajanjem brata j pravljeno združiti z' ostalimi pod označenih Jednot~bi Zvez! Vr^sim' pogoji, ki bodo veljavni za druge naj me nihče ne smatra za pri- večje organizacije, (vsaj tako se je izjavil njih zastopnik na skupni konferenci v Johnstownu, Pa 5 ; stranskega. Kdor premisli stvar in h^a < dkrito govoriti, mi ne bo mogel očitati tega. Vse to govo- ostanejo torej štiri glavne sku- j rim iz izkušnje, kot bivši uradnik pine, ki naj bi takoj stopile v zdaj združene organizacije. Torej: medsebojno korespondenčno zve- SNPJ., JSKJ., SDPZ. in SSPZ. zo, da se čim prej doseže spora - so se potom konvencij izjavile, da zum. To je potrebno radi tega, j so'ca združenje; njih članstvo je ker ima danes VNaka organizacija j o tem obširno razpravljalo in splo-Nvojo poNcbno izjavo ali pogodbo. Ako hočemo imeti združenje, ve -mo, da jc treba ene, Namo ene pogodbe in ne več; kajti če je več sen sentiment med narodom je: združitev vaeh podpornih organizacij v eno močno. Ker ima vsaka izmed teh organizacij posebej svo- različnih, ni zedinjenja in temelj j je privatno mnenje: da naj se dru združenja jc pretrhel, da bi se gC organizacije k njej priklopijo, moglo resno. misliti, govoriti in (Uviemfii SSPZ., ki je za skupno » konvencijo), sem prišel do za- Preden nadaljujem, naj omenim J kliu?ka»(,ft bo morala dobiti skup-še to, da no takoimenovani zdru-lM0 zdrilžcna organizacija novo ževalni odbori naših podpornih organizacij izkazali nepraktične. Potrpljenje! Ni tako hudo. Jaz menim sitem; možje v združcval- , ^. . ... . . V1 nih odborih so delovali za uresni- čevanja m pričkanja je članstvo.• 1 . 4 , ..iaI ^ 1 . ..'cenje zdruzenja dobro, toda moči nimajo, da bi o tem tudi odločevali; nadalje nimajo toliko vpogleda v poslovanje svoje organi- že davno aito. Splošnost pričakuje resnega dela in skorajšnega uresničenja te ideje. Vaš za združenje v čim širšem obsegu Blas Novak, taj. S. D. P. Z. Ako imamo cilje in jih hočemo doseči, pa liani nasprotni razred brani ,ker hoče ohraniti sedanje, njemu ugodne razmere, tedaj ne more odločiti nič druzega kakor boj. A, za boj je treba organizacije, ker je že vsak načrt brez organizacije nemogoč. Tisoč bojev- MjPBPH nikov, od katerih atakira, parirá, ime organizacije najprjkladnejše ,nianevrira, napreduje in odskaku- je vsak na svojo pest, ne bo nič opravilo proti stotini, ki imajo e-notno voljo, skupen načrt in koncentrirano moč, t (t se pravi, ki imajo dobro organizacijo. V deželah, kjer žive različne narodnosti, med katerimi so go -rpodarska in politična nasprotja kakor n. pr. v'Avstriji, sc pruvl ;:načaj političnih bojev lahko f kali, in kdor ne sega prav na Ino. lahko misli, da so narodni boji glavni, odločujoči politični boji \ Ameriki, kjer je politični nn rod enoten , dočim so jezikovne al; upi ne enakopravne, toko dn ni zr narodnostne boje prostora v (Il r:svi, se veliko brže spozna, da je Dravo politično nasprotje go-sp-Klarskega, razrednega značaja. zacije, kot n. pr. glavni upravni cd bor. Pri delovanju za združenje jc treba poleg združevalnega cdbora tudi pomoči vsega glavnega odbora, — tako pri eni, kot drugi organizaciji! Jaz torej nu tem mestu iNkreno priporočam, da stopijo v bodoče v skupna pogajanja vsi glavni odborniki vaeh prizadetih organizacij, pod vodstvom gl. predsednikov in tajnikov za vsako organizacijo poNcbej. Ta pogajanja naj bi .te vršila toliko časa, da se doseže medsebojni sporazum za eno idealno pogrdbo, ki naj bi bila fundament naše bodoče skupne organizacije. To priporočam radi tega, ker nima združevalni odbor moči, da bi definitiv-no odločeval; to more le glavni odbor, zalo naj pa bo navzoč tudi za časa pogajanj. Na ta način bi lahko vse organizacije ena od druge dobila potrebne informacije; ime. Novo ime naj bi sc glasilo n. pr.: Zveza Slovenskih Podpornih Organizacij, ali pa: Slovenska Podporna Zveza, oziroma kaj slič-nega. V glavnem gre za to, da bo ime novo in primerno. Da se to, lože doseže, priporočam najenostavnejšo in za vse prizadete lahko sprejemljivo pot, namreč: Vnc žc omenjene organizacije naj bi sc zedinilc za pogodbo, ki bi sc glasilu, da se ostale tri priklopijo in združijo v SNPJ. Čim« se to izvrši, naj se ta skupna organizacija na novo inkorporira z imenom, ki bi bilo že prej sprejeto na splošnem glasovanju vsega članstva. Da priporočam ba£ S, N. P. J. kot pokroviteljico vsega poslovanja, dokler se ime in nova inkorporacija uredi, je vzrok ta, ker je prvič največja po Članstvu in kapitalu, drugič je njen glavni stan v središču noše države, kjer je splošno priznana centrala posebno za nas Slovence, tretjič ker ima SNPJ. svoje lastno potdopje, v katerem sc nahaja glavni urad, in kjer naj bi bil pozneje glavni urad skupne organizacije. To so ugodnosti, ki jasno govore, da je najprimerneje, če se ostale organizacije pridružijo SNPJ. Ko je to ako pa ni upravni odbor zraven, izvršeno, se lahko skliče skupna je pa to nemogoče, ker natančna konvencijo in uredi vse formalno- poročila daic lahko edino lc gl. tajnik vsake organizacije. Tako bi sc najložc temeljito domenili. In sti, ter obenem izvoli glavni odbor. Ni pa baš potrebno, da je skupna konvencija. Jaz bolj priporočam ko bi bili enkrat vsi glavni odbori *^anck vseh glavnih odborov, edini in bi objavili svojo pogodbo za združenje v glaNilih vseh prizadetih organizacij in poleg izjave, tla hc s pogodi>0 strinjajo, ncui prepričan, da bi članstvo skoraj so-glasno odglasovalo v prid združe- kot pa skupno konvencijo; ni pa rečeno, da bi moralo tako bitj. Na tem sestanku ali konvenciji bi tte potem ustavno završili zadnji in zaključni akti, in združenje bi bilo dokončano; rezultat pa: Velika in močna slovenska podporna nejša pot; potem te ideje bi se združenje udejstvilo, ne da bi pri tem trpela kakšna organizacija na časti, ali nasprotno, da bi katera! uživala preveč časti.' Razume se, da mora en čarter eksistirati ob liscu kakor mi — dokazujemo to. ampak oni nam nc bodo priznali tega. Kaj torej ostane? Ruski dogodki dokazujejo z o-k rut no jasiiostjo, da ni nevarnost času združitve; ko pa je «družitev "emSke|? , »"»PeHali.uia prazna formalno Uvriena, se pa „ovo ime ¡ 2,lo"""a ,lus,je d,,knz"J<'' inkorporira. pa je vse izvrženo. I "" *e K kajzPri''mom> ni, ,.,¡°KO,V Temu načinu bi po mojem mnenju ?°í,e"0, . P°«aJa A"«l?k' m po mojem mnenju nihče ne nasprotoval. Da se pa lahko vse bolje napravi, kot sem sugeriral, tudi verjamem in bom zadovoljen, samo da se doseže francoski socialisti odobravajo Wilsonove vojne cilje. Ves cvet spoznava revolto demokracije so-per kojzerizem; oni pa godejo »«t« -i• , x svojo, kakor da so slepi zu vse, tako zaželjeni cilj «Pašnega, F stremljenja ameriških Slovencev, "it* . - ^ 1 1 !• - u^ za katerega smo veliko žrtvoval Vj* i J11°^° v minulih letih. deklamirati. In dokler odlocu - t Al . ♦ t • J . J*Jo V glavnem odboru — cisto Jaz sem član treh izmed zgoraj) omenjenih po krivici, ker nimajo med član- vedno dela, ZT^ZC»™ «™ ^ ^ kak0' * ^" more biti govora, da bi zgolj iz egoizma svetoval sprejem Carterja ene ali druge organizacije. Jaz vidim v tem le edino uspešno pot do združenja, to je vse. Če se opnmemo teorije za skupno konvencijo, ne da bi prej članstvo odglasovalo za pogodbo, na katere temelju naj se združenje nem odboru — ovirajo njihove deklamaeije šc naše delo. Nevarnost je, da se reši jugoslovansko vprašanje avtokratično — oni nc ganejo z mezincem. Če bi bili šli z nami 11a delo, bi bili med vsemi Jugoslovani lahko napravili nepremagljivo gibanje zn resnično demokratičen cilj; s svojo aputi- izvrži, hi morda ne bili uapežni; I »mogoOajo i • ! " »T0 ' demagogom, da poccnjajo, kur kaj , na konvene.jah se vías, po- hoíej„ 8 , j ^ J, „ akllc. «v, pr,z.v manjime - ... kaj po- jo vpraia,ga s0 MkriviU, da temí Va, stebr, se pnino zopet smatraj() vsakovntllli hal) ,„„.. majati Najboljša pot jc, da sc vsi glavni odbori zedinijo in izdajo praktično izdelano pogodbo, katero! članstvo potrdi. Ne bojte sc, da bij ljudstvo glaNovalo proti taki pogodbi, kajti narod je za zedinje-nje! Dolžnost veže vsakega posameznega uradnika, da se udeleži te razprave in resno dela za plemenito stvar, za združenje. Kdor se bo nalašč protivil, ga bo zadela govei njihovo stališče V.a svoje. Povrh pa zamerijo, šc nam, du nočemo držati križem rok kukor I oni. Zoper to nc pomaga nič druzega, kakor avtonomne sekcije. Žito apelirani na vse slovenske so -druge, pa tudi nn srbske in na tiste hrvuške, ki mislijo s svojo glavo, naj se udeleže vsi do zad -njega glaaovanja in naj glasujejo ,.,1.,. z, xr .. , I «a našo iniciativo. Odrekati avto- ljudska sodba. Voljo naroda mora nomijo t|gtim zastopnik v pošt e- vsak narodni vati. Jaz se tem potom zavetem, da bom kot član gl. odbora SNPJ. z vso močjo podpiral našega predsednika ia tajnika, kakor tudi despocija. ki jo hočejo, je Filip Godina. White Valley, T\. Kaj in kam dne prvega mnjvii- nv\iiiir\a. m IUJIIIt\n, l\tlK<>r IU(ll|l.„# m v . , , . druge uradnike v delovanju za do-1 i" J®* vpram.njc, z« katero b. aego teh ciljev. In ie slori vaak gl. 1 '7, t f^T-.'. odbornik svojo dolžno*, napram I '"" L V ii !!,S . podporne organizacije. 1 neva p!:v^a maJ»,ka * - mo prezreti. Za zavednega dclav- Končno pozivam vse glavne od- La je to najvažnejši bornike, da povedo o tem svoje mnenje. Tudi člane in članice prosim, da povedo svoje mnenje v »n na. p >- menibnejši dan v lotu, ne poglavitno zaradi tega, ker je praznik . in sc torej nc dela, nmpuk ker jc naž.h glasil,h da bedo gJavni od-1 delavski praznik, od delavcev sabori vedeli že vnaprej, kakšno „lili izbran in določen in ker k to mnenje prevladuje meti član- najprikladnejši dan, tla pregieda-stvom. S tem bi bilo gl. odbornikom olajšano delo, v pogodbi bi pa bilo centralizirano mnenje ljud-' stvar. Tako bi postala tako dolgo negovana ideja — realnost. Naprej — z resnim delom do cilja! 1110 svoje vrste in pridobivamo no-[ ve člane za svojo armado. Tukajšnji socialistični klub št. 195, S. Z, jo izprva mislil nn to ,da bi sam priredil prvega majnika shod. Prišli smo pa do za -ključka, da b| bilo bolj primerno V kakšni večji alovenaki naaelbi- Bl»ine, 0. , jii v westiiiorvimiiUkciii okraju Dolgo je,- ie, kar nineni eital Zato prcpuacamo ta dan drugim | nobenega dopisa iz na*e 1»aaelbi-klahont, ud pa priredimo velik j ne. Potrebno se mi xdi, da sporo-shod v soboto, 4. maja. tHm nekoliko o razmerah, ki vta Po nafte tn mnenju bi bilo naj • dajo v tem kraju. Kdor bi mi-lmlje, da bi klubi v okraju We«t- «HI» da je delavski pololaj tukaj uioreland stopili v stik in se do- ugoden, bi se zelo motil. Wa**i govorili, kaj naj se priredi in ka- sMli«, kakšni zlati časi «o baje ko. Mi imamo, kakor že rečeno, ponekod napočili za rudarje. Ne dne 4. maja shod in kot govornik vem, ali so take govorice reanlf-pridc sodrug Ktbin Kristan iz ne, ali pa *e ljudje le radi malo Clii<*agc. Ako ae dogovorimo, bi pobahajo. lahko skupno praznovali prvi Tukaj nimamo na noben način mejnik v kakšni večji naselbini, «'«zloga, da bi se bahali, zak;ij ni» bolj v osrčju okraja, potem pa bi ti polovico čaaa se ne dela in š< bila dne 2. in 3. maja lepa prilož- tedaj, kadar se ne dobi Človek vo- nost za kakšne druge klube ali zov; tako *i ni mogoče dovolj naselbine, da bi priredile shode zaslužiti za vsakdanji kruh v teh uli predavanja. » resnih časih. Na ta način bi lahko imeli vsi enega govornika in stroški bi se Od vseh strani prihajajo vesti, da primanjkuje premoga. Ako bi razdelili, torej ia vsak klub zni- vItulu Pogledala k nam, bi se ji morda raavozljalo vprašanje, za kaj ga primanjkuje. V zemlji ga je dovolj, delavske roke so tudi na razpolago. Premogarji bi radi delali, ker jim je zaslužek krvavo potreben. Vlada ne more izhajati brez premoga; sila je bila že tako velika, da so morala skoraj vsa podjetja nekaj dni ustaviti obratovanje in so skoraj vse prodajulne pb pondeljkih ostale zaprte. Pri nas pa morajo delavci proti svoji volji ostajati doma, žali. Ne pravim tega zato, da bi kaj prihranil našemu klubu štev. 195. Kjer gre za uspeh naše stranke, se ne smemo ustrašiti stroškov. Shodi in predavanja so potrebna, da se delavstvo seznani z nalogami in cilji socializma, da se nauči prav presojati svoj položaj, da najde najboljša sredstva zal njega zboljšanje in končno za' svojo popolno osvoboditev. Zato je nalog. norial »t line stranke i« j mcdt«m "k¿ e.ka ínü dUmant"^ njrj prulniiemn klubov, da pri- IljihoVe roke> ,ia pride na dan in reja take «hode Xato Hkrtcuje tu- v H)uibo |ju(lstva ln velikih ci. di nas klub svoj sIkhI m misli, da ]jevj» bi drugi klubi v bližini lahko le- j Zftkaj je tako ^ na kftk na. P°rah,h t0 Pnl,k0- čin si moremo to razlagati. Kapi- Kdor prihaja z delavci v doti- talisti delajo ogromne profite, pa ko, tudi s slovenskimi, mi gotovo jim ni nič na tem ležeče, da bi prNnrt, da so med njimi še zelo I se delalo tudi tedaj, kadar bi bit različni nazori o socializmu, in , dobiček morda za par dolarjev nekateri so prav čudni. Nekate- manjši. Morda bi bilo treba na-re delavce je prav lahko prido- j baviti par vozov, da bi se lahko biti za stranko in mnogi izmed | več premoga spravljalo iz zem-njih postanejo m ostanejo dobri Ije. Ampak kapitalisti si mislijo: sodrugi. Marsikaterega je pa ze-¡temu bi si delali Je stroške, ko lo težko pridobiti, in če se že pri- nam tudi brez njih nese* dovolj' druži stranki, mu je nepreneho- Vlada je vzela železnice po«l ma treba prigovarjati, da ne od-¡svojo kontrolo. Kaj bi bilo, ¿e bi pade, tako da inine človeku konč- storila to tudi z jamamif Ako bi no že potrpljenje in mu zmanjka bil delavcem zagotovljen pošten besed. To se pa godi največ za- zaslužek in izpolnjene njih pra-radi tega, ker nimajo taki dela v-1 vične želje, bi vlada lahko dobi ci pravega pojma o socializmu. vala toliko premoga, da ne bi ni-Po naselbinah, kjer imajo so - kdar prišla v zadrego. Delavcem drugi enake izkušnje, pozdravijo se res ne ljubi pasti lenobo, ka-zveseljem govornika, ki ima te- dar si morejo zaslužiti, kar po-raeljito znanje o socializmu in ga trebujejo za življenje, delavstvu lahko razloži, da ga raz- j Bil bi pa tudi čas, da bi se u- ume in se ga oklene. r - .......i togi .trpin sam zbudil iz spanja Sodrugi, prvi majnik bodi za- in se spomnil, da se njegov polo-eetek naše kampanje za pOjača- ] žaj ne more zboljšati če se ne bo nje naših vsrt. Klubi, ki se stri- earn zanimal zanj. Brez organiza -njajo z našim nazorom in bi žele- eije ne dosežemo ničesar, li, da se obhaja prvi majnik v nji- V Blaine imamo socialističen hovi naselbini ali bi pa potem ra- klub, ki se trudi, da bi poučil dedi imeli kakšno predavanje, store j lavce s njih položaju in potrebah najbolje, če pišejo tajniku našega kluba, da dobimo medsebojno zvezo in se lahko dogovorimo. seči svojo pravice. Rojaki, trpini, H socialističnim pozdravom pristopite temu klubu, da posta-Joe Britz, «nemo močni 1 V organizaciji je S. R. Box 322, Export, Pa. moč! , Pridite na prihodnjo klubovo West Frankfort, HI. sejo' ki ho v nedeli°» 10- ma™ Odkar obstoji naš soc. klub št. SlM>*nali host.e* 188, nisem še opazil nobenega po- ™mJe «^«"izaeija. Nihče Vas ročila v našem glasilu Proletarcu. |ne 8,lt' amP?k smo, da Namenil sem se torej, da nekoliko | se "ani P™.1™!10' k,° ,,ostc nastopim, ako bo uredništvo ho-1™? nas0 d,f in telo objaviti. Kar se kluba tiče,! S V°*dravom gre še precej dobro naprej, toda ' edina napaka je ta, da se naši ; sodrugi vse premalo udeležujejo j klubovih sej. Seveda si misli mar- ¡ sikdo, češ samo da plačam meseč-1 ne prispevke, pa je vse dobro. Ne, j sodrngi, ni tako! Potrebno je, da se večkrat snidemo in se tako skupno informiramo o delovanju | stranke. in obletnice r a» ^e revolucije. Ve-sclica bo spojena a predstavo, li-viiai slikami, petjem, deklamaeljo in govori. Vsa napredna društva v Cleva-landu in okolici uljudno proaimo, da i»e prirede na omenjeni dan drugih veselic. v Olevelandn, O., $5.00. T. Cue kovič, $1 00, M. An talk 60c, J. BogdiC 50c, Fh. Bilypeter &0c, T. Kvicher 50c, Peter Maturna 50c: po 26c: J. Kerfogec, Fr. Plesko, Thos Mihokaric, Fetar Kovače -vič: vti članovi broja 71, J. S. Z. — Ana Pengov, Cleveland, Ohio, Omenjena vcselica bo v Birkovi I $1.00. — Mike Jurtieh, Imperial, Ivo ran i na WXKi St Huir Ave. Pa., $1.00. — Po $1.0* Frank Le Veselita! odbor. par, Frank Ovea, Frank Bovc, Andr. Zupan, vsi v Bartell, Mirni Blatne, Ohio. Vsem članom Socialističnega kluba štev. 189, Blaine, O., na-/.nanjani, da bo dne 10. mami <>t> eni popoldne redna seja na 37. stapu, Pootroom. Vse #sodr\ige — Soc. kltib štev. 00 v Herminie, Pa., $25.00. — Joe Bkrabut 50c, Math. Debeve 50c, prvi v Euclid, drugi v Oollinwood, O. — Anton Paulin $1.00; po 50c: Fr. Besjak, M. Martin, Andr. Kramiar, Jos. uljudno vabim, naj se udeleže te Ovoa; F. Kalan, 20c; vsi v Spring-^ seje v polnem številu. Na dnev - field, 111. — Frank Pergar $1.00,' uciu redu imamo več važnih reči, peter Menčak $1.00, Val. Gračnar ki jih moramo rešiti. Pridite, de 25c, Jos. Ambrož 26c; vsi v West ne bo delegat sam sebi dajal ra- Frankford, III. — Joe Isakovich, porta. Imamo tudi zadeve, za ka- Yotmgstown, Ohio, $1.00. — 8oc. tere je potrebno, da je vsak član klub št. 45 v Waukegan, III. $5.00, ..g. Alojz íírebciic .. gospa Ana Ma^iuič gospa Mary Mihe ve .....g. 'lohn Jantar ......g. John Bru» .. .gotpa F. Grobu r navzoč. S socialističnim pozdravom Frank (íarm, tajnik. John Zakovšek $1.00, An t. Rogov-šek $1.00, Martin Judnieh $1.00, Frances Langenwalter 50c, vsi v Waukegan, 111. — Fo $1.00: Ant. Boltich, Josip Radišek, Josip Ko-rac, Frank Juvan, Pitt Balopit, Frank Indof, Rudolf Zahorik; po Waukegan, 111. Jugoslov. soc. klub štev. 45 priredi v nedeljo, 10. marca, ob dveh popoldne v Pužinovi dvorani, No. 50^ John Ulite, Josip Ausberger, Chicago, veselico s predavanjem, Maks Laufer, Anton Jevševar, deklaniaeijo, dramatično pred - j0hn Boc, Alojz Rajh, Anton Vi - stavo in prosto zabavo. dergar, Jernej Aniur, Adolf Ko- Pri tej priliki l>o predaval so- ^ Frank Močnik;. John Grilz drug Ktbin Kristan iz Chieage o predmetu "Začetek in konec sveta." To je stvar, ki bo gotovo vsakega ukaželjnega rojaka zanima- la jn predavatelj bo govoril o Bolticu 35c; po 25c: Alojz Belič, Frank Drenove, Josip Indof, Albin Ver-tačnik, Frank Bregar, vsi v Fitz Henry, Pa., in poslano po Ant. Skupaj .................$130.65 Zadnji izkaz............ 337.42 ..$468 07 NAZNANILO IN PRIPOROČILO. predmetu na tako poljuden na • čin, da ga bo vsakdo lahko razumel. Ako se pokaže za to predavanje zadostno zanimanje, poskr- vget»:« skupaj bi klub, da se bo pozneje nadaljevalo, tako da se poslušalci lahko temeljito seznanijo s stvarjo. Kar se tiče ostalega programa ^drne Josip 8kupek is Cleve- veselice, ga najdejo čitatelji v da- ^^ Q p^nj, , ilatnino so- našnjem oglasu. druga ^^ Cerneta,in ob enem Na obilno udeležbo vabi ludi nabifa ntLročnino proietar- odiK)r- ca. Sodrugom in simpatičarjam ga priporočamo v vseh ozirih. Pomagajte mu pri nabiranju naročnine za Proletarca, kakor tudi pri kupčiji. Bodrug Cerne je Proletarcu ie mnogo pomagal in nič več ni kot prav, da ako kdo kaj potrebuje, da kupi od svojih somišljenikov. Upravništvo. t Nokomis, m. V*e člane Soc. kluba štev. 128 pozivam, naj se polnoštevilno udeleže klubove seje, na kateri se bo razpravljalo o važnih zadevah, ki se tičejo Jugoslovanske socialistične zveze. Frank Porenta, tajnik. iz.k3,.-a etaoi etaoin etaoin etot VABILO na veselico ki jo priredi A JTJOOSLOV SOC KLUB flTEtf. 45 V N BDKI JO 10. M ARCA 11M8 V PI ŽLNOVI DVORAN i NO RT 11 CIIICAOO, ILLINOIS. Spored » 1) Pozdravni govor...........................sod. John Muhuie 2) Začetek m konte sveta,- predava.............*od. Ktbin Kristan 3) 4,KH dekla mira.........i../................sod. John Brus MEŠALI NA. Suktigra v enem dejanju. * 08 KB K: Edvard Bojan, profesor................. Frida, njegova zena..................... Rozina, hfeiina....................... Suplcnt BlediČijik........... ........... Rožič, trgovec...................... Avrelijn, njegova žena.......... >, ,, .............. Niijiva poAts in prosta zaj»ava s plesom. Pričetek cb 2 popoldan. Vstopnina 25c. Na obilno udeležbo vabi ODBOR VABILO na slavnost in koncert katerega priredi okrajna organizacija "Slov. Rep. Združenja" ++++»++»++e»e»eeeeesee»fs+»»»eeee»esaeeeeeeeeeee ZAPADNE PENNSYLVANIJE V PRESTO, PA., dne 17. marca t. 1. v dvorani Izobraževalnega doma. Začetek ob 2 url. Vstopnina prosta. H RPzr<^b* ** lftmenjt,ni*. «i» ^'taanijo v«i Hlovani v okolici o ciljih i , . „ PEOORAlf: . 1.) Slo ve n «k a (jodU ir. »ur.line, !>»., iKra ameriHko himno. L ) Ta 'n ,ok«1»« organizacije* John TrKi pozdravi xt>orovalee v inii»iu n. K. Z. 3.) Pevski ihor •• Ilirija" ir. Canon*burga, Ta., poje •*Jadransko mori«". 4.) (»ovor aodruga Ktluu Kri.tuun ia Ohicaga, III. 5.) Slovenska godba u Hurdini», Ta., i ra »nraeljeio. fl.) Govori ^aagleiko) Mr. Witbeim Adam» ir Plttaburgha, Pa. 7.) Pevuki zbor W CaiioimliiirKa, |(a., /.a|K>jo "Delavsko himno". Me-1 o. I mori ../ra ¡pnlhu izvrstni» komade. Poleg t.«:» l.o o. lo pevsko f društvo i r Oanonabarga Ae razm- .Irnge i»eaaii in « tem kratko« asi lo K"nt<\ 5 V ae je prirejent» v koriat Slovenskega Republičanskoga Zdruiouja. J Vstopnina je prosta, pridite vsi na koncert! ODBOK. J ter jih pripravil za boj, ki ga morajo delavstvo voditi, če hoče do- Frank Germ. í»ee»eeee$e«»o«»e»eeeeeeet i * Stran kja Dclavci sodrugi, velika naloga nas čaka; delujmo resno, da se stvar reši čhn prej mogoče; velika nesloga namreč vlada med Tajnikom Jngosl, socialističnih klubov na znanje. Glasovnice o iniciativi kluba 1, da se postavi Zveza na sta-e avtonomnih sekcij, so raz -poslane. Klub, ki ne bi dobil glasovnic, naj takoj naznani tajni -I štvu ,da jih ponovno pošlje. Po - M, lišČ Slaba navada tugo vanj a. Tnferrranje je škodljivo zdravjui ki pfepreeuje normalno gibanje' mišic želodca in droba. Tudi o-j I mamlja prebavo. To se odstrani I Ole Elum, Wash Vae člane soc. kluba 8tev, 181 opozarjam, da haj se udeleže prihodnje redne seje, ki bo kakor veiiko"kra*t na selo priprast način Največja slovenska zlatarska trgovina frank černe 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q Ure. verilice, prstane, broike. zaprstnice, medaljonAke, itd. Popravljamo ure po nitki eeni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. vsak mesec drugo nedeljo, torej Trincrjevo «renko Vino okrepi 0 dne 10. marca v navadnih prosto- «dy^h( poHpeS[ prebavi in jo spra^Sl nh.. Na dnevnem redu imamo j vi zopet y „orinslno stalieče ter |Usi|Sl| med drugim volitev novega taj - tem ^^ 8krb in HlalM) I—JUI nika, ker je prejšnji tajnik Matt. voljo Ako si izčiHtSte telo z 04., Skriner odpotoval v državo lili - Htranjenjem strupenih tvarin^ise1 nolB* , naberejo v zabasanem d robu, iz- Svetoval bi članom, naj sploh gine Vam utrujcn0!4t in miačnast. bolj redno zahajajo na seje. Zad- obenem je Trincrjevo Grenko Vi-nje čase je opažati nekakšno za- no uku8no zdravilo. Cena $1<10 po spanoat 1,1 člani zaostajajo tudi s lckarnah> Trinerjev Uniment za -------u: --------- - teh Pišita po canik(> katar! sa Vam poil j* brezplačno. Najboljša blago. Najnižja cana. =irai-if=ir=l ]0C El C ÏA m prispevki ».«Irutn r»vm» v ,.■„ revmttUem> „evralpjo, putiko i. n-sn.h ,-as,l, je potrebno da «o še , d ¡n Trinerjeva Sedativa zoper bolj zanimairtb Za socializem <> kaielj prehlajenj naduho ; d. želimo delavstvu res boljšo bo. jp Mstvono jako Ultprfell 1(k ,.rf. (loenoat. skrbite se z zalogo teh lekov ter S soc. pozdravom ,c pripravite v obran boleznij. Ce- Kolar, organizator, j na po ,ekarnah Trinerjev Uniment 35 in 6!>e. Trinerjeva Sedativa zoper kašelj 25 in 35c. po po- PAZITE IN HRANITE Narodni iarek prnvi: "Pazite na vas beli denar zn frne dne- JpJrJrJrJrJr-Jr-1 r-l r-1 r-l r-J r J rJ rJ rJrJr3 leg klubov, ki so podpirali iniciativni predlog in so objavljeni na slovenskimi in hrvatskimi aedru-gi. Zakaj je bilo vse v redu in dobro, dokler je bila sloga? Čemu Klavnici, so poslali podporo še nezadovoljstvo, čemu razdor? So- H,0(lc<''i k,uM: f>0' 83» B0» 18ii» eializem ne uči tega; naše geslo l32» 118' 10» 91» 157' 5» 123» m> je: Delavci vsega sveta, združite l84» 188' 114' % ^MHS, 41 sel (Vinu hočejo sklicevati izreden Tajništvo J. 8. 2. kongres, ko tega ni treba? Sodru- gi, časi so resni, vlada pazi na vsako gibanje, bodimo složni in ne vdajtno se; stvar se lahko reši mirnim potom. Delavci širom Amerike, pristopajte v naše vrste, Mer še ni kluba, ga ustanovite in priporočajte list l*roletarec, ki je edini delavski list, ki uči evangelij socializma. Torej Se enkrat kličem: Sodrugi, delujmo složno, ker sloga jaei, nesloga tlači. Po končnem boju mora zmnga biti naša. K višku glave, zdrav razum; Pe«nia volja in pogum! Frnnk Pergar, tajnik kluba. Cleveland, 0, Vse člane slovenskega socialističnega kluba štev. 27 pozivam, naj se zanesljivo vsi do zadnjega udeleže prihodnje meueene seje. Na dnevnem redu je glasovanje o izrednem kongresu in o iniciativnih predlogih kluba štev. 1. flrtni vedo, kako važna je ta stvar in zaradi tega ne sme ne enega manjkati. Pridite torej vsi do zadnjega! Seja se vrši kakor po navadi. P. Bogatay, tajnik. Cleveland, 0, Slovenski soc. klub St. 27 priredi dne 17. TiNirea t. 1. veselico v proslavo stoletnice Karla Marža LISTNICA UREDNIŠTVA. . Cleveland, O. — Imena priobči-1 šti 10c več. Jos. Triner Company, mo prihodnjič. Manufacturing Chem. 1333—1343 --S. Ashland Ave., Chicago, 111. LISTU V PODPORO. Adv. Soc. klub. it. 182 v Meadow-1---— lande, Pa., $5.00. — Po $1.00: Ant. Premrov, Pr. Peternel, Ant. Wuk- iTo mar, Simon Premrov, Frank Koren; — po 00 centov: Joe Bizjak, Ant. Tomažin, And. Gruden, Nick Krasna, Ant. Martinjak, Johm Ku mor, Ig. Samez, And. Simčti, And. Posega; — po 25 centov: Leo Le nasi. Anton Semez v veseli dru -ibi $2.86. Vsi v Meadowlands, Pa. — Pr. Žagar, Terre Haute, Ind., $1.00. — Društvo "Francisco Ferrer" it. 131, SNPJ., iz blagajne, $0.00. Frank Petri*, 50c,' Ivan Molek $1.00, John Verderbar 50c, Frank Stoniö 50c, Frank Janežič 50c, F. 8. 50c, Ed. Delles 25c, Filip Godina 25c, Matt. Turk 25c. —-Soc. klub itev. 118, Canonsburg. Pa., $20.00, Pavel Öesnik $1.00 in Anton Cvetan 50c. Oba v Canons-burg, Pa. — John Leksha $1.00, Pong. Jursche 50c; po 25c: Math, detina, Fr. Slapko, Frances Mau-lak, Fr. Kocin, Ig. Schlüge in R. Sigler. Vsi v Ringov Kans. — Rud. Oberšek, Smithoil, Pa., 50c, — Ja-kab Mr&mor, Cleveland, O., $3.00. Ant. Gregore 50c in Paul Prista-vec 50c, oba iz Detroit, Mich. — Louis Capuder, Imperial, Pa., 50 centov. — Soc. Udruionje broj 71 v©." To pomenja toliko kakor prvo pnzite in hrnnite dokler *to Se zdravi in mladi, dn boste imeli nekaj zn «tara in vnemo^ln letn. Vsak ilovek mora paziti in hraniti, ko le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dblar, ki ga date nnutran, »e lahko eeni kot itemoljni kamon poslopja zn katerim vsnki Htremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pognia: kamen na kamen pala«'u". Najtežje je početek ali brez pooetka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaS denar ie danes, nmpnk pazite, da Ra nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vafio banrno knjižico. Mi «prejemamo denar na hranilno vlogo in plnCamo po 3% obresti od njega. Poliljamo denur v Italijo, Rusijo in Francosko. Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predalo. Nprejemo u[d*c za pa rob rodno potovanje v staro domovino po vojni. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Islaud Avenue, Ohlcago, 111. Kapital, vloge in prebitek znaSa nad $0,000,000. ZAPRTNICA 7al,tpVft hitro pomot, ker.re ¡m« zanemari druge bolezni sledijo. Ako tfčcte dobro in gotovo zdravilo za tak sluraj, p«.ti m vaepMs Bevara^ Liver PlUa (Severovt jettae krogljiee). Te so se izkazale zelo koristne v mnogih slurajih, ,zaprtniee, «lnbe prebave iu pri jetrnih boleznih in so glavno znamenje. Vlivajo se od ene do tri zvečer in posledica zadovolji vsa koga. Kupite ai en zavitek za 25 «entov v vsaki le karni. Poskusite Jih! □E=3G 3qc= ČISTOST onn "«j^vnejiih stvari, ki jamčijo \nrn-ve znm zadostuje zn preeelj dolgo insa, ker to so mora uporabljati raztopljeno v vodi. Te nn je 3.">c ra eno steklenieo iu se prodnjn v vseh lekarnah. DQES: KAPELJ v časih je nekaj zelo neprijetnega, kot tudi l^1 vsak drugi ča* leta. Tori j je potrebno, pri vsa ki drutial, da^ imajo steklenieo tv^a zdravila pVoti kaliju pri rokah doma vsak »'as. In za tako slučaje Severa's Balzam for Lungs everov Balzam za pluča. se ne more preveč priporočati. Je prijazno in ztdo dol»ro zdravilo proti kaslju za Otroke in odrastle ljudi. Dobro ga je vlivati za liripavod, prohlajeni in bolni vrat in za od pomoč kaplja in iafluenei», oslovskega ka^ljn iu ra breakite. CVna je 2." Iu r»0 eentov v Vleh lekarnah . W. P. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS. IOWA. GLAVOBOL je zelo nepovoljno znamenje, da prihajajo za njim različne druge bolezni. Vzrok bi se moral potek nt i in takoj ozdraviti.»— Vsekakor pa, da ne vstavi glavobol ln odpravi bolečine, vi bi morali biti vodna pripravljeni In Imeti pri rokah zavitek Hevera'» Wnfera for IIrudaclo» and Neurnlgia (Nr-verovl praAei zo|»er glavobol), ker steni imate dobro pomoč pri rokah. Kn teh praškov navadno zadostuje, dn odA^ne bolečine. Ona j zn 12 praftkov v zavitku. V vseh b-karnah. MILO ra 7,1r"v stvene in toaletne potrebe mora hiti zdravstveno narejeno in za to vnni mi pri-poriH-nm.», da ra» Idte dobro znauo milo, ki se imenu» je Se vara's Medicated Skin Soap (8everovo zdravil-n« milo za kolo.) To je Izvrstno zdmvstveno milo za otroke in odrastle pri umivanju. Molki hvalijo to milo pri biivanju in ienake rabijo to zn ob p avo kale. Vsl«d zdravstveno sestave pri|»oročn zn rnzne koine izbruhr. K.nn snma p(»skiiNnja jwi se lioilete prepričali. Imejte jo vedno pri rtikali. Ona jf L'>. 1 S3DL—--)□ ' ' - P R O V. ETARKC Poziv ameriški socialistični stranki (Konec s 1. »treni.) mo pa, da se to «godi, in ker ho Čehi ««teli x ak-rijo, Me tudi Mpodobi, da ne iniciativa prepi»ti nji in. Če pride na dan, tedaj je pa ualoga nlo venskih klubov, da jo podpro in potem glasujejo zanjo. . Drugo: Kjerkoli pridejo alovenski sodrugi v dotiko z ameriškimi in drugonarodnimi, naj jim akušajo temeljito pojasniti položaj in naj obrnejo njih pozornoat na dejstva, ki ho jih doslej morda prezrli, posebno pa na nauke, ki jih črpamo iz ruske tragedije. Brez strasti, brez jeze in želje po maščevanju se obračamo tudi do hrvaških Hodrugov. Prevdarite položaj v tej veleresni uri, ko je na kocki bodočnont demokracije za dolgo dolgo dobo. Tinto taktiko, na katero Hte postavljali avoje upe, so Rusi preizkusili do zadnje konsekvence. in njen tragični neuspeh lahko vidite v strašnem razočaranju boljševikov, v onemoglosti najhrab-rejših in najbolj požrtvovalnih. V žalostni uri posvetovanja o kapitulaciji pred kajzerjem je I^enin dejal sovjetu: Proleta-riat vsega sveta nam pride na pomoč. Vprašajte se, kako je mogoče izpolniti rusko upanje t Z njegovo lastno dosedanjo taktiko ne gre; dokazi so zgovorni in tragični. Nagajka Hohen-zollernov šviga nad pomandrano rusko revolucijo. IiC poraz Hohenzollernov zlomi ta strašni bič. Socialisti v vseh zavezniških deželah, gotovo ne slabši in manj Čisti socialisti od Vas, zahtevajo da pride spoznanje prepozno! Groza, ki je zatrla rusko avohodo, preti vsemu svetu; če zmaga kaj-serizeiu, je uničeno delo, ki srno ga skupno opravljali celo dolgo življenje. Ako hočemo rešiti temelje socialističnega razvoja, mora pasti njegov. najhujši Mnvralnifc, rgprflgfintliajt v koheiizollerfc-tfto-hababurikem imperializmu in militarizmu. ^ V Wilsonovih mirovnih pogojlE uo vse garancije uspešnega socialističnega razvoja; angleški, francoski, belgijski, nevtralni socialisti spoznavajo in priznavajo, to; kako bi mogli ostati slepi mi, ki stojimo najbliže ? « Rusi so sanjali — prebujenje je bilo grozno. Naj ne otrese sanj, kdor ne še ni. Čas je za budnost in delo! ta poraz in hočejo sodelovati, da se uresniči. Socialisti iz Hrvatske, Bosne, iz slovenskih dežel delajo z vsemi močmi za poraz habsburške avto-kracije. Srbski socialisti, reorganizirani na Francoskem, naznanjajo svoje vojne cilje in postavljajo poraz Avstrije in Nemčije na prvo mesto. Izkušeni sedrugi, o katerih čistem nju ni mogoče dvomiti, nodrugi, ki so v^a^ivlje-nje posvetili socialističnemu idealu^frpeli zanj progone in mu&njštvo m doprmaiSli najtežje žrtve, govore tako. Odkrite «¿<111 poslušajte njih glas. Preglejte še enkr^tninio, brez strasti en s širokim pogledoni^r položaj in spoznati boste morali: Vojna^zOper kajzerizem je postal« sveta vojna; pcjjartavtok racije v Berlinu ¡11 na Dunaju je n^iztfgihen pogoj, da si more oddahniti demokracija in da more socializem dobiti podlago za svojo zgradilo. Poglejte in spoznajte! Čas hiti — ne dajte, UTRINKI. * Nemška vlada, vlada njegovega po božji-volji veličanstva kajzerja, je hotela francoskega socialista sodruga Merrheima pedkupiti, da bi vplival na francoske delavce v zmislu nemškega miru. Posrečilo se ji ni, kajti sodrug Merrbeim ni Bolo paša. Dobro pa je, da je storila ta poizkus, kajti tako je prišlo vsaj na dan, kakšnih kavalir-skih sredstev se poslužuje ta "najkulturnejša" vlada na Svetu. Po tem razkritju bodo morda tudi razni neverujoči Tomaži razumeli, da je bil nemški denar po vsem svetu v prometu, da povesti o podkupovanju in poskušenem podkupovanju v Ameriki, o plačani nemški propagandi v Rusiji itd. -niso zgolj pravljice. Da nas ne bo kdo napačno razumel, naj povemo, da ne verjamemo prav nič trditvam, ki so hotele iz Lenina in Trockega napraviti kupljeno nemško orodje. Takega obrekovanja tudi najpo-štenejši ni varen. Ampak da je na Ruskem bolj "zmagal" nemški denar, kakor nemško junaštvo, je precej gotova reč. Kajzerska Nemčija je hotela ves «vet korum-pirati. Da se je drznila kaj «takega poskusiti s francoskim socialističnim voditeljem, je značilno za njeno drznost. Pri vsem tem smo doživeli eno zadoščenje: Ko je poslanec Haase v rajhstagu povedal to epizodo z dodatkom, da se je vlada Herr von Hohenzollerna blamirala pri Merrheimif, so člani socialistične manjšfte klicali: Slava mu! — Bilo je treba nekoliko poguma, da se kliče "slava" Francozu, zlasti ko pomeni ta slava sramoto za Viljema in njegovo tolpo. Da je ostalo toliko poguma vsaj še v enem kotu rajhstaga, daje u-panje, da zašije tudi na Nemškem še dan. V svojem govoru v nemškem rajhstagu je vodja socialistične manjšine dr. Haase izjavil, da vlada v Nemčiji vojaška diktatura. Res da vidimo to tudi od zunaj lahko, vendar ima fakt večjo ceno, če ga pove Nemec sam. O vojaški diktaturi v Nemčiji torej ne more biti dvoma. Ta diktatura se kaže tako močno, da lahko zatre vsak demokratičen glas, vsako demokratično kretnjo. Kdo se upa vpričo tega dejstva še pridigati puhlo frazo, da ni razlike med državo in državo, med vlado in vlado? Če je pa vojaška diktatura v Nemčiji fakt, in če ugrožava ta fakt vso Evropo in ves svet, kar je zadostno dokazano z usodo Rusije, tedaj nima beseda, da je to "notranja zadeva Nemčije," nobenega pomena več. Ako se v sosednji hiši organizira roparska tolpa, tedaj je neumno praviti, da je njena "notranja zadeva," kako si uredi svoje razmere. Namen, da me jutri ali pojutršnjem napade, oropa in zadavi, je pač nekoliko tudi moja zadeva, in kdor mi pravi, naj se ne vtikam v njene "notranje razmere," je norec. Nemčija je na Ruskem dokazala, da je s svojim kajzerizmom in militarizmom nevarna nam vsem. Zatorej je zadeva nas vseh, da se vrže kajzerizem ob tla in sicer tako odločno, da ne vstane nikdar več. Ako mu ne morejo Nemci sami dati tiste krepke brce, ki jo zasluži, ni to nikakršen razlog, da bi moral ves svet prenašati njegovo grožnjo. Iz Rima prihaja sledeče zanimivo poročilo: "Delegatje "socialistične iredente," predstavljajoče več tisoč delavcev, ki so pred vojno in tekom vojne pobegnili iz Avstrije v Italijo, so odšli v London ns mednarodno socialistično konferenco. Predložili bodo spomenico, ki izjavlja solidarnost ne samo.Italijanov, temveč tudi Jugoslovanov, Čehov, Poljakov in Rumunecv, ki trpe pod jarmom avstro-ogrske avtokracije. Delegatje bodo zahtevali, da se konferenca izreče za razdelitev Avstro-Ogrske in popolno neodvisnost priza detih narodnosti." Tako se socialisti zatiranih narodov povsed potegujejo za osvoboditev in le slepec more še tajiti, da se to veliko vprašanje ne tiče socializma. Seveda ni nihče dejal, da je s tem Že rešeno socialno vprašanje; ampak kakor je za vrt treba pri-praviti tla, tako je za razvoj in končno uresničenje socializma treba ustvariti pogoje. In to spada med najvažnejše naloge socialistov. San Jose, 25. februarja. — Costa Rica je imela zopet majhno revolucijo, kar ni v malih srednjeameriških in južnoameriških republikah pravzaprav nič posebnega. Včasi imenujejo v teh krajih "revolucijo," kar je druged komaj izgred ali roparski napad. Tako je bilo tudi z zadnjo vstajo. Neka tolpa, ki jo je vodil Rogclio Fernandez Quell, je v petek napadla oseben vlak, vozeč iz Punta Arenas, in je vjela nekoliko potnikov. Guell je bil urednik lista El Imparcial, ki ga je vlada zatrla zaradi njegove pronemške pisave. Zdaj poročajo, da je revolucija'popolnoma potlačena in red obnovljen. Iz Petrograda poročajo dne 27. februarja: Centralni odbor delavsko-vojaškega sveta je včeraj izdal sledeči oklic: "Vzltetemu, da smo formalno sprejeli pogoje, katere ata nam vsilili nemška in avstrijska vlada, so nam imperialistični morilci odrekli vsako premirje in nadaljujejo svoje gorostasno prodiranje v Rusijo. Odpor proti temu sovražniku je zdaj poglavitna naloga revolucije. Največja moč Rusije obstoji v njenih širokih teritorijih in vlada se lahko umakne, ako bo treba. Če pride Petrograd v nevarnost, se bo vlada preselila v Moskvo ali katero drugo mesto. Prokleti hlapci Viljema, nemškega Kaiedinn, z belo gardo vred prodirajo dalje, streljalo delegate sovjeta, oživljajo oblast veleposestnikov, bankirjev ¡11 kapitalistov in pripravljajo tla za povra-tek monarhije. Revolucija je v nevarnosti. Smrtni udarec je naperjen proti Petrogradu. Delavci, vojaki in kmetje! Ako hočete ohraniti svojo vlado, se morate boriti proti tem tolpam, ki vas hočejo raztrgati. Odločilna ura prihaja. Delavci in vsi tlačeni možje in žene, napolnite vrste rdečih bataljonov! Pograbite orožje vsi in vojna mora trajati do vašega zadnjega diha!' Petrograd, 25. febr. — Boljševiški časnikarski biro javlja, da so švedske čete okupiral« Alandske otoke po vročem boju z ruskim vojaštvom. (V nedeljo so poročali iz Stockholma, da je švedska vlada sklenila začasno okupirati Alandske otoke blizo Finske, ki so najbližji njenemu obrežju. Poslala je par boj. ladij z vojaš. eks-pedicijo, ki se je izkrc. na otokih, na katerih so se doslej vršili boji med finsko rdečo in belo gardo. Prvi so pomagali ruski boljševiki. Švedska opravičuje okupacijo teh otokov s tem, da so vsled civilne vojne tamošnji Švedi in njihovi interesi v nevarnosti, toda vse znamenja kažejo, da se je oborožena intervencija izvršila z dovoljenjem, ako ne s prigovarjanjem Nemčije). Kajzer Viljem bi rad ustanovil svetovno vlado. V njegovi ubogi glavi ni nikdar dozorelo spoznanje, da 111 začetek dvajsetega stoletja ne Aleksandrova, ne Teodorihova doba. Svet je danes nekoliko večji, nego je bil v Cezarjevih časih, ko so mislili, da ni onkraj Britanije več zemlje. Na tem svetu žive danes narodi, ki nimajo le več samozavesti, ampak tudi več notranje sile, kakor Tra-ki, Židje ali Sirijci v dobi rimskega cesarstva. In povrh tega ni kajzer Viljem niti senca onih mož, ki jih imenuje svoje zglede. Na Španskem so bile v nedeljo, 24. februarja, splošne volitve. Kakor poročajo, so liberalci v splošnem ohranili svoje postojanke. V Valenciji in Meridi so bili neredi, v Almeriji, Cadixu in Lentri pa resnejši izgredi. Po vsej deželi so bili Nemčiji prijazni kandidati poraženi. V Madridu so dobili komaj okrog 1000 glasov. "Od otroških let je name vplivalo pet mož: Aleksander Veliki, Julij Ceasar, Teodorich II Friderik Veliki in Napoleon. Vsak je sanjal o svetovni vladi. Nobeden je ni doaegrl. Jaz sem sanja! o svetovni vladi Nemčije in moja železna pest bo imela uspeh." — Besede kajzerja Viljema II. Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mor * biti vedno akti ▼en vojak avoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nié ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki ie niso prepričani. Pravi socialist hoče poznati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na tej poti ga spremlja Proleta- rec. Severov** /dr.ivil.i v/dr/ ujejo /dravit* v dru/in.ih. SPOMLADANSKI IZPAH KI so ob&aino v zvezi z bolečimi, pek odi mi in srbe&mi občutki na koži, ki uplivajo zeio neprijetno na bolnika. Včasih te t«h izpahkov kar prenašati ne mor«. Kar pri Um talita, j«, da bi vam kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih kako uspešno mazilo. Mi vemo 2« iz skušnje, da ja s evera's Skin Ointment1 PAIN-EXPEL! stal domača beseda v vsaki slovenski družini i neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in p nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povijati ceno na 35 in 65 centov za ateklenfco, akc» hočemo, ds oitan« iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nujo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je lu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Lozol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER Sk CO. 74-SO Waahington Strast, New York (Severovo Mazilo za kožne bolezni) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži. ker vam hladi kožo in manjša srbenje. Izvrstno mazilo zoper lišaje. kraste, garje, spahke, fuekine in razne dru^s bolečine na koži. Cena 60c. Na prodaj v vseh lekarnah. w F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Central Hotel Conemaugli, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. CARL STROVER Attorney at Law* Zastopa na v«eh sodittih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009. 133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. • Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VILLAGE INK*' s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, lil. Telefonska številka 224 M. LOUIS RABSEL. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. II 4(0 6RAH0 AVE., KIIOSNA, WIS. Telefon 1199. " MODERNA KNJIGOVEZNICA Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi isven mesta. Imamo moderne stroj«. Nizke eene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, j 1638 Blue Uland Ave., (Adv.) ChicBfo, IU. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NABODNI POD. POENIJEDNOTL Naročite si devnik "Pi ta". Liat stane za celo leto $3.0M» mimw Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOiNSTOWN, PA. predsednik, j AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Island Ave., vognl Loomis in 18. testa Zaupno zdravilo dola čudeže Bkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov, branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naSih, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko poviftati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. , TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO - GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje staliiče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodee in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebno in strupene snovi, ki so nokakften brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rodeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknh, ki rade nadlegujejo ženiike ob premembi litja ali rudarje in druge delavce, ko 4*laje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. i TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje'živcev in za mazanje po kopanju nog. I>obito je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo saotraj. Posebno »a izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Najnovejie nagrade so dobila Trlnerjera zdravila na mednarodnih razstavah: Oold Medal- San Franciaco 1916, Orand Pri*—Panama 1916. JOSEPH TRINER MANUFACTURINC CHEMIST 1333-1343 South Ashland Are. Chicgo, 11!.